brezplačna revija za študente in dijake

FEBRUAR ‘10

Tête-à-tête:

Jan Lavtar, telemark smučar

To je Kranj

Jože Trobec, avtor Vučka

Po rodni grudi:

Gradovi Kralja Matjaža

Dan z

... gorskim reševalcem

Rdeča nit:

OLIMPIJSKE

IGRE

Naslovnica:Oto Žan

Odgovorni urednik: Jan Grilc

Tehnična urednica:Sandra Kert

Oblikovanje:Jure Vukovič

Avtorji prispevkov:Urša BajželjNace FockMojca JagodicJan GrilcPina SadarMaša NahtigalBarbara ZupancŽan SadarMaja KalanDejan RabičLuka StareTjaša ČebašekAndraž ŠilerPetra AjdovecFokinjakPižama

Fotografija:Oto Žan

Ilustracije:Petar Stojanovič

Križanka:Mateja Novak Kukovič

Lektoriranje:Nace Fock

Prevodi:Sara Pažin Martinovič

Izdajatelj:Klub študentov Kranj

Tisk:Tiskarna GTO Košir

Trženje:David Gojotrzenje@zapik.si

Naklada:5000 izvodov

Športni ZapikV Zapiku smo se po dolgem času spet malo bolj posvetili športu. Olimpijske igre so

prevelik dogodek, da bi preko Zapika zdrsel samo na športni strani, tako da smo se jih lotili pogledati iz malo več zornih kotov in pod drobnogled vzeli še ves spremljevalni

cirkus okoli njih. Ugotovili smo tudi, da znajo biti intervjuji s športniki sredi tekmovalne sezone kar problematični: za intervjuje smo se dogovarjali tudi z Vesno Fabjan in

Boštjanom Goličičem, vendar sta trenutno oba polno zasedena s pripravami na vrhunce te športne sezone.

Ko boste v roke dobili februarski Zapik, bodo OI že v polnem teku. V polnem teku pa so že kar nekaj časa tudi priprave na vzpostavitev novega spletnega portala Zapik.si, ki bo

gorenjskim študentom in dijakom ponudil nekaj novega na spletnem medijskem področju. Kaj več o tem si boste lahko prebrali v naslednji številki Zapika, ki bo pred vami čez en mesec.

Do takrat pa stiskajte pesti za naše športnike!

Jan Grilc, odgovorni urednik

NAPOVEDNIK KLUBA ŠTUDENTOV KRANJ za meseca februar in marec

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

ŠPORT19. februar 2010, petekRočni nogomet: Turnir17.00, Prošport center, Stražišče, člani KŠK 1 €, nečlani 2 €, informacije: rocni.nogomet@ksk.si, 040 93 86 42 (Seba)

20. februar 2010, sobotaPlaninski izlet: Kofce08.00, izpred Sloge na Primskovem, 3 € za člane KŠK, 6 € za ostale, dodatne informacije: planinstvo@ksk.si

Družabne igre: Turnir Magic the gathering10.00, Mladinski kulturni center Kranj, za člane KŠK 8 €, za nečlane 12 €, dodatne informacije: magic@ksk.si, število mest je omejeno.

Družabne igre: Turnir Naseljenci otoka Catan16.00, Kavarna Zlato poljeza člane KŠK 3 €, za nečlane 5 €, dodatne informacije: catan@ksk.si, bogate nagrade.

6. marec 2010, sobotaBadminton turnir10.00, RC Vogu (Sp. Besnica), za člane KŠK 4 €, za nečlane 8 €, dodatne informacije: badminton@ksk.si, bogate nagrade.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

KULTURA

18. februar 2010, četrtekČetrtkanje: Beach party21.00, KluBar, glasba: poletni hiti, DJ TOMY D´KING, dress code: oprema/oblačila za na plažo = brezplačni sladoled!

20. februar 2010, sobotaUstvarjalne delavnice: Nakit iz fimo mase18.00, KluBar, vstop prost, prispevek za starejše od 30 let je 2 €.

21. februar 2010, nedeljaPotopisni večer: Islandija19.30, KluBar, vstop prost, predavala bo Živa Slavec

25. februar 2010, četrtekČetrtkanje: Disco 4 ever21.00, KluBar, glasba: DISCO, 80´S & 90´S, DJ.TOMY

28. februar 2010, nedeljaPotopisni večer: Od Dakarja do Marakesha z javnim prevozom19.30, KluBar, vstop prost, predaval bo Uroš Žajdela

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

SOCIALA IN ZDRAVSTVO

15. - 28. februar 2010Cepljenje proti klopnem meningoencefalitisuZavod za zdravstveno varstvo Kranj, eno cepljenje za člane KŠK 22,90 €, nečlane 32,90 €; dva cepljenja pa 45,80 € za člane oziroma 65,80 € za nečlane KŠK.

16. februar 2010, torekPravna pomoč18.00, prostori Kluba študentov Kranj (Glavni trg 20), glede pravnih vprašanj vam svetuje študent 4. letnika Pravne fakultete v Ljubljani.

23. februar 2010, torekPravna pomoč18.00, prostori Kluba študentov Kranj (Glavni trg 20), glede pravnih vprašanj vam svetuje študent 4. letnika Pravne fakultete v Ljubljani.

25. februar 2010, četrtekKrvodajalska akcija09.00, Zavod za transfuzijo Jesenice, odhod avtobusa izpred Supernove v Kranju bo ob 9. uri.

2. marec 2010, torekPravna pomoč18.00, prostori Kluba študentov Kranj (Glavni trg 20), glede pravnih vprašanj vam svetuje študent 4. letnika Pravne fakultete v Ljubljani.

9. marec 2010, torekPravna pomoč18.00, prostori Kluba študentov Kranj (Glavni trg 20), glede pravnih vprašanj vam svetuje študent 4. letnika Pravne fakultete v Ljubljani.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

IZOBRAŽEVANJE

18. februar 2010, četrtekKuharska delavnica: Kitajska kuhinja17.00, OŠ Franceta Prešerna, člani KŠK 5 €, ostali 10 €; informacije: kuharske.delavnice@ksk.si, 041 984 595 (Tjaša), delavnico bo vodil priznani kuharski mojster Rober Pavlin.

Tečaj risanja in slikanja (nadaljevalni tečaj)17.00, Gimnazija Kranj, člani KŠK 130 €, ostali 190 € (možnost plačila na tri obroke), 10-tedenski nadaljevalni tečaj risanja in slikanja, pod vodstvom akademske slikarke in mag. umetnosti Nataše Jan, cena vključuje vodenje in ves material

20. februar 2010, sobotaFotografski tečaj: Tečaj fotografije10.00, OpenLab (rumeni trojček pri gimnaziji Kranj), člani KŠK 30 €, ostali 45 €, 10-urni tečaj fotografije pod vodstvom Sama Bešlagiča; informacije: foto.sekcija@ksk.si, 031 352 496 (Oto)

6. marec 2010, sobotaDelavnica: Digitalna obdelava fotografij15.00, Openlab, Koroška cesta 19, člani KŠK 40 €, ostali 60 €, tečaj bo vodil Tomaž Grdin, fotograf in oblikovalec z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. Informacije: foto.sekcija@ksk.si, 031 352 496 (Oto), število mest je omejeno.

KAZALOKLUBSKE STRANIOčistimo Slovenijo – akcija v polnem razmahu . . . . . . . 4Tečaj risanja in slikanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Tečaja fotografije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Študenti dijakom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

IZ ŠTUDENTSKEGA KORITAPada, pada... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Z BALKONA

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7OSIŠČESlovenski heroji in upi olimpijskih iger . . . . . . . . . . . . . . 8TÊTE-À-TÊTEJan Lavtar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

WTF!?START … DVAKRAT A, B + GOR,A + DVAKRAT GOR = GOOOOOOOL . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Smučarski kros – edini nov šport na letošnjih OI . . . . . 14

S CULO NA RAMIDežela hokeja in naravnih lepot – Kanada . . . . . . . . . . 15

TO JE KRANJSarajevo 1984 – Jahorina in nepozabni Vučko . . . . . . . 16Od snežaka in kopice medvedov do mitoloških bitij . 17Paraolimpijske igre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1819kaBine Žalohar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

POGLED S HRVAŠKE STRANIZimske olimpijske igre – Vancouver . . . . . . . . . . . . . . . . . 20PO RODNI GRUDIKako lahko sneženi »grad« postane uporaben . . . . . . . 21Temnica - Gradovi Kralja Matjaža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

ŠVICZ zasneženih klancev v ledene dvorane . . . . . . . . . . . . . 24

ZRCALCE, ZRCALCEV nacionalnih barvah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

POMETAMO PO KRANJUOd klasične glasbe v telovadnicah dostigmatizirane alternative . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

DAN Z ...… gorskim reševalcem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28Koncertni napovednik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

FILMOZOFIRANJEIzrisovanje filmskih smernic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31KŠK ugodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

STRIJAMOŽV epizodi Strijamoževa prerokba, 6. del . . . . . . . . . . . . . 33

TOPSHITAli ste vedeli, da ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Top 10 držav po medaljah na zimskih OI: . . . . . . . . . . . . 34Top 10 športnikov z zimskih olimpijskih iger . . . . . . . . 34

Za Luno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Nagradna križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Strip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Kviz in sudoku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38Fotogalerija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

Priloga:

ZGIBANKA

ČETRTKANJEmarec 10

4 5

FEBRUAR ‘10

Razpis za mlade oblikovalce (modna revija)

Več informacij: www.ksk.si

Planinski pohod – Kofce 20. 2. 2010, odhod ob 8. uri izpred Sloge na Primskovem

Pohod v spremstvu gorskega vodnikaInfo: planinstvo@ksk.si, prijave: Infotočka KŠK

KLUBOVANJE KLUBOVANJE

Očistimo Slovenijo – akcija v polnem razmahu

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Študenti dijakom

Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu je dva meseca pred končno fazo izvedbe v polnem teku. Gre za prostovoljni pro-jekt, pri katerem lahko sodeluje vsakdo. Na kakšne načine lahko sodelujete, si lahko ogledate na spletni strani www.ocistimo.si. Glavni cilj akcije je s pomočjo 200.000 prostovoljcev odstraniti 20.000 ton odpadkov po celi Sloveniji. Trenutno se organiza-torji najbolj ukvarjajo s popisom divjih odlagališč odpadkov, ki

bo služil kot osnova za samo čistilno akcijo. Če poznate takšna odlagališča, jih lahko dodate v popis na zgoraj navedeni strani. Tam se lahko tudi prijavite kot prostovoljec ali na kakšen drug način ponudite svojo pomoč. Pri organizaciji akcije sodeluje tudi Klub študentov Kranj.

KŠK

Eva, Zdravstvena fakulteta – Babištvo, 1. letnik»Ni mi žal, da sem se odločila za našo fakulteto, in jo tudi priporočam dijakom, ki jih to zanima. Moram povedati, da je večina profesorjev dosto-

pnih in tudi nasploh smo zelo povezani, tudi v študentskem svetu.«

Tomaž, Gimnazija Kranj, 4. letnik»Šel sem na predstavitev Akademije za likovno umetnost, Naravoslovnotehniške fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za znanosti o okolju, grem pa še na predstavitev

Fakultete za matematiko in fiziko. Prišel sem, da se malo pozani-mam o možnostih za naprej.«

Tadej, Zdravstvena srednja šola Jesen-ice, 4. letnik»Pogledal sem si predstavitev o Zdravstevni fakulteti, kjer sta predavatelja zelo nazorno pred-stavila faks. Na AGRFT-ju in Fakulteti za znanost o

okolju pa so predstavili kar nekaj oddelkov in aktivnosti. Zakon je, da vse dobre pa tudi negativne stvari izveš od študentov, ki povejo največ osebnih izkušenj.«

Jasna Simoviè, organizatorka neformalnega in-formativnega dne Študenti dijakom»Priprave trajajo že vse od novembra. Takrat smo začeli zbirati sponzorje, če je kdo želel pomagati. Decembra smo kontakti-rali fakultete, ki so nam najprej poslale kakšne brošure, mate-rial in zloženke. Potem pa smo začeli z iskanjem in zbiranjem študentov, po možnosti poznanih, iz okolice Kranja, ki bi bili pripravljeni predstaviti svojo fakulteto. Januarja smo začeli z informiranjem dijakov, šli na razne sejme in radie ter seveda na-redili nekaj reklame. Zadnji teden pa je bilo sploh največ dela. Deljenje Napotnikov (priročnih knjižic z vsemi pomembnimi podatki o maturi in vpisu na fakultete) po šolah, priprava mate-riala, prostora in celotnega programa tega informativnega dne. Povedala pa bi še, da imajo gorenjski dijaki, vabljeni so seveda vsi, tukaj super možnosti, da gredo na predstavitve več fakultet in se potem za prave informativne dni lažje odločijo, katere šole si bodo ogledali podrobneje.«

Tjaša Čebašek

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Tečaja fotografijeFotografski navdušenci, pozor! V februarju in marcu Klub študentov Kranj organizira kar dva fotografska tečaja: osnovni tečaj fotografije in tečaj digitalne obdelave fotografij. Prvi bo pod mentorstvom Sama Bešlagiča (mladega in priznanega slovenskega fotografa, ki je med drugim sodeloval pri revijah Mladina, Element in Zapik, je pa tudi eden izmed starešin KŠK-jeve fotosekcije) potekal 20. in 21. 2., spoznavali pa boste lahko temelje teorije in prakse fotografiranja. Tečaj digitalne obdelave fotografij pa bo na sporedu 6. in 13. 3., ko bodo tisti, ki želijo svojim fotografijam dodati še piko na i (in že imajo osnovno znanje Adobe Photoshopa), lahko pod mentorstvom Tomaža Grdina spoznavali čare digitalne fotografije ter skozi delo na primerih svoje pridobljeno znanje preizkusili tudi v praksi. Več informacij o tečajih lahko dobite na spletni strani www.ksk.si ali na elektronski pošti foto.sekcija@ksk.si. Pri obeh tečajih je število mest omejeno, prijavite pa se lahko na Infotočki KŠK (Gregorčičeva ulica 6, poleg Down Towna).

KŠK

Oto Žan

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Tečaj risanja in slikanjaTečaj je namenjen tistim, ki so se z risanjem in s slikanjem v preteklosti že spoznali ter že imajo vsaj osnovno znanje iz tega področja. 10-tedenski tečaj, ki se bo začel 18. 2., bo potekal vsak četrtek od 17.00 do 19.15 na Gimnaziji Kranj, posvečal pa se bo tehnikam in motivom, ki bodo usklajeni z željami tečajnikov. Število le-teh je omejeno na sedem, tako da bo delo v veliki meri lahko potekalu tudi na individualni ravni. Mentorica tečajnikov bo Nataša Jan, akademska slikarka in magistra umetnosti, ki ima

za seboj že 9 samostojnih in 15 skupinskih razstav doma in v tujini, izkušnje pa ima tudi na pedagoškem področju. Na tečaj se lahko prijavite na Infotočki KŠK, cena tečaja pa je 130 evrov za člane KŠK in 190 evrov za ostale. Vključuje mentorstvo in ves potreben material za tečaj.

KŠK

Razpis za mlade oblikovalce (modna revija)

Več informacij: www.ksk.si

Planinski pohod – Kofce 20. 2. 2010, odhod ob 8. uri izpred Sloge na Primskovem

Pohod v spremstvu gorskega vodnikaInfo: planinstvo@ksk.si, prijave: Infotočka KŠK

Kot ste verjetno zasledili že na mnogih modro obarvanih straneh Kluba študentov Kranj, je približno tisoč di-jakov preživelo sobotno dopoldne 6. februarja 2010 na ESIC-u v Kranju, kjer je potekal neformalni informa-tivni dan Študenti dijakom. Iz prve roke se je predstavilo kar 35 fakultet iz cele Slovenije, predstavljen pa je bil tudi študij v tujini. Tako so se dijaki lahko poučili o omejitvah, oddelkih, nadvse zanimivih predmetih in iz-vedeli tudi kakšno zanimivo prigodo iz študentskega življenja. Na kratko so so uspešnost poučnega dne pov-zeli tako bivši dijaki kot bodoči študenti, nekaj besed o pripravah pa je spregovorila tudi organizatorka Jasna Simoviè. S spretno pomočjo pri organizaciji so KŠK-jevci pokazali, da lahko bodočim brucem pomagajo pri naslednjem koraku, ki bo zagotovo vplival na nove izzive in na izobraževalno pot vsakega posameznika.

6 7

FEBRUAR ‘10

Z BALKONAIZ ŠTUDENTSKEGA

KORITA

Sicer – poleg kletvic – najfrekventnejše slovensko mašilo, predvsem pa zajeten del izjav vrhunskih športnikov (prednjačijo sploh določeni športi) za medije. Tokratna kolumna bo izjemoma obarvana s kancem žlehtnobe in posvečena športu, natančneje, športnikom. Tistim ne prav preveč elokventnim, retorično šibkejšim. Čaka nas namreč čisto bazična diskurzivna analiza njihovih govorov, ki smo jih vajeni bodisi ob zaključku skokov v Planici s sneženo velikanko v ozadju in oblačkom alkoholnih hlapov nad več tisočglavo množico bodisi v Ljudskem vrtu s krdelom živalsko razpolženih navijačev ter naborom trenirk in polavtomatskega orožja vsepovsod.

Pada, pada...»Pada, pada, pada ... sta to pada? PADA VLADA!« poje Bajaga v kultnem srbskem filmu Profesionalec. No, pri nas vlada še ni »padla«, je pa »padel« prvi minister. Karl Erjavec seveda. In ker je to ime sinonim za burlesko, je bila seja Državnega zbora, kjer se je odločalo o usodi prvega upokojenca, vsekakor vred-na ogleda. V živo. Za tretji program Radiotelevizije Slovenije ve pomojem manj ljudi kot za zadnjo miss cvička in tudi sam sem ga med naborom kanalov, ki jih ponuja naš kabelski operater, kar dolgo iskal. Sej Državnega zbora nikoli ne spremljam v živo. Raje počakam na večerne »highlighte« v Dnevniku. Vendar pa je bila sama vsebina seje in dejstvo, da smo se nahajali v izpitnem obdobju, ko je vsako mašilo časa še kako dobrodošlo, zadosten razlog, da sem to prakso prekinil. In mi ni bilo žal, le malo me je postalo strah. Na trenutke se mi je namreč dozdevalo, da gledem nov »reality show«. V dobrih dveh urah je bilo slišati bore malo argumentiranega. Zgolj prazne puhlice o tem, kaj je kdo naredil, kako bi kaj moral kdo narediti, kako se je to delalo v preteklosti, kako je nekdo »požrl besedo«, kako nekdo trpi, kako se nekomu godi krivica in bo šel pravico iskati kar v Bruselj. Potem sem zadevo raje ugasnil in počakal na večerne »highlighte«.

Vsaka izjava zahteva najprej pobudo novinarja. Pobuda je sicer lahko vsaj toliko neumna kot replika, toda cvet športnega novinarstva ostaja komentiranje tekem – tema, ki se ji bomo tokrat ognili. Po naporni veleslalomski vožnji, ki mu je zago-tovila odlično drugo mesto, dobi smučar še pred nadomest-kom ogljikovih hidratov v usta mikrofon. Vprašanje novinarja je pravzaprav retorično, saj nanj ne bo pravega odgovora, marveč le takšna ali drugačna nepovezana izjava zasopihanega tekmovalca, ki jo bo treba po smislu sestaviti v celoto oziroma razumeti v okviru okoliščin. Verjetno bi bil odziv podoben, če bi novinar preprosto molčal. »Kako ocenjujete svoj današnji nastop«, »Kako lahko komentirate ...«, »Kakšna se vam je zdela proga«, »Kaj lahko poveste o nasprotnikovi taktiki« - vse to so vprašanja, na katera bi odgovori po vsej verjetnosti sovpadali.

Ampak tok misli je prehud. Čeprav ga včasih otežuje znanje jezi-ka – pri kakšni izmed slovenskih reprezentanc slovenskega, pri romanskih narodih angleškega – se marsikateri intervjuvanec pusti zapeljati. »Proga je bila v redu, na nekaterih delih zdelana, deloma ledena, sicer je bila proga dobra, kar v redu ...« »S taktiko nismo imeli težav, igrali pa smo taktično, saj je nasprotnik z nje-govo taktiko presegel pričakovanja in smo morali našo taktiko prilagoditi takšni taktiki. Kot je publika lahko opazila, je bilo tudi nekaj taktiziranja.« Preobilja ali pleonazmi so ena najpogostejših figur (nogometnih, ne pesniških): »Rad bi se zahvalil staršem, še posebej očetu in mami,« sodi v zimzeleni nabor takšnih cvetk.

Športnike radi povprašajo o njihovi formi. »V kakšni formi ste?« Precej absurdno. Če bo rekel, da je v vrhunski, se poraja

vprašanje, kako to, da ne stoji na stopničkah. Če svojo formo označi za slabo, nezadostno ipd., bi se utegnili začuditi – kaj potem ne trenira več? O svoji pripravljenosti lahko dostojno go-vori samo zmagovalec. »Trenutno sem v vrhunski formi.« (Zato sem pa zmagal, seveda.) »Sicer sem slabo pripravljen, pestijo me številne bolečine ...« (In vendarle sem prvi, glejte me, no!) Sploh pa nihče ne razume, da gre za kompleksno, večplastno vprašanje in da samo forma od ena do deset ni zadostno merilo za (ne)uspeh.

Najbolj spolzka so vprašanja o nasprotnikih oziroma tekmecih. »Ali menite, da je ta in ta bolje pripravljen od vas?« »Kaj bi želeli sporočiti svoji konkurenci?« »Kaj lahko poveste o igri nasprotne ekipe?« Diplomatskost odgovorov je v danih okoliščinah na za-vidljivo visoki ravni, kajti vsaj pro forma je potrebno ohranjati tisto lepo, zdravo, vzneseno tekmovalnost, kjer si na koncu vsi složno sežejo v roke (za potrebe kamere). Da je »bila njihova igra napadalna«, da je tekmec »izkoristil trenutek zmedenosti« ali da so v ozadju »večje stvari, kot si lahko mislimo«, so še na-jbolj maligne izjave. Sploh pa zmagovalcu vedno vsi privoščijo zmago in zmagovalec trdi, da so tako ali tako vsi zmagovalci. Bistroumni nesmisel.

Pri vsem skupaj pa je bistveno, da so športniki tam zato, da skačejo, smučajo, igrajo nogomet, košarko, tenis, plavajo in počenjajo vse mogoče vragolije v zabavo in distrakcijo ljudstvu. In da niso tam, da bi govorili. Toda kljub citatni vrednosti, ki jo dobivajo izjave v smislu »Žoga je moja kruh«, »Ta večer ni bil moj dan«, »Danes sem, eeeeeee, ja ... danes je bil vreme ... do-ber. Bočni veter je bil. In zato ... ja. Bočni veter je bil. Skok je bil v redu ...«, so dejansko tragikomične. Športniki pripomorejo k pre-poznavnosti svoje države v mednarodnem merilu, k njenemu ugledu. Včasih torej pride prav, če znajo tvoriti nekaj povezanih povedi in če znajo v angleščini povedati, od kod so, kako jim je ime, kaj najraje jedo, če imajo hišnega ljubljenčka ...

Fokinjak

Prav veliko za njihovimi državnozborskimi kolegi pa ne zaostajajo študentski poslanci na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOUlj). Odstop dveh študentskih ministrov, predlog za nezaupnico sedanjemu vodstvu in obsežno (negativno)

medijsko pokrivanje zgodbe s strani največjega slovenskega brezplačnika daje vtis prave male državice z vsem svojim birokratskim aparatom in aferami. Enormni zneski za telefonske pogovore, izdajanje časopisa z radikalno levičarsko ideologijo,

visoka sponzorska sredstva javnemu zavodu brez jasno izdelane marketinške strategije ter sumljive in tajne pogodbe z zasebnimi podjetji prav gotovo niso projekti, s katerim bi si študentsko organiziranje dvigovalo ugled med politiki in zaupanje pri študentih, ki zadevo s svojim delom pravzaprav financirajo.

Morda pa ne bo več dolgo tako. Premier Pahor se, kadar se ne ukvarja z branjenjem svojih ministrov, ki »rihtajo« kredite za svoje firme, ki kličejo na fakultete in zahtevajo spremembe v izpitnih komisijah, ki svojim kolegom ne usmrtijo morilskih psov, ukvarja z iskanjem tako imenovane »Izhodne strategije iz krize«. Ta vključuje tudi reformo sistema študentskega dela v okviru zakona o malem delu, ki predvideva časovno omejitev dela na 14 ur tedensko ter sprostitev tega trga tudi za brezposelne in upokojence. Zvišala pa naj

bi se tudi obdavčitev, ki je sedaj za delodajalce zelo ugodna. Ukinili naj bi se prispevki iz tega naslova za vse študentske organizacije in klube, kar posledično pomeni tudi njihovo zelo okrnjeno delovanje, ki se bo konkretno odražalo v tem, da bodo le težko poskrbele za kakeršne koli projekte in ugodnosti. Kam bo šel denar po novem zakonu, še ni čisto natančno predvideno, vendar pa podmladki političnih strank ne skrivajo svojih ambicij po njem. Ker iz izkušenj vem, da gre praktično pri vseh za puhoglave, (pre)ambiciozne mladince, ki jim je edini cilj poskrebeti za lastne »riti«, si slabšega scenarija skoraj ne morem predstavljati. Ste slišali že za kakšen hvalevreden projekt kakega političnega podmladka? Sam bi jih kljub intenzivnem iskanju lahko preštel na prste ene roke.

Andraž Šiler, predsednik Kluba študentov Kranj

www.globalization101.org

Toda kljub citatni vrednosti, ki jo dobivajo izjave v smislu »Žoga je moja kruh«, »Ta večer ni bil moj dan«, »Danes sem, eeeeeee, ja ... danes je bil vreme ... dober. Bočni veter je bil. In zato ... ja. Bočni veter je bil. Skok je

bil v redu ...«, so dejansko tragikomične.

Kam bo šel denar po novem zakonu, še ni čisto natančno predvideno, vendar pa podmladki političnih

strank ne skrivajo svojih ambicij po njem.

Polglasnik.Kakršnega najdemo v besedah prt, vrt, smrt etc., kjer ni zapisan.

Ali pa v besedi pes, kjer izpade ob pregibanju (psa, psu, psa etc.).

Ali v megla, kjer bi ga morali izgovarjati, pa ga večinoma ne (pogosta pravorečna napaka).

8 9

FEBRUAR ‘10

OSIŠČE

Slovenski heroji in upi olimpijskih igerKo v spletni iskalnik vtipkamo temo januarskega Zapika, se izza gesla »prostovoljstvo« usujejo naslovi: recikliraj.se, prostovoljstvo.org in filantropija.org. Vsi trije spadajo pod okrilje slovenske mreže prosto-voljskih organizacij Slovenska filantropija. Tuje zveneča beseda bojda grškega izvora sicer vsebuje philos (ljubeč, skrben) in anthropos (človeštvo, človečnost). Filantrop je tako človekoljub, ta pa, če sklepamo po dejavnosti mreže Slovenska filantropija, prostovoljno skrbi za ljudi. Tako smo dobili – prostovoljca.

Uspehi v JugoslavijiSlovenci smo v nekdanji Jugoslaviji sloveli kot narod, ki je skupni republiki priboril največ uspehov v zimskih športih. Prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah in tudi prvo za Socialistično federativno republiko Jugoslavijo je na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1988 osvojil alpski smučar Jure Franko. Na teh olimpijskih igrah je prvič in zaenkrat zadnjič do sedaj kot predstavnik športnikov zaprisegel Slovenec, to je bil Bojan Križaj, eden najboljših slovenskih športnikov, ki v svoji karieri niso osvojili olimpijskega odličja. Za njim so pod jugoslovansko zastavo na stopničke za zmagovalce stopili še Matjaž Debelak, Miran Tepeš, Primož Ulaga in Matjaž Zupan, ki so osvojili srebrno kolajno na ekipni tekmi v smučarskih skokih, Mateja Svet, ki je prišla do drugega mesta v slalomu, in še enkrat Matjaž Debelak, posamično na veliki skakalnici – vsi leta 1988 v Calgaryju.

Uspehi v samostojni SlovenijiPo osamosvojitvi republike Slovenije so leta 1994 prišle za nas zaenkrat najuspešnejše zimske olimpijske igre v Lillehammerju na Norveškem. S te olimpijade so namreč naši športniki v domovino prinesli kar tri odličja, vsa tri so bila bronasta, osvojili pa so jih alpski smučarji. V moškem slalomu je tretje mesto osvojil Jure Košir, poleg njega pa sta se na tej tekmi v deseterico najboljših uvrstila še dva Slovenca, Mitja Kunc na četrto in Andrej Miklavc na deseto mesto. Poleg Koširja sta tretje mesto osvojili še Katja Koren v slalomu, ki je imela na teh OI še dve uvrstitvi med deset najboljših, in Alenka Dovžan v kombinaciji.

S tretjim mestom na olimpijskih igrah se lahko pohvali tudi ekipa v smučarskih skokih, ki je na olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju v zasedbi Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec in Peter Žonta v boju za tretje mesto premagala velesilo Avstrijo. Svetovni javnosti je ta tekma ostala v spominu po najmanjši razliki med prvo in drugo ekipo v zgodovini smučarskih skokov, saj so Nemci premagali Fince z 0,1 točke prednosti.

Slovenski olimpijci v KanadiLetošnjih olimpijskih iger v Vancouvru se bo udeležilo 45 športnic in športnikov, kar je pet več kot pred petimi leti, ko so bile igre v Torinu. Največ Slovencev bo kot običajno nastopilo v alpskem smučanju. Po belih strminah kanadskega Whistlerja se bo spustilo 8 smučarjev in 3 smučarke, ki bodo Sloveniji poizkusili prismučati še četrto olimpijsko medaljo v tej disciplini. Poleg smučarjev se bodo čez lužo podali še tekmovalci v 9 drugih športih, letos bomo prvič lahko na olimpijskih igrah spremljali nastope naših tudi v skeletonu in smučanju prostega sloga. Slovenski športniki pa ne bodo sodelovali v 5 disciplinah, in sicer v bobu, hokeju na ledu, curlingu, hitrostnem drsanju ter drsanju na kratke razdalje.

Pred odhodom v Kanado je na uradni predstavitvi slovenske reprezantance na Ljubljanskem gradu Andrej Jerman zaprisegel fair playu in napovedal odličje: »Prisegam, da se bomo z iger vrnili s kolajno. Ne vem, če bom dobitnik kolajne ravno jaz, ampak prepričan sem, da se je bo veselil vsaj eden od Slovencev.« Med glavne upe naše domovine zagotovo sodi prav on, saj je v letošnji sezoni na tekmah za svetovni pokal v smuku že osvojil prvo, četrto in peto mesto, prav v zadnjem času pa je njegova forma vrhunska. Poleg 31-letnega Tržičana med favorite za medaljo zagotovo sodi Tina Maze. Črnjanka v tej sezoni kaže odlične nastope v treh disciplinah, v veleslalomu je v tej sezoni osvojila drugo, dve četrti, šesto in osmo mesto, v slalom drugo, četrto ter šesto in v superveleslalomu četro in peto. Presenečnje bi morda lahko pripravila tudi Mitja Valenčič, ki ima letos tri uvrstitve med najboljših deset v slalomu in Andrej Šporn, ki je slovensko javnost navdušil z drugim mestom na slovitem smuku v Kitzbühelu. Verjetno glavna kandidatka za vsaj eno izmed prvih treh mest pa je Petra Majdič, ki se letos lahko pohvali že s kar 10 uvrstitvami na zmagovalni oder. Prav tako odlične predstave je letos v smučarskih tekih pokazala tudi Vesna Fabjan, ki na žalost ne bo mogla tekmovati v svoji paradni disciplini šprint prosto, ker je na olimpijskih igrah ne bo, vendar bo v drugih disciplinah vseeno napadala iz ozadja in skušala presenetiti tekmice. Tudi deskarji na

snegu so letos prikazali nekaj dobrih predstav, denimo Rok Flander, ki se redno uvršča v najboljšo deseterico v paralelnem veleslalomu, tudi Rok Marguč je na zadnji tekmi svetovnega pokala v Švici s četrtim mestom dokazal, da sodi v širši krog favoritov. Med biatlonci po rezultatih najbolj izstopata Teja Gregorin, ki se počasi vrača k vrhunskim rezultatom in Klemen Bauer, ki se je pred kratkim petkrat zapored uvrstil med najboljših petnajst na svetu in potrdil, da je eden najhitrejših tekačev med biatlonci, le s streljanjem ima občasno težave. Odlične rezultate prikazuje tudi skakalec Robert Kranjec, ki pa ima podobno smolo kot tekačica Vesna Fabjan, kajti poletov, njegove najuspešnejše discipline, ni na sporedu olimpijskih iger, na manjših skakalnicah pa zaenkrat še ni pokazal kakih izjemnih skokov. Skakalci so že dokazali, da znajo narediti zelo dober skupinski dosežek, in morda nas prijetno presenetijo tudi na letošnji ekipni tekmi. V najnovejši disciplini na olimpijadi, smučanju v prostem slogu, bosta slovensko čast branila Saša Farič in Filip Flisar. Faričeva je na tekmi svetovnega pokala v Kanadi s tretjim mestom dokazala, da je lahko za ostale tekmice še kako nevarna.

Važno je sodelovati, ne zmagatiZnano de Coubertinovo geslo »Važno je sodelovati, ne zmagati« je že močno obledelo. Danes se vsi spominjamo le tistih športnikov, ki so v preteklosti osvajali medalje, vendar je udeležba na olimpijskih igrah za vsakega posameznika uspeh in dogodek, ki ga ne bo nikoli pozabil ter za katerega se je moral dokazati s številnimi odličnimi nastopi.

Žan Sadar

Oto Žan

Urnik pomembnejših slovenskih nastopov (po našem času):• 13. 2. ob 20.45, moški smuk – Andrej Jerman,

AndrejŠporn

• 17.2.ob22.20,ženskiklasičnisprintvsmučarskihtekih–PetraMajdič,VesnaFabjan

• 20.2.ob20.30,smučarskiskokinavelikiskakalnici–RobertKranjec

• 23.2.ob22.00,smučarskikrosvprostemslogu–Saša Farič

• 24.2.ob19.00,ženskiveleslalom–TinaMaze

• 26.2.ob19.00,ženskislalom–TinaMaze

• 27.2.ob21.15,paralelnivelslalomvdeskanjunasnegu–RokFlander,RokMarguč

• 27.2.ob18.30,30kmklasičnovsmučarskihtekih–PetraMajdič

Anketa: Kaj pričakuješ od slovenskih športnikov na olimpijskih igrah v Vancouvru?Gašper, dijak: Menim, da lahko Slovenci domov prinesemo rekordno število kolajn, čeprav bo težko. Najvišja pričakovanja imam od Tine Maze in od nepopustljive Petre MajdičLuka, študent: Na OI pričakujem predvsem odlične predstave Petre Majdič, vsaj eno zlato, morda pa še kaj več. Pričakujem tudi stopničke Tine Maze in uvrstitev Jermana med najboljših pet v smuku. Vsekakor pa lahko preseneti tudi Kranjec na mali skakalnici. Blaž, dijak: Od slovenskih športnikov na olimpijskih igrah v Vancouvru pričakujem veliko, glede na to, da so že na svetovnih pokalih in drugih tekmovanjih pokazali svojo pripravljenost. Največ pričakujem od Petre Majdič in Robert Kranjca, seveda pa bom držal pesti tudi za Šporna in druge.

11

FEBRUAR ‘10

TÊTE-À-TÊTE

Od kod izhaja telemark?Osnovni telemark zavoj so izumili že pred alpskim smučanjem. Na Norveškem so že v srednjem veku vozili telemark; sodobni telemark, ki nima toliko skupnega s tem srednjeveškim, pa so v sedemdesetih letih obudili Američani. Zarad stopnjevanja teh-nologije v alpskem smučanju in vse večjih hitrosti ter nevarnosti poškodb so želeli narediti korak nazaj k prvinskemu smučanju in naredili moderno različico starega telemarka.

Kdaj si začel s telemarkom? Kako to, da si se odločil za ta v Sloveniji ne tako zelo popularen šport?Že dolgo časa mi je bil všeč, ampak včasih sem treniral alp-sko smučanje in sem bil s tem povsem zadovljen, ko pa sem prenehal s treningi, mi je v življenju nekaj manjkalo. Šport je kot odvisnost, rabil sem adrenalin in sem si poiskal nadomestek za alpsko smučanje, ki sem ga prenehal trenirati zaradi financ, šole in nenazadnje tudi rezultatov. Priložnost za telemark se mi je ponudila, ker imam prijatelja, ki je že pred menoj prestopil iz alpskih vrst v telemark. Z njim sem se nekega poletja odpravil na kondicijske priprave in spoznal ekipo, nato pa sem še isto zimo začel smučati pri njih.

Ali je preskok iz alpskega v telemark smučanje težak? Kako hitro si se privadil na nov slog?Kot sem že omenil, sem šel s telemark reprezentanti smučat na Krvavec, naslednji dan sem se jim pridružil na poti v Švico. Oni so tekmovali, jaz pa sem tri dni zapored po cele dneve tre-niral. Zadnji dan sem bil že povsem navajen novega sloga in tehnike in sem že štartal na tekmi za svetovni pokal ter osvojil 31. mesto.

Kako je šport prepoznaven v Sloveniji?Prepoznavnost ni ravno velika, ljudje vidijo telemark zgolj kot različico alpskega smučanja. V telemarku pa so pravzaprav združeni veleslalom iz alspkega smučanja, tek na smučeh ter skoki in je v bistvu najbolj zabaven, ker vključuje toliko stvari. Naš moto je »sprosti misli, sprosti peto« in ko voziš telemark je, kot da bi plesal po snegu, povsem si prost. Medijsko šport ni iz-postavljen, tudi po tujini ni prenosov po televiziji. Lahko rečem, da ni popularen med širšimi množicami, tisti, ki ga poznamo, pa v njem resnično uživamo.

Koliko tekmovalcev imamo v Sloveniji?Slovenija je ena izmed slabše zastopanih držav, saj imamo trenutno le pet tekmovalcev, ki se v svetovnem pokalu lahko uvrščamo med prvih trideset. Med nami ni nobenega dekleta,

čeprav so nekaj let nazaj že bila. Drugače pa je telemark v Slo-veniji veliko bolj razširjen med rekreativci in turnimi smučarji, v Kranju imamo zelo močan klub, ki ima mnogo članov, a to so bolj smučarski entuziasti, in ne tekmovalci.

Sprva si uspehe dosegal v mladinskih kategorijah, zdaj se v vrh prebijaš tudi med člani. Kaj šteješ za svoj največji uspeh kariere?Lansko leto sem na mladinskem svetovnem prvenstvu v Katch-bergu osvojil tri srebrne medalje, dve v posamičnih disciplinah, v veleslalomu in šprintu, ter eno v kombinaciji, kjer se seštejejo rezultati vseh treh tekem. Poleg tega mi gre vse bolje tudi v svetovnem pokalu, letos sem se enkrat uvrstil na 12. mesto, kar je kar lep dosežek.

Koliko in kje treniraš?Treniram, kot mi razmere dopuščajo. Letos zaradi zahtevnega študija arhitekture posvečam telemarku nekoliko manj časa. Sicer pa smo imeli vse poletje kondicijske treninge na rolerjih, v avgustu smo se podali na avstrijski ledenik Hintertuxer, v no-vembru pa smo začeli s treningi tehnike in sloga na avstrijskih in kasneje slovenskih smučiščih.

Kakšno opremo potrebuješ za telemark?Oprema je z izjemo smuči in smučarskih čevljev enaka kot pri alpskem smučanju. Vezi se razlikujejo v tem, da imajo prosto peto in vgrajeno vzmet, smučarski čevlji so pregibni, da lahko koleno nagneš naprej. Pri določenih disciplinah potrebuješ tudi daljše palice, ki so podobne tistim pri teku na smučeh, saj moraš tudi teči.

»Šport je odvisnost«Jan Lavtar je slovenski reprezentant v telemark smučanju, ki sicer ni olimpijska disciplina, a je eden najatraktivnejših zimskih športov, saj vključuje prvine številnih drugih športov. S svetovnim mladinskim podprvakom, ki se prebija v svetovni vrh, smo se na njegov devetnajsti rojstni dan pogovarjali o številnih zanimivostih, ki jih v telemarku ne manjka.

“Naš moto je »sprosti misli, sprosti peto« in ko voziš telemark je, kot da bi

plesal po snegu, povsem si prost.”

Jan Lavtar

12 13

FEBRUAR ‘10

WTF!?

START … DVAKRAT A, B + GOR, A + DVAKRAT GOR = GOOOOOOOLV kolikor vam je naslov znan, se očitno raje preganjate po virtualnih travnikih in streljate izza zidov, ki so zgrajeni iz .jpg sličic, kot pa po blatnih, grbinastih tleh resničnega sveta. Mnogi (pol)strokovnjaki opo-zarjajo na škodljivost video iger, ki povzročajo zasvojenost, slabovidnost, krivo hrbtenico in množične umore na šolah, redkejši pa so tisti, ki jim priznavajo tudi dobre strani – več časa za računalnikom pomeni manj nevarnosti, da te zbije avto ali ogrize sosedov pes, da dobiš ptičjo/prašičjo/novo/drugo gripo, da te ob priljubljenem športu zebe ali ti je prevroče in po vsej verjetnosti manj zapraviš za alkohol. Poleg tega so dobre za samozavest, saj si v virtualnem svetu kljub svojim 150 kilogramom in dioptriji, ki je z raciona-lnimi števili ni mogoče opisati, lahko Cristiano Ronaldo in premagaš prijatelja z naoljenimi mišicami in 80 kilogrami manj. Zato si le oglejmo, kako lahko letos uživamo v snežnih radostih, pri tem pa ne navlečemo nase petkrat več oblačil kot ponavadi.

Šport kot vsak zahteva tudi veliko vloženih sred-stev. Ali ti pri zbiranju sredstev pomaga zveza, sponzorji ali gre večina iz tvojega žepa?Zveza nas finančno ne podpira preveč, kajti Telemark sekcija Smučarske zveze Slovenije nima veliko prihodkov, ti so vezani zgolj na sponzorje. S temi sredstvi pokrijemo stroške opreme, večino priprav in tekem plačujemo sami.

Kje v tujini je telemark smučanje najbolj razvito?Po razvoju novega telemarka v Združenih državah Amerike so se najbolj zagreli na Norveškem, kajti od tam je izviral še tisti stari telemark. Na smučišču vidiš tudi največ telemarkerjev, ne več kot alpskih smučarjev, a vseeno kar veliko. Norvežani imajo tudi tele-mark šole smučanja, gimnazije s telemark razredi, svojo državno ligo, tekme, torej najboljše pogoje. Največji napredek v zadnjem času kažejo Francozi, ki so se usmerili predvsem na tekmovalni, in ne toliko na rekreacijski telemark. Francoska reprezentanca je trenutno najmončenjša, največ vlagajo v podmladek in so tudi finančno zelo dobro preskrbljeni. Francozi so po tehniki in orga-nizaciji lahko za zgled vsemu svetu.

Kakšni so odnosi v telemark karavani svetovnega pokala?Telemark je, glede na to, da je tekmovalen šport, po eni strani tudi zelo netekmovalen kar se tiče rivalstva. Ta je prisoten le med Francozi in Norvežani, ki sta vodilni sili. Vsi smo na štartu zelo sproščeni in se z reprezentanti ostalih držav tudi veliko družimo. Smo res prijatelji, ker nas ni tako veliko in se vsi med seboj pozna-mo. Izpostavil bi Francoze in Špance, s katerimi se najbolje ra-

zumemo. Poznanstva so šla celo tako daleč, da sta se španska tekmovalka in francoski tekmovalec poročila. Ta sproščenost je meni osebno tudi eden najboljših delov telemarka in to mi je všeč že od prvič, ko sem se srečal s temi tekmovalci. Videl sem, da je to nekaj več, več kot samo šport, in vedel sem, da bom tudi sam lahko užival v tem. Smo kot ena velika družina!

Pri telemarku poznamo tri discipline: veleslalom, šprint in klasično. Za kaj gre pri teh disciplinah in kakšne so razlike?Pri vseh treh je najpomembnejše pravilo kolen, ker moraš vsak zavoj izpeljati v telemark položaju, drugače dobiš kazenske sekunde. Sicer pa je velelsalom podoben alpskemu veleslalomu s to razliko, da je vmes še skok, ki je v telemarku v vseh discipli-nah. Določena je tudi dolžina skoka. Če ne preskočiš linije, dobiš dodatne sekunde, tudi pristanek mora biti izveden v telemark položaju. Šprint je sestavljen iz velelsaloma, skoka, rondoja in smučarskega teka, klasika pa je podobna le daljša. Zanimiv del tekme je rondo, kjer tekmovalec naredi 360° zavoj in nadaljuje naprej. Je zelo atraktiven in zelo pomemben za nadaljevanje, saj v krogu ne smeš izgubiti preveč hitrosti, ki je zelo pomembna v nadaljevanju.

Telemark še ni olimpijski šport. Kaj mu man-jka, da bi se lahko pridružil ostalim olimpijskim športom?Glede na to, da so na olimpijskih igrah številni bizarni športi, bi bil po mojem mnenju lahko tudi telemark. S telemarkom se pravzaprav ukvarjajo reprezentance iz vse Evrope, Severne Amerike in tudi Azije, glavni problem je v tem, da za nami ni no-benega kapitala. Za vsakim tekmovalcem v alpskem smučanju stoji neka blagovna znamka, ki ga podpira, pri nas tega ni, saj se telemark smuči proda precej manj. Olimpijske igre so le propa-ganda, kjer zlata medalja pomeni več državi kot športniku, saj se država lahko s tem postavlja, pri telemarku pa je premalo držav zainteresiranih za sodelovanje na olimpijskh igrah. Najbolj za-vzeti za preboj telemarka na olimpijske igre so Norvežani, Fran-cozi in Američani, saj za njimi stoji država, ki se zaveda možnosti novih kolajn. Tudi Angleži imajo velik interes, ker imajo pri njih vojaške enote telemark smuči, saj so ugotovili, da se lahko s telemark smučmi tako smuča kot tudi teče in so primerne za premagovanje raznoraznih ovir; računajo tudi na napredek. Problem so tudi nekatera nejasna pravila o pravilnosti telemark položaja. Na kameri se včasih ne vidi najbolje in zato ima sod-nik absolutno oblast in verjetno prevelik vpliv. Mislim, da bi se morala pravila malce spremeniti, če želimo priti na olimpijske igre. Morda bomo že čez 4 leta v Rusiji, v Sočiju, promocijsko vključeni na olimpijske igre.

Kakšni so cilji v nadaljevanju tvoje kariere?Želim si, da bi smučal še čim dlje, saj v telemarku resnično uživam.

Žan Sadar

Tea Derguti

Prva igra, sicer za konzole, ki bi jo moral vsak navdušenec nad zimskošportnimi igrami poznati in občudovati, je SSX, ki simuli-ra ekstremno deskanje in v kasnejših nadaljevanjih (SSX Tricky, SSX3, SSX on Tour in SSX Blur) tudi smučanje. Večina revij, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem iger in računalništvom, jo je ocenilo vsaj z oceno 9/10. Kdor je pretiran ljubitelj realizma in njegovih naslednikov, bo sicer rekel, da so bili ustvarjalci te igre ves čas na LSD-ju, kdor pa išče predvsem neverjeten užitek ob igranju in izživljanje nadrealističnih sanj na snegu, bo naslednja dva tedna preživel zaprt v svoji sobi, prilepljen na igralni plošček in ne bo imel časa niti za kosmiče z mrzlim mlekom. Osnovni zaplet je naslednji: pred teboj je gora, ti pa se spuščaš po njej in odkrivaš neštete skakalnice, raile, raile-drevesa/žičnice/kar koli bi se dalo uporabiti, skrite poti, bonuse itd. Igra se različne tipe dirk (vse se lahko igrajo tudi v dvoje): na čas, največje število točk (te dobivaš s triki), najdaljši rail, ki ga zvoziš, najvišji skok in še mno-go drugih. Čudovito pri SSX je tudi to, da ga lahko igra vsak, saj je lahek za začetnika in ponuja nešteto možnosti za poznavalca. Lahko izbiraš obstoječe like v igri ali si ustvariš svojega, s katerim počasi napreduješ, dobivaš novo opremo, proge, nasprotnike in trike. Večtedenska zabava je zagotovljena.

Najbolj poznana serija iger na področju zimskih športov je zagotovo EA-jeva NHL. Prva igra iz te hokejske serije je izšla že davnega leta 1991 za platformo Mega Drive. Od tedaj zna-

meniti založnik vsako leto izda novo nadaljevanje, čeprav po-navadi ni večjih sprememb v sami igri, ampak gre predvsem za izvabljanje težko prigaranega denarja iz žepov pretiranih navdušencev. Povsem dovolj je, če si omislite vsako tretje na-daljevanje, in lahko ste prepričani, da ne zamujate skoraj nič posebnega, razen morda posodobljene baze igralcev in rahlo olepšane grafike. NHL je v osnovi zelo podobna FIFI (prav tako je EA-jeva), le da se igra hokej namesto nogometa. Daleč najbolj zabavna je igra »ena na ena« z dobrimi moštvi, saj na ta način pridejo do izraza vse kvalitete igre, lahko pa se odločite tudi za vodenje ekipe skozi celo sezono. Ker imajo pri EA-ju veliko den-arja, imajo zakupljene licence za uporabo imen resničnih igral-cev in ekip. Načeloma je igra osredotočena na ligo NHL, možno pa je igrati tudi z nekaterimi evropskimi klubi in najboljšimi reprezentancami.

Omeniti pa bi veljalo še na pol brezplačno igro, ki simulira smučarske skoke – Ski Jump Deluxe. Popularna je postala že davno – nekoč smo jo poznali vsi, ki smo kaj dali nase –, ko je imela še dvodimenzionalno grafiko, najnovejša verzija pa je Ski Jump Deluxe 3, ki je že v tridimenzionalni grafiki. Odlikujeta jo izredna preprostost in igralnost. Kljub preproščini je našla svoj krog ljubiteljev in še danes po spletu najdemo strani, kjer ljudje objavljajo svoje rekorde iz starih verzij igre.

»Daj že resume game, no!!«

Dejan Rabič

www.flick-gears.com, www.theoldergamers.com

14 15

FEBRUAR ‘10

Smučarski kros je mednarodna smučarska zveza FIS vzela pod svoje okrilje pred manj kot desetletjem. Prvi svetovni pokal so v okviru FIS-a izvedli v sezoni 2002/03. Pred tem so tekmovanja v tem športu prirejali predvsem na X-Games, igrah v ekstremnih športih, ki jih organizira in prenaša ameriška športna televizija ESPN in se dogajajo v ZDA. Kljub temu da je šport uradno star šele nekaj več kot deset let, so prvo tekmo organizirali leta 1978 zanesenjaki v Coloradu – toda tisto je mnogo bolj spominjalo na pravi motokros, saj je bila proga krožna, in ne takšna, kot jih poznamo danes.

FIS-ova pravila določajo, da mora biti proga dolga med 800 in 1200 metri, z višinsko razliko med 150 in 250 metri, 25 odsto-tkov proge mora vključevati skoke, 25 odstotkov pa različne ovire, grbine, ravnine itd. Po progi se naenkrat spustijo štirje smučarji, ki ne smejo namerno ovirati (porivati, držati ali blokirati) svojih sotekmovalcev, a nesreče so vseeno zelo pogoste, saj prostora na progi ni ravno na pretek. V kvalifikaci-jah upoštevajo čas, ki ga je dosegel tekmovalec, če pa jih proge ni do konca zvozilo dovolj (16 pri ženskah in 32 pri moških), upoštevajo še prevoženo razdaljo. Najboljši se nato pomerijo še v tekmovanju na izločanje v skupinah po štiri, napredujeta najboljša dva iz vsake. Na koncu potekata »mali finale« za mesta od petega do osmega in »veliki finale« za prva štiri.

Mnogo tekmovalcev je pravzaprav bivših alpskih smučarjev. Ker je najpomembnejša še vedno hitrost, imajo dobro podlago, pa tudi navajeni so trdih treningov. Še en razlog več za veliko število alpincev v tem športu je njegova kratka zgodovina, tako da ni velikega navala mladih, ki bi se že od vsega začetka ukvarjali samo s smučarskim krosom. Fizična pripravljenost je konec koncev pomembna tudi zato, ker je v tem športu veliko skakanja (po nekaterih merjenjih naj bi bili smučarji v zraku kar četrtino vsega časa, ki ga preživijo na progi). Tako je eden od največjih zvezdnikov v smučarskem krosu Daron Rahlves, eden izmed najboljših ameriških smukačev, ki je v svoji karieri

alpskega smučarja v svetovnem pokalu zmagal dvanajstkrat in osemindvajsetkrat stal na zmagovalnem odru.

O naravi tega športa nam veliko pove tudi izjava Jaka Fiale (zno-va bivši ameriški alpski smučar, ki se je udeležil tudi olimpijskih iger v Salt Lake Cityju pred desetimi leti): »Zadnje čase drugi športniki končno začenjajo razumeti, da se nočemo pobiti med seboj. A še vedno se ti na progi lahko zgodi marsikaj.« Še boljše pa je povedal malo kasneje: »Mislim, da obstajajo pravila. Pravzaprav jih nisem prebral.«

Se sliši obetavno? Mnogo padcev, skoki, razgibane proge, televizijski prenos … Na progi na Cypress Hillu se bodo moški spopadli za olimpijske medalje 21. februarja, dekleta pa dva dni kasneje.

Dejan Rabič

www2.macleans.ca

Jaka Fiala: »Mislim, da obstajajo pravila. Pravzaprav jih nisem prebral.«

V kvalifikacijah upoštevajo čas, ki ga je dosegel tek-movalec, če pa jih proge ni do konca zvozilo dovolj,

upoštevajo še prevoženo razdaljo.

Dežela hokeja in naravnih lepot – KanadaSeverna in Južna Amerika sta kontinenta, ki sta bila najkasneje poseljena. Na območje Kanade so se staroselci priselili šele pred približno 20.000 leti, neposredni potomci prvih razvitih narodov (ki so jim v preteklosti poenostavljeno in splošno pravili »indijanci«) pa so leta 2006 v Kanadi predstavljali približno 2 % prebivalstva (okoli 700.000 ljudi). Pred prihodom Evropejcev je na območju Kanade živelo približno 2 milijona staroselcev, zaradi evropskih bolezni, na katere niso bili odporni, pa se je njihovo število v precej kratkem času zmanjšalo za 85 - 95 %. V času kolonializma sta se za prevlado v Kanadi borili predvsem Francija in Anglija.

S CULO NA RAMI

Kanada je kot druga največja dežela na svetu (okoli 10.000.000 km2) svojo popolno neodvisnost od Ve-like Britanije pridobila šele v letu 1982 (praktično je neodvisnost uživala že od 19. stoletja). Danes ima Kanada približno 34 milijonov prebivalcev in je ena najredkeje poseljenih držav na svetu s povprečno le 3,2 prebivalca na km2. Zradi velikosti območja je up-ravno razdeljena na 10 provinc in tri teritorije. Prov-ince uživajo široko avtonomijo (večjo kot teritoriji) in so združene v tri regije, trije teritoriji skupaj pa šestavljajo še četrto regijo. V Kanadi je uzakonjena dvojezičnost (enakopravnost francoskega in angleškega jezika) in multikulturnost. Francosko govoreče prebivalstvo prebiva predvsem v provinci Quebec, v kateri sta bila izvedena že dva referenduma o odcepitvi od Kanade (leta 1980 in 1995), vendar nobeden od njiju ni uspel.

Kanada se danes ponaša predvsem z blaginjo, ki vlada v

državi, in prečudovito naravo, katere največji biseri so razporejeni od obale Atlantskega oceana na vzhodu,

Skalnega gorovja na zahodu, arktične pokrajine na severu pa do jezernatega območja ob meji z ZDA, ki je najdaljša meja med dvema državama na svetu. Svetovno najbrž najbolj poznana turistična

atrakcija so Niagarski slapovi z najvišjim padcem 53 metrov, delita pa si jih Kanada in ZDA. Turisti si v

Kanadi največkrat ogledujejo tudi arktično območje, kjer tamkajšnje turistične agencije ponujajo celo arktični safari, neokrnjeno naravo Skalnega gorovja, kjer je priljubljen treking, pomemben del turistične ponudbe pa so seveda tudi smučišča. Zimski športi so v Kanadi na splošno zelo priljubljeni, med njimi seveda najbolj hokej. Kanada je tudi prva na svetu po regis-triranih igralcih hokeja – imajo jih 500.000, kar je 1,5 % celotne-ga prebivalstva. Tradicionalno rivalstvo v hokeju vlad predvsem med Kanado in Rusijo oz. bivšo Sovjetsko zvezo, s katero sta se vso zgodovino borili za najvišja mesta na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in mednarodnih turnirjih. Nedvomno tudi na letošnjih olimpijskih igrah.

Vancouver, kjer se bodo odvijale Olimpijske igre, leži na zahodu Kanade ob obali Tihega oceana. Mesto s 600.000 prebivalci je etnično zelo raznoliko, saj ima angleščino za materni jezik le 48 % prebivalcev. Poimenovano je bilo po angleškemu kapi-tanu Georgeu Vancouvru, ki je konec 18. stoletja raziskoval to območje. Za prizorišče olimpijskih iger je bil Vancouver najbrž izbran zaradi kar 33 smučišč, ki se nahajajo v njegovi okolici (olimpijsko prizorišče Whistler je prejelo več nagrad za najboljše smučišče v Severni Ameriki), in ogromno drugih možnosti za športno udejstvovanje. Je tudi eno izmed turistično najbolj raz-vitih kanadskih mest in deseto najčistejše v svetovnem merilu, hkrati pa tudi 89 najdražje na svetu in drugo najdražje v Ka-nadi (za Torontom).

Jan Grilc

britannica.com

Kanada je tudi prva na svetu po registriranih igral-cih hokeja – imajo jih 500.000, kar je 1,5 % celotnega

prebivalstva.

Smučarski kros – edini nov šport na letošnjih OINa zimskih olimpijskih igrah v Torinu se je prvič predstavil deskarski kros. Predvsem v Ameriki so se, zahvaljujoč številnim spektakularnim padcem in atraktivnim progam, močno ogreli za ta šport. Letos, štiri leta kasneje, bomo na olimpijskih igrah lahko gledali njegovega bratranca – smučarski kros. Oba športa izvirata ne toliko iz alpskega smučanja kot iz motokrosa. Pravzaprav je razlika med slednjim in smučarskim krosom bolj ali manj v opremi – motor proti smučem – in progi – motokros se vozi na krožnih prograh in blatu, smučarski pa po strmih in zasneženih pobočjih.

16 17

FEBRUAR ‘10

TO JE KRANJ

Od snežaka in kopice medvedov do mitoloških bitijOlimpijske maskote že od vsega začetka, ki je bil neuradno leta 1968, uradno pa leta 1972, predstavljajo lokalno kulturo in zgodovino v podobni človeške figure ali živali, značilne za gostujočo državo, in pa seveda materializirajo olimpijski duh ter skrbijo za njegov prenos na širše občinstvo, sploh na naše najmlajše.Torej, začelo se je na zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu, leta 1968, ko je Schuss, risani lik na smučeh, postal neuradna masko-ta. Prva uradna je bila na zloglasnih poletnih olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972. To je bil jazbečar Waldi v pisanih barvah, izmed katerih je njegov ustvarjalec Otl Aaicher, strogo izključil z nacisti povezani rdečo in črno.

Zatem so maskote postale stalnica na vseh olimpijadah, z izjemo zimskih olimpijskih iger v Sapporu na Japonskem leta 1972. Waldiju so sledili Schneemann, bober Amik, rakun Roni, dve veverički in pa prva bolj znana maskota, medved Misha, ki je na poletnih olimpijskih igrah v Moskvi zaslovel z lastno risanko ter s številnimi upodobitvami na raznih prodajnih izdelkih. Pose-bej velja omeniti maskoto na zimski olimpijadi v Sarajevu, saj jo je zasnoval naše gore list, ilustrator Jože Trobec. Takrat so po časopisih pozivali ljudi, naj izmed šestih finalistov glasujejo za zmagovalno maskoto in največ glasov je dobil volk Vučko.

V prihodnjih letih so kulturo držav predstavljali še beloglavi orel Sam, polarna medveda Hidy in Howdy, mlada tigra Hodori in Hosuni (od njiju je zaslovel le Hodori in je bil tisti drugi popol-noma zapostavljen), azijska črna medveda Komduri, škrat Magique, kubistično narisani katalonski ovčar Cobi, deklica Pe-tra ter otroka, oblečena v tipično norveško narodno nošo, Hĺkon and Kristin. Naslednja maskota je bila prva, ki so jo računalniško zasnovali, poimenovali pa so jo Whatizit, po besedni zvezi »What is it?« (Kaj je to?), oziroma skrajšano Izzy. Abstraktni Izzy je spremljal poletne olimpijske igre v Atlanti leta 1996 in bil znan po tem, da je venomer spreminjal oblike, zaradi česar je bil nadvse priljubljen med otroki; odrasli so se iz njega norčevali, v medijih pa so ga označili kot »Spermij v supergah«. Po rahlo neposrečenem Izzyju so sledili še feniks Blaze, sovice Sukki, Nokki, Lekki in Tsukki, beli zajec Parabbit ter maskote poletnih olimpijskih iger v Sydneyu leta 2000, ptica kookaburra Olly, kljunaš Syd, kljunati ježek Millie in neuradna maskota vombat, ki je bil znan pod zabavnim imenom Fatso the Fat-Arsed Wom-bat in je popolnoma zasenčil svoje tri prijatelje. V naslednjem desetletju so še sledili kuščarka Lizzie, kojot Copper, medved Coal, kunec Powder, vidra Otto, brat in sestra Athena in Phevos, morski konjiček Proteas, snežinki Aster in Neve ter ledena kocka Gliz. Nato se že znajdemo na poletni olimpijadi v Pekingu, ko so se odločili stvar malce zakomplicirati in imeti kar pet različnih maskot, znane pod skupnim imenom Fuwa, kar naj bi pome-nilo »lutke, ki prinašajo srečo«. Maskote so bile panda Jingjing, lastovica Nini, tibetanska antilopa Yingying, riba Beibei in sveti ogenj oziroma olimpijski plamen Huanhuan, na paraolimpijskih igrah tistega leta pa je bila maskota pisana krava Fu Niu LeLe.

Maskote za letošnje olimpijske igre so bile prvič predstav-ljene javnosti že 27. novembra 2007. Organizatorji naj bi bili potem, ko je leta 2005 olimpijski logo pricurljal v javnost prej kot bi smel, še posebej skrivnostni pri izdelavi karakterjev, ki so plod domišljije Meomi Design iz Vancouvra in Los Angelesa. Kanadčani so poskrbeli za tri uradne in eno neuradno masko-to, svizca Mukmuka, za katerega se na internetu že pojavljajo spodbudne peticije, saj se nekaterim zdi, da je preveč potisnjen

v ozadje. Razlog je morda ta, da svizec hibernira, kar ni ravno primerno za maskoto zimske olimpijade in ubogi Mukmuk tre-nutno obstaja le na spletu. Ostale maskote so vse mitološkega izvora. Miga je kombinacija mitskega morskega medveda in orke, Quatchi pa sasquatch, ki je mitsko bitje iz kanadskih goz-dov. Sumi, po indijanski mitlogiji živalski duh, ki živi v gorah, je maskota letošnjih paraolimpijskih iger. Maskote so od prvega javnega nastopa novembra 2007 kot ambasadorji potovale po Kanadi in promovirale olimpijske igre ter naokoli trosile obilo dobre volje.

Kogar zanimajo še hobiji, najljubša hrana, barva in podobni de-tajli o letošnjih maskotah, si lahko to prebere na spletni strani www.vancouver2010.com, kjer najradovednejši in pa tisti na-jbolj zdolgočaseni lahko tudi rešite kviz, ki vam bo povedal, kateri izmed maskot ste najbolj podobni.

Urša Bajželj

www.assets.usoc.org

Sarajevo 1984 – Jahorina in nepozabni VučkoBližajo se zimske olimpijske igre in večini ljudi misli ob tem pobegnejo v leto 1984, ko je igre gostilo Sarajevo. Ob tem najprej pomislimo na srebrno medaljo Jureta Franka in seveda na nepozabnega Vučka. Pogovarjali smo se z njegovim avtorjem Jožetom Trobcem.

Kako in zakaj ste se odločili sodelovati na natečaju za maskoto olimpijskih iger? Za maskoto olimpijskih iger je potekal vsejugoslovan-ski natečaj, ki so ga objavili vsi naši glavni časopisi, takrat sta bila največja Delo in Dnevnik, sam pa sem se tik pred zdajci odločil, da sodelujem na njem, tako da sem praktično ˝pet minut pred dvanajsto˝ poslal svoje delo na olimpijado.

Od kod pa je prišla ideja za Vučka?Pri ideji sem se nekoliko opiral na letne OI v Moskvi, kjer je bila maskota takrat zelo uspešen medved. Obenem sem si pod besedo Sarajevo predstavljal čevapčiče, volka in Jahorino, saj sem v mladosti bral neko pravljico o volku na Jahorini. Tako sem si zamislil, da bi lahko volk lepo simboliziral te OI. Bilo je nekaj očitkov, da je volk preveč krvoločna žival, a sam sem si ga predstavljal kot borbeno žival, tako kot so borbeni športniki. Na tisti natečaj je prispelo približno 1200 idej, okoli 870 pa jih je ustrezalo natečajnim pogojem. Med njimi je bilo ogromno koz, zajcev, ježev, medtem ko je bil volk samo en – tudi to je verjetno vplivalo na rezultat.

Kakšna se vam zdi letošnja maskota?Ta maskota je tipični predstavnik novega stila, ki so ga prines-li Japonci in katerega izhodišče je, da mora biti maskota ˝luštkana˝, saj tako pritegne največ ljudi. In letošnja zelo ustreza tem načelom, je čisto simpatična. Že ko sem sam risal Vučka, sem se držal tega, da naj bi maskota bila čim bolj prepoznav-na, in očitno mi je to uspelo, če se je Vučko še po 25 letih tako obdržal v zavesti ljudi. Še danes je v Sarajevu verjetno bolj živ, kot pa je bil v času olimpijade. Ko sem bil nazadnje tam, sem to videl na lastne oči, saj se ga še množično proizvaja, na Baščaršiji ga tolčejo v bakrene krožnike, ga tiskajo na majice, nasploh je zelo popularen.

Pa je še kakšna maskota, ki se vam je še vtisnila v spomin?Spomnim se, sicer z letnih olimpijskih iger, že prej omenjenega medveda Miše iz Moskve 1980, ki je bil po takratnih podatkih ena komercialno najuspešnejših maskot. No, pa mogoče še maskota svetovnega nogometnega prvenstva v Mehiki, bil je nekakšen mišek s sombrerom in feferonom, ki se mi je zdel iz-redno simpatičen.

Ste tudi avtor škratka Krančka, ki je kranjska maskota.Kranček je ideja Zavoda za turizem Kranj in ekipa, ki je delala na tem projektu, si je zamislila, da bi za svoje promocije, predvsem za kranjske rove, uporabila neko animirano figuro, pri tem pa so se opirali predvsem na to, da bi bila všeč otrokom. Tako so prišli na idejo, da bi radi imeli kakšnega škratka ali palčka. Ker pa je bilo škratkov po svetu narisanih že na stotisoče, sem mu posku-sil dati nekaj prepoznavnega, nekaj, kar ga bo ločilo od vseh drugih škratkov po svetu. Se mi zdi, da se je kar prijel, je zaživel. Z maskotami je tako, da ne smejo biti pozabljene, morajo živeti, da dobijo pravo funkcijo. Potem smo naredili tudi nekakšen vodnik za otroke, ki se imenuje Krančkova knjiga zakladov, ki predvsem mlajšim šolarjem predstavi Kranj in njegove glavne zanimivosti.

Po poklicu ste sicer akademski slikar. S čim pa se največ ukvarjate trenutno?Slikam kar ves čas malo, kolikor mi čas to dopušča, slike nas-tajajo počasi. Za konec letošnjega leta pripravljam razstavo v Kranju, prav v prostorih Zavoda za turizem. Tam sem lani imel tudi razstavo maskot, ki sem jih do sedaj narisal. So mi na za-vodu ponudili razstavo, pa sem si rekel, da bi bilo zanimivo enk-rat zbrati vse maskote, ki sem jih naredil, saj se jih je nabralo kar okoli štirideset. Za letošnji konec leta pa pripravljam slikarsko razstavo. Delam sicer tudi na projektu nekakšnih figuric, maskot za neko ljubljansko založbo, ampak ta projekt je trenutno še čisto na začetku. Ukvarjam se tudi z risanjem karikatur. Dela vsekakor ne zmanjka.

Luka Stare

Luka Stare

18 19

FEBRUAR ‘10

19ka

Bine ŽaloharBine Žalohar je 23-letni Kranjčan, freeride in freestyle smučar, bajker, surfer ter adrenalinski džanki. Na 19 vprašanj nam je odgovoril prek elektronske pošte.

1. Ali so zares pristali na Luni ali gre za teorijo zarote?

Verjamem v vse ekstremne podvige, torej da!

2. Kaj je bilo prej, kura ali jajce? Neumno vprašanje nudi neumen odgovor … petelin.

3. Vzornik v življenju? Travis Pastrana, Shane McConkey, Michael Jordan, Kelly

Slater.

4. Zgodovinska oseba, ki bi jo povabili na pijačo?

Leon Štukelj.

5. Najzaslužnejši Slovenec in najzaslužnejši Kranjčan?

Slovenec: Trubar, Kranjčan: Bleiweis.

6. Najbolj čudno delo, ki ste ga do sedaj opravljali?

Nobeno delo ni nenavadno, samo se ne bo naredilo, denar pa si je tudi treba prislužiti.

7. Ali jeste meso? V velikih količinah.

8. Katerega od tujih jezikov bi se želeli naučiti? Indonezijsko, da bi lahko izvedel za več surf spotov od

domačinov.

9. Na morje na Hrvaško: da ali ne? Da, tudi v Medulinu so valovi.

10. Študentski funkcionarji: koristni ali mafija? Mafija.

11. Kako pozdravite prijatelje? EEEEEJJJJJJ.

12. Kaj vas je v zadnjem času najbolj nasmejalo? Turki na smučeh.

13. Vaše najljubše prevozno sredstvo? Smuči.

14. Turčija v Evropsko unijo: da ali ne? Po videnem na smučišču, prosim, ne.

15. Podpirate istospolne poroke? Vsak naj v svojem življenju počne, kar si želi.

16. Vaša najljubša knjiga ali film? Film: Massive.

17. Na katere revije ali časopise ste naročeni? Freeskier, Filtr, Zapik.

18. Ste se v otroštvu kdaj pretepali? Verbalni pretep je moja vrlina.

19. Kaj bi vas lahko razjezilo tako zelo, da bi bili pripravljeni koga zadaviti z golimi rokavi?

Aroganca.

Mojca Jagodic

Bine Žalohar

Paraolimpijske igreOlimpijski ogenj ugasne, zmagovalci in poraženci se vrnejo domov, države štejejo nabirko medalj in življenje se počasi vrača v stare tirnice. Za nekaj več kot 4000 tekmovalcev pa se, z veliko manj medijskega pompa, največje igre za športnike invalide šele začenjajo.

Vse se je začelo leta 1948, ko je sir Ludwig Guttmann v Stoke Mandevillu organiziral športno tekmovanje, na katerem so sodelovali veterani druge svetovne vojne s poškodbami hrbten-ice. Leta 1952 so se tekmovanju pridružili še Nizozemci in prvo mednarodno tekmovanje za hendikepirane osebe je bilo rojeno.

Prve uradne paraolimpijske igre so se odvijale poleti leta 1960 v večnem mestu Rim pod geslom »Prijateljstvo, enotnost, šport«. 23 držav je zastopalo 400 tekmovalcev s poškodbami hrbtenice.

16 let kasneje, na igrah v Torontu, so se tekmovalcem s poškodbami hrbtenice pridružili še amputiranci, slepi in slabo-

vidni. Med seboj se je pomerilo že kar 1657 tekmovalcev iz 32 držav.

Istega leta so priredili tudi prve zimske paraolimpijske igre v Örnsköldsviku na Švedskem.

Igre so se razvijale, uvajali so nove discipline, pridruževalo se je vedno več držav in število tekmovalcev se je vztrajno povečevalo. Na zadnjih paraolimpijskih igrah se je nad Peking zgrnilo kar 4200 tekmovalcev iz 148 različnih držav.

Na poletnih paraolimpijskih igrah se tekmovalci merijo v loko-strelstvu, atletiki, kolesarstvu, nogometu, judu, veslanju, jadranju, streljanju, plavanju, namiznem tenisu, jahanju, odbojki, košarki, sabljanju, ragbiju in tenisu.

Posebna disciplina, ki jo igrajo na paraolimpijskih igrah je boccia, ki je namenjena osebam s cerebralno paralizo in mišično distro-fijo. Boccia je dvoranski šport pri katerem se z usnjenimi žogicami rdeče in modre barve skušamo čim bolj približati beli žogici (Jack-ball). Šport zahteva veliko mero natančnosti, še najbolj pa je podoben dvoranskemu balinanju.

Na zimskih paraolimpijskih igrah se športniki merijo v alpskem smučanju, hokeju, biatlonu, teku na smučeh in curlingu.

Najuspešnejša tekmovalka na zimskih paraolimpijskih igrah je Norvežanka Ragnhild Myklebust, ki je nastopala v teku na smučeh, biatlonu in štafeti. Na igrah v Innsbrucku, Albertvillu,

Lillehammerju, Naganu in v Salt Lake Cityu je osvojila kar 27 med-alj, od tega 22 zlatih. Svojo športno kariero je zaključila v Salt Lake Cityu, kjer je v 58. letu starosti osvojila kar 5 zlatih odličij. Zatem je vstopila v politiko, s katero se ukvarja še danes.

Izpostaviti velja še južnoafriškega tekača Oscarja Pistoriusa, znanega tudi pod vzdevkom ‘najhitrejši mož brez nog’. Dobitnik 5 paraolimpijskih medalj je tudi nosilec svetovnih rekordov na 100, 200 in 400 metrov.

Slovenci so, takrat še pod jugoslovansko zastavo, prvič nasto-pili na igrah v Heidelbergu leta 1972. Na najvišjo stopničko se je zapeljala Pavla Sitar, ki je slavila v disciplini 60 metrov z vozičkom. Uspeh je z bronom v metu diska dopolnil Jože Okorn.

Na lestvici najuspešnejših slovenskih paraolimpijcev vodita Franjo Izlakar in plavalec Jožef Banfi. Oba doma hranita po 6 medalj.

Po osamosvojitvi je slovenskim športnikom uspelo osvojiti 16 medalj: 3 zlate, 6 srebrnih in 7 bronastih. Zdravljica je na parao-limpijskih igrah prvič zadonela leta 1992 v Barceloni, kjer je dvakrat slavil Franjo Izlakar v metu kopja in metu diska. Še eno zlato odličje je deželi pod Triglavom priborila Mateja Pintar, ig-ralka namiznega tenisa, leta 2004 v Atenah.

Edini letošnji slovenski predstavnik, za katerega bomo lahko stiskali pesti, je alpski smučar Gal Jaklič.

Kljub lepim uspehom slovenskih tekmovalcev pa veliko Slovencev paraolimpijske igre preprosto prezre. Zvezdnikov svetovnega kova ni, saj so športniki invalidi medijsko manj za-nimivi, tudi sponzorski vložki so veliko manjši. Zdi se, da tako Slo-venija (kot tudi ves svet) paraolimpijske igre postavi na stranski tir, medtem ko analizira iztekle se olimpijske igre.

Ta dogodek pa si zagotovo zasluži več pozornosti. Športniki tukaj dosegajo rezultate, ki jih ni zmožen doseči marsikateri popol-noma zdrav smrtnik. Kljub temu da se morajo ti športniki vedno znova spopadati z marsikaterimi predsodki, jim še vedno uspe ohranjati jekleno voljo. Poškodbi ali bolezni navkljub jim je uspelo najti nov življenjski cilj – stopiti na najvišjo stopničko na parao-limpijskih igrah.

Petra Ajdovec

www.skikimberley.com

Letošnje desete zimske paraolimpijske igre se bodo odvijale v Vancouvru od 12. do 21. marca.

20 21

FEBRUAR ‘10

POGLED S

HRVAŠKE STRANI

Zimske olimpijske igre – VancouverDva tisoč petsto športnikov iz osemdesetih držav, ki zmrzujejo na temperaturah pod ničlo. To je lahko le olimpijada.

Kako lahko sneženi »grad« postane uporabenZadnjo januarsko soboto smo se Zapikovci in lepo število aktivistov Kluba študentov Kranj odpravili pod zasneženo Peco, kjer po neuradnih informacijah še vedno spi Kralj Matjaž in čaka na primeren trenutek, da se vrne med ljudi ter s svojo Alenčico zopet zavlada slovenskemu ljudstvu. V njegovo čast v tistih krajih ogromno število dobrovoljnih udeležencev prireditve Gradovi Kralja Matjaža vsako leto zgradi zanimive gradove. Letos je bilo takšnih gradov nekaj čez sto, vendar bi si nekateri med njimi težko zaslužili naziv »grad«. Med tovrstnimi neklasičnimi utrdbami je bil tudi naš končni izdelek.

Prvič smo nastopili leta 1992 v Albertvilleu, ampak do nastopa Janice Kostelić leta 2002 nismo dosegli posebnih rezultatov. Janica je zmagovala skoraj v vseh disciplinah z zlatom: v sla-lomu, veleslalomu in kombinaciji ter s srebrom v supervele-slalomu. Leta 2006 je Janica nastopila poškodovana in temu primerno osvojila manj medalj. Njeni sta bili zlata v kombinaciji in srebrna v veleslalomu. Istega leta je prijetno presenetil njen brat Ivica Kostelić, ki je osvojil srebrno medaljo v kombinaciji. Odkar Janica ne tekmuje več, je v hrvaškem smučanju vse ob-stalo, celo njena večna nasprotnica Anja Paerson je popustila, ker ji, kot pravi, odkar je Janica odšla, ni več zanimivo smučati. Med zimskimi športi sta pri nas najbolj popularna smučanje in deskanje. Z ostalimi zimskimi športi se ukvarja zelo majhno število ljudi, predvsem zaradi nezainteresiranosti ali pa zaradi pomanjkanja možnosti za takšno rekreacijo.Letos se je zaradi Medveščaka iz Zagreba povečalo zanimanje za hokej. Zaradi njihovega uspeha so v zadnjem času ob vsaki

tekmi tribune popolnoma zapolnjenene. Na Reki ni hokej klu-ba, obstaja pa ideja o klubu Delnice, ki bi bil 15 minut oddaljen od mesta. Reka je bila najblizje hokeju 10. januarja leta 2009, ko se je odvijala revija kadetov improvziranih Rijeka Boysa in HKL Mladosti, igralo pa se je po pravilih inline hokeja. Če bi prosili naključnega mimoidočega, naj našteje nekaj zim-skih športov, bi verjetno najprej omenil smučanje, smučarske skoke in curling, toda le majhen odstotek bi trdil, da takšni športi obstajajo tudi pri nas. Ampak so. V Delnicah je skakalnica za smučarske skoke, ki je s svojimi 70 metri vrnila ta šport nazaj v Hrvasko po 25 letih zatišja. Tudi zveza za curlig je v nastajanju in ima veliko prostora in časa za napredek. Kaj lahko na Hrvaškem pričakujemo od olimpijskih iger v Van-couvru?Največ pozornosti je usmerjene na Ivico Kostelića, ki bi lahko, če bo vse gladko teklo, presenetil v slalomu, disciplini, v kateri najbolj blesti. Morda pa mu lahko uspe tudi kombinaciji. Ob-staja možnost, da se pri smučanju med moškimi na stopničkah pojavi tudi Natko Zrnčić - Dim. Med ženskimi imeni največ sta-vimo na Niko Fleiss in Ano Jelušić, ki bi lahko pokazali dobro slalomsko vožnjo. Ostali smučarji, ki bodo nastopili so D. Samsal, D. Marinelli, T. Siroki, I. Ratkić, S. Novoselec, T. Palić. V biatlonu je naše upanje Jakov Fak, ki bi lahko, če ponovi nastop z nedavne-ga svetovnega prvenstva, na katerem je bil tretji, razveselil z medaljo. V teku na smučeh vodijo Vedrana Malec, Filip Kontak in Adrijana Stipančić - Mrvelj. V skeletonu nas zastopata Nikola Nimac in Ivan Pikos. Najbolj nora ekipa je vsekakor naš štirised v bobu, ki jih vodi vsestranski Ivan Sola. Nihče jim ni pripisoval moznosti za uspeh, pa so se vseeno uvrstili na igre. Ostanek ekipe tvorijo se Slaven Krajačić, Igor Marić, Mate Medulić in An-dreas Haklits.

Zanimivost je ponudil Sex-Shop iz Vancouvra, ki bo vse zmagovalce nagradil z vibratorjem.

Matej Pavlović, novinarka tnrb.net

Oto Žan

Ker je Podpeca precej daleč (do tja je iz Kranja več kot tri ure vožnje), smo se na pot odpravili že ob pol šestih zjutraj. Ker Zapikovci vse stvari delamo v zadnjem trenutku, tudi tokrat nismo opustili te navade in smo se za obliko gradu dokončno dogovorili šele na avtobusu. Odločitev je bila naslednja: ekipa Zapika zgradi televizijo, ekipa KŠK kavč, oboji skupaj pa še mizo za v našo dnevno sobo. Tej odločitvi je botrovalo predvsem logično razmišljanje: nihče ne ve natančno, kdaj se bo Kralj Matjaž vrnil. Teoretično je torej možno, da bo potrebno precej časa čakati, torej je najbolje, da se za to čakanje dobro pripravimo in udobno names-timo pred Zapik TV. Na prizorišče smo prispeli kakšno uro pred pričetkom gradnje, se napravili v cian modre uniforme, pričeli s kuho vina in se ob sodnikovem žvižgu (v bistvu po nesreči še malo prej) zagnali v ogromen kup napol zmrzn-jenega snega, iz katerega so vse ekipe z žagami izrezovale velike kocke za gradnjo. Ves dan smo bolj ali manj intenziv-no gradili, jedli in pili, mavžali dekleta, zbadali druge ekipe ter se proti večeru zadovoljno usedli na naš kavč, dali noge na našo mizo in gledali v naš TV. Na večernem sprehodu med z baklami osvetljenimi gradovi pa smo ugotovili, da je bil naš »grad« definitivno najboljši med vsemi, saj je bil edini praktično uporaben. Moralna zmaga za Zapik in KŠK.

Jan Grilc

Fotoreportaža na naslednji strani

PO RODNI GRUDI

http://foto.ksk.siTEMNICA

Brez vreče za smeti na glavi bi bil dogodek najbrž neprijetenNadebudni KŠK-jevi otroci gredo živet svoje sanje med gradove Nekdo je nekoč tu pozabil fičkota, ki ga je potem zamedloSkoraj celotne tri ekipe: KŠK, Zapik in Gimnazijske kuzle

Ogrel si se lahko z delom ...

Večerni pogled iz KŠK-jeve dnevne sobe

V cian modro oblečena skupina »otrok« v ozadju izdaja položaj KŠK-jeve baze

»Omavžane« punce ne vedo več, kaj naj storijo... ali kako drugače

Kralj Matjaž čuva svoje ovčice

Oto Žan

24 25

FEBRUAR ‘10

ZRCALCE, ZRCALCEŠVIC

Z zasneženih klancev v ledene dvoraneVsi vemo, da bodo letos olimpijske igre v Vancouvru. Vsi vemo, da bodo športniki hokej igrali v dvoranah in da bodo smučarji uporabljali žičnice. Ne vemo pa, v katerih dvoranah, in ne vemo, da so nekatera prizorišča od vancouvrskega letališča oddaljena tudi do 130 kilometrov. Zdi se, da je svet mnogo bolje in mnogo prej spoznal prizorišča na Kitajskem. Za to obstajajo razlogi, recimo ta, da so Kitajci v marketing vložili precej več denarja in da se je zgodba ponovila tudi pri vlaganju v infrastrukturo ter da so bile neka-tere zgradbe, na primer Ptičje gnezdo in Vodna kocka, prave arhitekturne mojstrovine. Ni pa razloga, da ne bi vsaj nekaj izvedeli tudi o kanadskih prizoriščih.

CANADA HOCKEY PLACE – Običajno se imenuje General Motors Place, a bo zaradi pravil glede oglaševanja na olimpijskih igrah začasno preimenovana. V tej dvorani bodo, kot nam že samo ime pove, igrali hokej. Zgrajena je bila že leta 1995 in je od takrat naprej dom NHL ekipe Vancouver Canucks. Sprejme 19.300 gledalcev.

VANCOUVER OLYMPIC CENTRE – Popolnoma na novo zgra-jena zgradba bo med igrami gostila tekme v curlingu oz. kegljanju na ledu, ogledalo pa si jih bo lahko 6000 gledalcev. Posebno pozornost pri gradnji so namenili ekološkemu vidiku. Drevesa, ki bi jih sicer podrli, so presadili v druge dele parka, v katerem stoji omenjeni center. Toploto, ki nastaja pri hlajenju ledu, bodo uporabili za ogrevanje. V času iger si bo v tej zgradbi možno ogledati umetniške stvaritve domorodnih ljudstev.

PACIFIC COLISEUM – Najstarejša zgradba, ki bo ob tej priložnosti uporabljena za prizorišče, je bila zgrajena že davnega leta 1968. Dvorana za 14.200 gledalcev – lahko jih sprejme tudi več – je dom hokejske ekipe Vancouver Giants, med olimpijskimi igrami pa bodo tu svoj prostor našli drsalci – umetnostni in tisti, ki hitrostno drsajo na kratkih progah. Petde-set ljudi potrebuje manj kot uro, da priredi prizorišče za drug šport.

DOUG MITCHELL THUNDERBIRD SPORTS CENTRE – Dvorana, ki sprejme 6800 gledalcev, bo drugo prizorišče hokejskih tekem. Odprli so jo julija 2008, nahaja pa se v kampusu univerze Britan-ske Kolumbije. Tudi tu bo razstava umetniških del avtohtonih ljudstev.

WHISTLER SLIDING CENTRE – Tudi za to prizorišče so se pri gradnji držali strogih okoljskih standardov. Poleg tega je prizorišče dobi-lo nagrado za odličnost v betonski gradnji. V obrazložitvi je pisalo: »WSC je tehnično osupljiv: dosežek, ki po mnenju sodnikov pride enkrat na sto let.« Sicer je zgrajen na področju, ki ga imajo staroselci za posebej sveto. Morda kakšen duh pomaga olimpijcem podreti hitrostni rekord 153,98 km/h, ki ga trenutno drži Nemec Felix Loch. Tu bodo tekmovali v sankanju, skeletonu in bobu.

WHISTLER CREEKSIDE – Smučišče na 2182 metrov visoki gori Whistler bo gostilo tekme v alpskem smučanju. Za ženske tekme so zgradili posebno progo, medtem ko je bila tista za moške zgrajena že prej. Posebna znamenitost pa je Peak Peak gondola – od leta 2008 pov-ezuje smučišči na gorah Whistler (včasih se je imenovala London Moun-tain) in Blackcomb, ima kar 3 kilometre razpona med dvema stebroma in je na najvišji točki kar 436 metrov dvignjena od tal.

WHISTLER OLYMPIC PARK – Tu bodo na sporedu nordijske dis-cipline. Vsako od tekem si bo lahko ogledalo do 12.000 gledalcev, po končanih olimpijskih igrah pa bo območje namenjeno rekreativcem. Gradnja tega športnega parka je bila priložnost tudi za lokalno gospo-darstvo, saj so vso infrastrukturo zgradila domača podjetja v lasti ljudstev Squamish in Lil’wat. Povprečna debelina snežne podlage je v februarju 191 cm, povprečne temperature pa se gibljejo med +3 °C in -4 °C.

RICHMOND OLYMPIC OVAL – 14 kilometrov južno od Vancou-vra si bo 7600 gledalcev lahko ogledalo hitrostno drsanje v dvorani, ki je pokrita s približno en hektar veliko streho, narejeno iz zavrženega lesa. Ledena površina v tej dvorani je šestkrat večja kot površina hokejskega igrišča.

CYPRESS MOUNTAIN – Ljubitelji snežnega deskanja in smučanja v prostem slogu bodo svoje najljubše prizorišče našli dobrih 30 minut vožnje iz Vancouvra. Zaradi pretoplega vremena prirediteljem dela preglavice količina snega. Zaenkrat ga dovažajo s tovornjaki, v primeru še slabših pogojev pa bi sneg lahko vozili celo s helikopterji.

Dejan Rabič

www.olympicgold.eu, www.vancouver.ca

V nacionalnih barvah V sredo, 27. januarja, je na Ljubljanskem gradu potekala uradna predstavitev olimpijske delegacije v slov-enskih barvah.

Slovenski olimpijci so se svetu pokazali v novi kolekciji, v kateri nas bodo zastopali na zim-skih olimpijskih igrah v Vancouvru. Zimska športna oblačila je ob-likovalo in izdelalo slovensko podjetje Toper, ki se je na trgu pojavilo leta 1945.

Samo ime je okrajšava za Tovarna perila, kar je Toper sprva tudi bil. Blagovni znamki pa vse do danes ni bilo prizanešeno, tako da ji je podjetje Lohnko Inženiring d. o. o po manj kot dveh desetletjih vrnil ime. Decembra lani so predstavili svojo novo kolekcijo jesen/zima, že septembra pa je Toper postal veliki sponzor slovenske olimpijske reprezentance Vancouver 2010. V tej blagovni znamki je bila zastopana tudi jugoslovanska reprezentanca v 80. letih prejšnjega stoletja. Elegantne kostime in moške obleke v vrednosti 50.000 evrov pa je priskrbela Mura. Po pisti so se v vlogi manekenk in manekenov sprehodili kar športniki. V oblačilih Toper so se predstavili smučarska tekačica Katja Višnar, biatlonka Dijana Ravnikar, smučarski skakalec Jernej Damjan in alpski smučar Bernard Vajdič. V svečanih oblačilih so se sprehodili smučarska tekačica Katja Višnar, biatlonka Tadeja Brankovič Likozar, deskar Rok Marguč in alpski smučar Andrej Šporn. Svečani kostimi s tremi črnimi sprednjimi gumbi in moške obleke so bili črne barve, poživeli sta jih bela srajca ter rutka oziroma kravata v zeleno-beli kombinaciji. Murina oblačila delu-jejo zelo umirjeno, vendar celotna reprezentanca v njih spom-

inja na letalsko posadko, in ne na olimpijce. Mura jim je sešila tudi zimske plašče ter tako poskrbela tako za eleganco kot tudi za udobje in toploto.V oblačilih, v katerih smo olimpijcev navajeni, pa so športniki delovali bolj prepričljivo. Toperjeva kolekcija v modro-zeleno-beli kombinaciji zgornjih delov ter črnih spodnjih delov je estetsko oblikovana in prav tako predstavlja Slovenijo z um-irjenimi barvami. Bolj živi odtenki »slovenskih barv« pa se po-javijo na olimpijski jopici, kjer sta modra in zelena grobo izraženi, vendar celoto umiri večinski del bele barve. Oblačila imajo do-

volj žepov in so dovolj topla, da jih poleg lepih okličemo tudi za praktična, kar je njihov prvotni namen. Olimpijci nas bodo v najbolj ključnih trenutkih zastopali v last-nih dresih, ki pa (v celoti) ne ustrezajo sklepu Olimpijskega komiteja o nacionalnih barvah. Biatlonski dresi so svetla izjema v modro-zeleno-beli kombinaciji, medtem ko dresi smučarskih skakalcev, alpskih smučarjev in tekačev na smučeh

ne ustrezajo barvam, ki naj bi pripomogle k Slovenski prepoz-navnosti.V nekaterih drugih državah so se za olimpijski videz lahko odločali ne oziraje se na stečaj sponzorskega podjetja in na-cionalno prepoznavnost. Tako so Američanom drese za deskarsko reprezentanco naredili pri Burtonu. Odločili so se za moderen videz. Deskarske hlače dajejo videz ponošenih kavbojk, bunda pa je sestavljena iz bele podlage, na kateri leži prekrižan vzorec siv-ih in rdečih linij. Seve-da so na bundi razni prišitki, ki predstavl-jajo ameriški ponos. V Kanadi je olimpi-jski videz ustvarilo podjetje Hudson's Bay Company, za hokejsko olimpijsko reprezentanco pa bo poskrbel Nike. Seveda se bo država gostiteljica predstavila v tradicionalni rdeče-beli kombinaciji. V Veliki Britaniji pa so se odločili za Adidas in prepoznavne tri bele črte. Njihove nacionalne barve prav tako vsebujejo kombinacijo z belo barvo – dopolnjujeta jo namreč rdeča in modra. Tako se veliko držav odloča, da za urad-nega sponzorja izberejo domače podjetje, vendar to nikakor ni pogoj. Očitno Britanci prisegajo na nemško tržišče, vsaj dokler jih zastopa v njihovih nacionalnih barvah.

Barbara Zupanc

www.toper.si

Olimpijci nas bodo v najbolj ključnih trenutkih zastopali v lastnih dresih, ki pa (v celoti) ne ustrezajo sklepu

Olimpijskega komiteja o nacionalnih barvah.

Murina oblačila delujejo zelo umirjeno, vendar celotna reprezentanca v njih spominja na letalsko posadko, in

ne na olimpijce.

26 27

FEBRUAR ‘10

POMETAMO

PO KRANJU

Od klasične glasbe v telovadnicah do stigmatizirane alternative Med pomembne športnike, funkcionarje, turiste in popotnike, ki se vse pogosteje zgrinjajo za kranjsko obzidje, se le redko zlijejo tudi glasbeniki. Poglavitni razlog je predvsem odsotnost dostojne koncertne dvorane, ki se že desetletja zapisuje v predvolilne obljube, a še vedno ne razveseljuje kranjskih kulturnih ustvarjalcev in glasbofilov. S kritičnim omelom smo tokrat dregnili v že obstoječe koncertne prostore in z ostrimi ščetinami oplazili obljubljajoče načrte za nove gradbene podvige. Medtem ko se koncertni dogodki komercialno naravnane vse-bine selijo na mestno obrobje, predvsem v kompleks Planet Tuš, se glasbeni dogodki ostalih formatov srečujejo s prostorskimi težavami. Alternativni koncerti, ki praviloma tresejo Izbruhov kul-turni bazen, se zapletajo v zanke birokracije in predsodkov, klasični koncerti ostajajo omejeni predvsem na sakralne objekte, rockersko obarvane vsebine pa odmevajo v gostinskem ambientu ali manjših dvoranah, kot je na primer Creinativa na Sejmišču, v nestrpnem pričakovanju primernega koncertnega odra.

Dvorana Storžič brez kratkoročnih vizijRadovedni pogledi se že nekaj let upirajo v zaklenjena vrata nekdanjega kina Storžič, ki že od leta 2004 obljublja večnamensko koncertno dvorano, ki naj bi zadovoljila najširši spekter glasbenih aktivnosti. Po začetnih renovacijah se je gradnja ustavila že po nekaj mesecih, notranjost nekdanjega Delavskega doma pa ostaja še danes napol podrta in s tem nefunk-cionalna. Uroš Korenčan, vodja oddelka za družbene zadeve na Mestni občini Kranj, izpostavlja, da delovanje dvorane ni v občinski

pristojnosti, saj ni lastnik prostorov. Odgovornost za dvorano tako prevzema lastnik, zavod Art center, ki je širši javnosti

poznan predvsem po organizaciji poletnega Fes-tivala Carniola in nekdanjemu vodenju

Tedna mladih. Direktor

zavoda Matej Gal Pintar na vprašanje, kakšni (politični?) razlogi stojijo za nedopustnim samevanjem perspektivnega glasben-ega hrama, skromno odgovarja: “Nezmožnost delovanja dvorane je popolnoma povezana z nedokončano gradnjo. To je tudi razlog, da se v dvorani ne odvija program”. Pintar dodaja, da odprtje dvorane trenutno ne more biti časovno določeno in da se zaenkrat še ne pogovarjajo o programskih smernicah delovanja.

Nove koncertne rešitveIz razlogov, ki trenutno ostajajo na ravni neuradnih govoric in ugibanj, se dvorani Storžič v samem centru mesta ne obeta kratkoročna koncertna reinkarnacija. Uroš Korenčan dodaja, da Strategija tra-jnostnega razvoja MOK ne zaobjema urejanja posebne koncertne dvorane. V kontekstu koncertnih prostorov pa izpostavlja nekatere druge prostore, ki bodo služili tudi glasbenim potrebam, predvsem Letno gledališče Lunin vrt na območju kompleksa gradu Kh-islstein, ki naj bi predvidoma zaživelo že prihajajoče poletje. “Lunin vrt bo gostil kulturne prireditve širokega spektra, a predvsem glasbeno-gledaliških žanrov in bo tako v času, ki ustreza prirejanju letnih dogodkov, poskrbel za tovrstno ponudbo,” razlaga Korenčan. Med drugim med občinskimi spoprijemanji s problematiko koncertne dvorane naniza tudi intermedijski pro-jekt 3 stolpi v ostankih srednjeveških utrdb, Ravnikarjevo Palačo občine Kranj oziroma občinsko avlo, ki pričakuje posodobitve,

rekonstrukcijo Prešernovega gledališča in urejanje obstoječih kranjskih dvoran. “Kot ustrezno vzdrževane naj izpostavimo dvorane krajevnih skupnosti v Predosljah, na Primskovem in na Kokrici. Za zadnje tri ocenjujemo, da glede na zasedenost premorejo še potencial prirejanja glasbenih prireditev,” je pripričan Korenčan, medtem ko bi se organi-zatorji glasbenih prireditev verjetno strinjali, da povpraševanje nižajo predvsem negostoljubni pogoji za uporabo omenjenih dvoran, kot na primer visoke cene in časovne omejitve trajanja dogodka.

Revolucionarno razreševanje dvoranskega vprašanjaK problemu odsotnosti koncertne dvorane je, preskakujoč neskončen birokratski mlin, aktivno pristopilo društvo AKD Izbruh, ki je ilegalno zasedlo propadajoče prostore starega zimskega ba-zena primerne velikosti in na idealni lokaciji. V desetletju aktivizma, prostovoljnih prispevkov in kreativnosti so nekdanji bazen spreme-nili v funkcionalno dvorano, katere atraktiven koncept in vsebine presegajo lokalni in nacionalni prostor. Po letih ignorance z občinske strani postajajo Izbruhove dejavnosti sprejete tudi uradno. “Občina je z zakonitim zastopnikom denacionalizacijkih upravičencev, v last kat-erih je prešla nepremičnina, sklenila pogodbo o najemu. Mestna občina Kranj sicer izvajalcem kulturnih prireditev sofinancira aktivnosti v okviru rednih razpisov za sofinanciranje nevladnih organizacij na področjih družbenih dejavnosti,” pove Korenčan. Vodja programa Ajda Šulc in podpredsednik društva Andraž Šulc izpostavljata pozi-tivno pomoč občine ter lastnikovo toleranco in dobrodošlo kooperacijo pri urejanju objekta, vendar opozarjata, da kon-certne razmere še zdaleč niso idealne. “Od občine smo sicer dobili nekaj denarja za program skozi celo leto, vendar ga je bilo še zdaleč premalo, saj smo morali poravnati račune za pretekla leta, ki jih prejšnje vodstvo ni plačalo.” Letošnji prispe-vek občine je hkrati nižji od lanskega leta in primerljiv s financiranjem

društev, ki ne obstajajo niti eno leto. Pri tem je potrebno omeniti, da delovanje AKD Izbruh ni omejeno zgolj na programske dejavnosti, temveč tudi na posodabljanje prostorov. Ob šibkih finančnih prilivih tako postaja oprema v dvorani, vključno z ozvočevalno opremo in zvočniki, zastarela ter pogosto vodi v neljube tehnične težave.

Izbruhova aktivista se zavedata, da ima Izbruh – kljub vse večji pre-poznavnosti in programski svežini, ki v gorenjsko prestolnico prinaša nujno potrebne alternativne kulturne vsebine – še vedno vtetovi-rano negativno stigmo. “Mnogi se ga izogibajo, predvsem zaradi nep-otrebnih predsodkov o alternativni kulturi. Ne zavedajo se, da Izbruh ni zbirališče "punkerjev" in "metalcev", ki sproščajo svojo agresijo in se brez pomena upirajo sistemu, poleg tega pa predstavljajo nevarnost drugim, "civiliziranim" ljudem,” razlaga Ajda Šulc. Ker je Izbruhov kulturni bazen trenutno eden redkih kranjskih prostorov, ki ponuja redne koncertne vsebine, je osvoboditev podobnih negativnih stereoti-pov pomembna tako za veljake z usodnimi žigi kot tudi za kranjsko glasbeno publiko.

Čeprav se Kranj ponaša kot kulturna prestolnica, upravičenost naziva bledi ob dejstvu, da mesto že pet desetletij zaman pričakuje prim-erno koncertno infrastrukturo. Glasbene aktivnosti, od klasičnih harmonij preko ubranega zborovskega večglasja do udarnih kitarskih rifov, ne bi smele ostati prepuščene nerešenim političnim sporom, neupravičenim predsodkom, prijazno zvenečim predvolilnim obljubam in neprimernim gostins-kim (ali celo športnim) prostorom, vendar si zagoto zaslužijo odmevanja v dostojno urejenem dvoranskem prostoru.

Pina Sadar

Oto Žan

28 29

FEBRUAR ‘10

DAN Z ...

… gorskim reševalcemRekreativne oddihe od vsakodnevnega stresa radi namenimo izletom v gore. Na nas vplivajo nadvse pozi-tivno in sproščujoče, hkrati pa ob rednih turah ohranjamo lastno telesno kondicijo. Nekateri se v gore podajajo tako pogosto, da se svojci začnejo spraševati, če je takšen odnos do gorništva še normalen. Boris Oblak pa pravi: »Pa naj hodijo gor, samo da so primerno opremljeni!«

Društvo gorske reševalne službe Ra-dovljica ima 28 aktivnih članov. Boris Oblak je v društvu inštruktor, kar pomeni, da ima nare-jene vse potrebne iz-pite, da lahko izobražuje pripravnike in člane gor-ske reševalce. Izpitov in izobraževanj imajo gorski reševalci veliko, ker morajo v dani situ-aciji res dati vse od sebe. Izobraževanja potekajo preko Gorske reševalne zveze Slovenije, nekat-era pa tudi v društvih.

Hitro mi pove: »Mi smo samo prostovoljci. Poleg tega imamo vsi svoje družine in redne službe.« Gorski reševalec je najmanj enkrat na teden, ko se v četrtkih sreča z ostalimi gorskimi reševalci na sestanku v njihovih prostorih poleg gasilskega doma v Lescah. Na ses-

tankih ponavadi analizirajo akcije ter se pogovorijo o minulih in prihajajočih dogodkih. »Seveda gremo vsak teden tudi v hribe. Gorski reševalec mora biti v dobri telesni kondiciji,« pravi in doda, da so nekateri bolj aktivni, drugi manj.

Pri njihovem delu je zelo pomembno, da se odzovejo hitro, mir-no in da so primerno opremljeni. Oprema gorskega reševalca se deli na tehnično opremo, osebno opremo in opremo, s katero transportirajo ponesrečenca. Pod tehnično opremo spadajo vrvi, klini, cepini itd. Pod osebno opremo pa spadajo vse pos-ameznikove stvari kot na primer čelada in dereze. »Vsak pos-ameznik se z osebno opremo prilagodi letnim razmeram,« nam pove. Oprema, s katero transportirajo ponesrečenca, pa je lahko reševalni terenski avtomobil, nosila, v nekaterih primerih seveda tudi helikopter.

GRS Radovljica nima lastnega helikopterja. Oblak pravi, da jih je v celi Sloveniji zelo malo in da je najbližji na Brniku. Gorenjski gorski reševalci si ga delijo s slovensko vojsko in policijo. »Vsa usposabljanja prav tako usklajujemo z njimi,« razloži.

»Med mladimi je zanimanje za gorske reševalce veliko, saj jih vidite,« pove Oblak in res je na sestanku tudi nekaj mla-dih gorskih reševalcev, ki morda še najbolj zavzeto poslušajo društveno zdravnico Evo Pogačar. Ta jim z nekaj prosojnicami v PowerPointu poskuša obnoviti znanje prve pomoči v zimskem

času, ker imajo kmalu t. i. obnavljalni izpit. Pogovorijo se tudi o akciji, ki je v tem tednu potekala na Krvavcu, kjer je bila njihova zdravnica prisotna. Končna ugotovitev je, da je bila akcija dobro organizirana, upajo pa tudi, da bodo izpod plazu nekoč potegnili živega človeka. Mladim pa se želijo približati tudi z udeležbo na najrazličnejših prireditvah. V planu imajo obisk Otroške olimpi-jade, kjer bodo udeležencem pokazali osnove prve pomoči in jim posredovali temeljna znanja s tega področja.

Boris Oblak nam zaupa, da se trenutno uveljavlja nova politika v svetu gorskega reševalstva. Trend je takšen, da mora biti gor-ski reševalec najprej dober alpinist, šele nato lahko postane reševalec. Seveda pa mora biti v stalni pripravljenosti. »Ob sebi nimamo pagerjev,« pripomni, »povezani smo kar po telefonu. Ko nekdo obvesti Center za obveščanje na številki 112 o nesreči

v gorah na našem teritoriju, informacija hitro pride do nas.« Nji-hov teritorij zavzema Stol, Begunjščico, Vrtačo, Dobrčo, Jelovico, Pokljuko, Mežakljo in Meževnik. Po potrebi pa pomagajo tudi na drugih teritorijih. »Rešujemo na vseh težko dostopnih te-renih, ker je v naši pristojnosti, da ponesrečenca na kraju os-krbimo in spravimo do rešilnega avtomobila ter bolnišnice, če je to potrebno.«

Pove nam, da se ekipa približno petih reševalcev hitro zbere pred njihovimi društvenimi prostori, nato pa se odločijo o sledečih ukrepih in ukrepajo. Za vse skupaj porabijo 15 do 20 minut, nakar se odpravijo na akcijo. Oblak pa opozarja na prob-lem službe, kajti nekateri delodajalci po potrebi sicer dovolijo, da gorski reševalci lahko odidejo opravljat svojo prostovoljno službo, medtem ko veliko delodajalcev to sploh ne zanima. Tako se lahko celo zgodi, še posebej so problematični delavniški do-poldnevi, da se na pomoč ne more odpraviti nihče, ker nimajo urejenega posebnega statusa. Najbolj kritični letni čas je poletje, ko se v gore odpravlja večje število ljudi. Poleti so zato organizirana dežurstva. Za uspešno akcijo je namreč potrebna skupina vsaj treh do petih gorskih reševalcev, v zimskem času in snežnih razmerah pa je akcija lahko uspešna, če se jih zbere vsaj 15. Največ nesreč se zgodi v juliju in avgustu, smrt-nost nesreč pa se zaradi letnega časa ne spreminja bistveno.

V veliko pomoč pri akcijah v snegu so jim reševalni psi. V nji-hovem Društvu gorske reševalne službe Radovljica imajo kar 4 lastnike tako šolanih psov, kar je prav gotovo nad Slovens-kim povprečjem. »V državi je zgolj okoli 30 lastnikov primerno usposobljenih psov. Pasma sicer ni bistvena, bolj pomembno je, kaj pes zna. Pri nas konkretno imamo nemška ovčarja in zlata prinašalca.« Pomembno je, poudarja, da sta lastnik in pes »team« in da pes sam ni dovolj. Ko pa sta oba primerno usposo-bljena, so lahko rezultati dobri. Pes predvsem z vonjem izredno pomaga.

Oblaku je v spominu najbolj ostala lanskoletna zimska akci-ja na Debeli Peči. Šlo je za klasično reševalno akcijo v snegu, ko so poškodovanko, ki si je izvila gleženj, z vrha odnesli s klasičnim transportom. Povedano bolj po domače – odnesli so jo s pomočjo posebnih nosil, imenovanih UT2000, ki tehtajo le 3,5 kilograma.

Po sestanku in intervjuju sva se z Borisom Oblakom odpravila v največji prostor društva, kjer je parkirano njihovo intervencijsko vozilo. Sledil je veselo obarvan večer ob narezku in pijači. Oblak mi je povedal, da je čas po sestanku namenjen druženju; bil je praznično obarvan, ker sta dva reševalca praznovala rojstni dan. Biti gorski reševalec je verjetno eno izmed najbolj odgovornih prostovoljstev, vendar poleg stalne pripravljenosti, tveganja lastnega življenja, odrekanja udobju vedno in povsod nudi tudi neuničljiv stik s sočlovekom in z naravo.

Barbara Zupanc

Oto Žan

Oprema gorskega reševalca se deli na tehnično opre-mo, osebno opremo in opremo, s katero transportirajo

ponesrečenca.

30 31

FEBRUAR ‘10

FILMOZOFIRANJE

Let 316. 2. 2010, Ljubljana / Kino Šiška

Abba The Show20. 2. 2010, Ljubljana / Hala Tivoli, 39 €

Mono20. 2. 2010, Ljubljana / Menza pri Koritu

Zlatko & Optimisti20. 2. 2010, Ljubljana / Cvetličarna

Chris Rea22. 2. 2010, Ljubljana / Hala Tivoli, 42 €

Plavi Orkestar26. 2. 2010, Ljubljana / Hala Tivoli, 29 €

The Tiger Lillies27. 2. 2010, Ljubljana / Kino Šiška, 20 €

New Model Army2. 3. 2010, Ljubljana / Gala Hala, 15 €

50 Cent3. 3. 2010, Ljubljana / Hala Tivoli, 39 €

Jan Garbarek Group5. 3. 2010, Ljubljana / Kino Šiška, 35 €

Hair (musical)13. 3. 2010, Ljubljana / Hala Tivoli, 40 €

The Cranberries16. 3. 2010, Italija / Milano

Rammstein18. 3. 2010, Hrvaška / Zagreb / Arena, 42 €

Parni Valjak28. 3. 2010, Ljubljana / Hala Tivoli

Tokio Hotel28. 3. 2010, Hrvaška / Zagreb / Arena, 42.54 €

Mika29. 3. 2010, Avstrija / Dunaj / Gasometer, 37.05 €

Vlado Kreslin & Chris Eckman6. 4. 2010, Ljubljana / Cankarjev Dom

Hazard10. 4. 2010, Ljubljana / Hala Tivoli

Koncertni napovednik Izrisovanje filmskih smernicAmeriška filmska industrija v februarju utripa v pričakovanju osrednjega dogodka v vsakoletnem filmskem koledarju, svečane podelitve oskarjev. Tudi letos bodo obdobje pred 7. marcem prežemala ne le ugibanja o tem, čigavi prsti se bodo oklenili izklesanega zlata, temveč predvsem razmislek o svežih dosežkih na filmskem području, ki tlakujejo trende prihajajočemu filmskemu letu.Prvi oskarjevci so bili rojeni že leta 1927, ko je bliskoviti razmah avdio-vizualne umetnosti klical po nagrajevanju filmskih presežkov. Nagrade naj bi izpostavljale posebne dosežke sedme umetnosti in posledično prispevale k definiranju standardov ter vsesplošnemu dvigu kakovosti na različnih filmskih področjih, od igre do zvoka. Premierne uprizoritve so se odvijale v komornem vzdušju hotelskih dvoran, brez nabora nominirancev, z vnaprej objavljenim seznamom prejemnikov in maloštevilčnimi kategorijami. Z leti je postajala prireditev medijsko vse odmevnejša, pričeli so se prvi neposredni radijski prenosi, razkrivanje nagrajencev je postajalo vse bolj senzacionalistično, oskarji pa so se otresli forme banketov in izročitev kipcev prestavili na odre vse večjih gledališč. Danes se rdeča preproga tradicionalno zgrinja pred svečanim Kodak Theatrom, ki je bil zgrajen izključno zaradi potreb omenjenega dogodka.

Čeprav je sprva filmska akademija, primarno zadolžena predvsem za zaščito filmskega medija, štela skromnih štirideset strokovanjkov, dandanes taista institucija povezuje preko 6000 filmskih izvedencev, ki letno odločajo, v katero smer se bodo v prihodnje razraščale filmske kali. Za leto 2009 so filmski “akademiki” že objavili svoje

favorite, med katerimi bodo na osrednji prireditvi, ki bo zaradi olimpijskih iger tokrat potekala nekoliko kasneje kot običajno, izbrali najboljše.

Za razumevanje aktualnih smernic filmske industri-je bomo morali svoj pogled usmeriti v futuristično

in rekorde podirajočo atrakcijo Avatar in vojno dramo Bombna misija (The Hurt Locker), ki z desetimi nominacijami izstopata v konkuren-ci. Obe filmski deli standardno zarezujeta v pereče

problematike sodobnega sveta z veliko mero spek-takularnosti in moralnega pridiha. Medtem ko Avatar

v znastvenofantastični maniri opozarja na ogroženost našega planeta, se Bombna misija obrača k vojni vihri bližnjega vzhoda, kjer svet junaško rešujejo pogumni ameriški vojaki.

Klasično hollywoodske teme ovijajo tudi ostala dela, izpostavljena v deseterici konkurence za najboljši film leta. The Blind Side in Precious poetično prisluhne-

ta težavam temnopoltih najstnikov na trnjevi poti k svetli prihodnosti, vprašanje pedofilije tematizira An Education, kamera sledi težavam sodobnega atomiziranega Američana v filmih A Serious man

in Up in the Air, medtem ko ameriške spomine na nacizem obujajo Neslavne barabe (Inglourious Basterds).

District 9 opozarja na pasti biotehnologije, V višave pa leti film Pixarjev Up, ki kot zgodovinsko prva animacija v kategoriji za najboljši film dokazuje pomen presežkov v tehničnih pris-topih k filmu, najsi gre za sliko, zvok, animacijo ali 3D učinke.

Ogled z oskarjemi nagrajenih filmov še zdaleč ne zagotav-lja neoporečne vsebinsko-igralske kakovosti. Nasprotno pa z zagotovostjo jamči za natančen vpogled v filmski in družbeni duh časa, v katerem so bili filmi obteženi s slovitim kipom srednjeveškega viteza z mečem, stoječim na filmskem traku.

Pina Sadar

Premierne uprizoritve so se odvijale v komornem vzdušju hotelskih dvoran, brez nabora nominirancev,

z vnaprej objavljenim seznamom prejemnikov in maloštevilčnimi kategorijami.

32 33

FEBRUAR ‘10

Kranjčani poklapano hodijo po mestu, povešenih glav se bežno ozirajo tja gor pod nebo in čutijo, da jim nekaj manjka, vendar nihče ne ve kaj natanko. Malodušno podrsavanje korakov odmeva v gluho noč. Naenkrat temno noč prereže močan klic: »Maaaaaaaaaaaaaaaast!«

Univ. dipl. arheol. Srezad Kovač s častnim doktoratom iz aknavosti in obilni študent Janez Wleibeis sta z dobršno mero gnusa in kančkom pomilovanja v očeh previdno stopila mimo pobruhanega pijanca, nepremično ležečega pred železno rešetko.»Le kam smo prišli?« je zavrtel oči Srezad in pazil, da s hlačnico ne bi slučajno oplazil redke zelenkaste lužice, ki je obda-jala glavo presenetljivo majhnega in, glede na njegovo stanje, ne tako presenetljivo bledega moškega.»Prvič, le kam sva prišla,« ga je popravil Wlei-beis, ki mu je peta jutranja ura običajno pred-stavljala konec budnega cikla, in ne začetka, »saj sva samo dva, in drugič, pred kranjske rove, ste mar pozabili?«»Hehe, dobra, Janez, dobra,« je odvrnil Srezad, ki ni zaznal resnega študentovega podtona in je mislil, da se zgolj nekam nerodno šali. »Mislil sem, kam smo prišli kot družba, da pi-jandure takole cepajo kar vsepovsod po mes-tu in to celo pred spomeniki naravne in kulturne dediščine.« Dodal je še: »Pripravi klešče, da prereževa verigo na vratih,« in dotična vrata potegnil k sebi. Ker so mu bila Temnikarjeva opravila z vitrihom iz prejšnjega dela neznanka, je pričakoval, da bo z vrati le rahlo porožljal, tako pa so ta kojci popustila in se odklenjena vdala sili potega, da je Srezada zaneslo vznak in je telebnil po tleh. Ležečemu telesu se je sicer izognil, česar pa ne bi mo-gli trditi za sušeče se izbljuvke. Nazaj na noge ga je odneslo tako urno, kakor bi bila tla pod zelenilom neverjetno prožna. Spačenega ksihta je ob spremljavi vreščanja zmedeno krilil z rokama v medsebojno bijočih se željah, da si obriše nesnago z zadnjice in da se izbljuvkov ne dotakne z golimi rokami. Wleibeisu so se kolesca v glavi medtem že zagnala na delovne obrate in je z rolo papirnatih brisač v iztegnjeni roki stoično čakal, da ga Sr-ezad opazi in se otre s ponujenim troslojnim celuloznim produktom. Ta je to tudi storil in se še vedno rahlo pretresen zahvalil študentu. Nadela sta si karbidovki in napravila smel korak v kranjsko podzemlje.»Kam pa zdaj?« je Wleibeis v acetilenskem soju vprašal Srezada, ko sta po slabih dvajsetih metrih prispela do prvega križišča.»Desno se rovi raztezajo daleč pod mesto,« je po krajšem nebesed-nem posvetovanju z zemljevidom odvrnil profesor, »medtem ko na levi sledi ovinek in za njim konec rova.«»Se pravi levo.«»Levo?«»Seveda, tam se gotovo nekaj skriva. Zakaj bi ob gradnji napravili rov, ki očitno ne vodi nikamor.«

Srezad tej kmečki logiki ni ugovarjal, a kaj kmalu sta se res ustavila pred neprehodno prepreko.»In kam zdaj?« je zanimalo profesorja.Wleibeis je pokleknil in začel tipati po steni. Trkal je po njej in si mrmral

v brk. Nenadoma mu je roka obstala. Prislonil je uho povsem k dnu stene in še enkrat potrkal. »Les,« je šepnil pro-

fesorju. Tipal je dalje, dokler pod prsti ni začutil vtiča, ga izvlekel, vstal ter se z glasnim »Ta-raaaa« in razprtimi rokami obrnil k Srezadu. Ta se je pričakujoče zastrmel v steno, iz kat-ere se je razleglo lahno škripanje, kakor bi se

premikali ne ravno naoljeni tečaji. In res so se, a rezultat gibanja tečajev je imel na naša dva junaka približno enak učinek kot na neuspešnega pre-

prodajalca deviz, saj so se od stene odmaknila vratca, visoka komaj dober poldrugi decime-ter, in njuni lici je prekrilo opazno malodušje.»Dajmo, dajmo, gremo s poti? Kaj je to?« se

jima je tedaj izza hrbta razlegel pritlehen glas.»A smo se na občini lepo zmenili, da imamo do

osmih zjutraj v rovih mir, za izjeme pa je potrebna na-poved vsaj tri delovne dni prej?« se mu je pridružil še drug glas, ki je takisto prihajal od tal. »Se ti spomniš kakšnega obvestila, Davor?«»Nobenega, Andrej,« je odvrnil prvi glas »Kaj počneta tukaj?« Zbegana raziskovalca sta se zazrla proti izvoru glasov, ki se je nahajal v isti višini kot ravno odprta vratca. Oba sta si nejeverno pomela oči in se uščipnila, toda sploščena osebka, ki sta stala (Ali bi bilo bolje reči, da sta se raztezala?) pred njima, nista izginila spred oči. »Klofni me,« je Srezad ukazal Wleibeisu, »ne ščipam se dovolj močno, da bi se prebudil.«»Saj ne sanjate,« je odvrnil študent, »tudi jaz ju vidim.«»Jasno, da ne spita, kretena,« se je oglasil Davor, ki je še najbolj spom-injal na človeka, ki so ga natančno izkoščičili, nato pa ga ukalupili v velikansko ponev. »Prav lepo sta budna. Ampak vas itak ne briga, kaj se godi pri tleh, rastisti prekleti.«»Kvečjemu naju, saj sva samo dva,« se je Wleibeis kanček prepozno odločil vpeljati ponavljajočo se šalo in še to bolj kilavo.»Mislil sem vas. Visokorasle vobče,« ga je godrnjavo prekinil Davor. »Palačinkarja sva,« je pojasnil Andrej. »Pripadnika plemena, ki je bilo omenjeno v tretjem delu. Kaj torej iščeta tukaj?«

Mi vemo, Davor in Andrej pa bosta izvedela šele čez mesec dni.

Pižama

STRIJAMOŽV epizodi Strijamoževa prerokba, 6. del

On je močen, on je možat,To je nova pesem taramtaramtarat.

Fijufiju trosijo mu rož,Frndžemrndže to je Strijamož.

On je močen, on je možat,To je nova pesem taramtaramtarat.

Fijufiju trosijo mu rož,Frndžemrndže to je Strijamož.

STRIJAMOŽ

Cenik velja od 10.2.2010. Vse cene so v EUR in e vsebujejo DDV.

FITNESS STUDIO IRENAFITNES dopoldanska karta 20,00 EURcelodnevna karta 27,90 EURSAVNA 8,50 EURSOLARIJ (9 min) 4,30 EURSQUASH 6,80 EUR

PROŠPORTSKUPINSKA VADBA mesečna karta - 8 obiskov 20,00 EURmesečna karta - 12 obiskov 28,00 EURmesečna karta - neomejena 35,00 EURFITNES mesečna karta - neomejena 30,00 EURtrimesečna karta - neomejena 75,00 EURBADMINTON 4,50 EUR

VITACENTERSKUPINSKA VADBA 10 obiskov (veljavnost 90 dni) 32,13 EURmesečna karta - neomejena 32,13 EURtrimesečna karta - neomejena 76,93 EUR

TAXI MONET1 km vožnje 0,65 EUR

GORENJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBAob nakupu vrednostnih papirjev brezplačno odpiranje trgovalnega računa

KONCERTI.NET5% popusta pri nakupu aranžmajev

MARGENTO STORITVEPolnitev predplačniških računov mobilnih operaterjev.

MEGACENTER20% popusta pri �tnesu, skupinski vadbi, solariju, savni, badmintonu in squashu

FITNES CENTER POPAJ�tnes - mesečna karta 24,00 EURaerobika – mesečna karta 24,00 EUR

EVENTIMprodaja kart

KŠKFOTOKOPIRANJE ČLANI A4 ena stran 0,04 EURA4 obojestransko 0,07 EURA3 ena stran 0,09 EURA4 ena stran barvno 0,45 EURvezava 0,50 EURFOTOKOPIRANJE NEČLANI A4 ena stran 0,08 EURA4 obojestransko 0,15 EURA3 ena stran 0,15 EURvezava 1,00 EUR

TK TRIGLAV KRANJTENIS – 1h (zimska sezona) pon – pet (dop.) 6,50 EURpon – pet (pop.) 13,00 EURsob, ned 13,00 EUR

LJUDSKA UNIVERZA KRANJtečaji tujih jezikov 252,00 EUR

KNJIŽNICA KRANJ2,40 EUR cenejša članarina

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE2,50 EUR cenejša vstopnica

FLY BOX1 vadba 4,00 EUR

ŠD ČRNI PANTERmesečni tečaj kickboxa 25,00 EUR

DRUŠTVO KI AIKIDOmesečni tečaj ki aikida 30,00 EUR

MAXXIMUM SHOP20% popusta pri nakupu športne prehrane

SKISCHOOL.SI KRANJSKA GORA50% popusta na dnevno izposojo smučarske ali snow-board opreme 20% popusta na servisiranje smuči ali snowboarda 15% popusta na individualne ure smučanja ali deskanja

KOLOSEJkino vstopnica 4,30 EUR

BOWLING KLUB 101h bowlinga 8,00 EURbrezplačna izposoja obutve

PROTENEXBADMINTON 9,00 EURMULTI IGRIŠČE 37,00 EURTENIS 10,00 EUR

ZAVOD ZA ŠPORT KRANJOLIMPIJSKI BAZEN enkratna vstopnica 2,50 EUR

A2U BIKES15% popusta pri nakupu in servisnih storitvah

FOTO BONIrazvijanje 4 fotogra�j 9,00 EUR

MANILA CLUB15% popust pri igranju biljarda

RC VOGUODBOJKA NA MIVKI 6,00 EUR SKUPINSKA VADBA mesečna karta - 8 obiskov 10,00 EURmesečna karta - 12 obiskov 12,00 EURBADMINTON 6,00 EURSQUASH 6,00 EURTENIS 3,00 EURSPINNING mesečna karta - 4 obiski 10,00 EURmesečna karta - 8 obiskov 16,00 EUR

SMUČARSKE KARTEKRVAVEC/ROGLA pon – pet 18,00 EURpon – ned 22,00 EURneštudentska karta 26,00 EURSTARI VRH nočna smuka 13,00 EUR

MAXXFIT15% popusta pri �tnesu, aerobiki in kombinirani vadbi

MEDNARODNA ŠTUDENTSKA IZKAZNICA ISIC 10,00 EUR

34 35

FEBRUAR ‘10

ZA LUNO

Agata Petar Stojanović

DvojčkaLedeni sveči. Ledeni sveči. Ledeni sveči. Ledeni sveči. Ledeni sveči. To je vse, kar mi trenutno za vaše znamenje lahko pove ledena, pardon, kristalna krogla. Če tega še ni storila, naj vašo kapo zamenja čelada.

StrelecV pričakovanju pomladi boste, ne po lastni krivdi, saj niste sami prosili za pomanjkanje nekaj primarnih kolesc v glavi, predčasno skočili v sandale in oblačila, ki jim ponavadi dodamo besedo »kratek«, ter se zapodili po kranjskih ulicah vpijoč kletvice, kar se vam bo maščevalo, ko boste cel marec preživeli v postelji, nahajajoč se približno 27 km severozahodno od Kranja.

VodnarUgotovili boste, da ste imeli nesrečno otroštvo. Ne objokujte svoje nesrečne preteklosti ampak stopite v akcijo in prosite soseda, naj vam posodi svoje največje bogastvo. Peljite ga v kakšno izmed igralnic v kranjskih nakupovalnih centrih in si ustvarite otroške spomine. Zatem boste ugotovili, da imate nesrečno sedanjost. Včlanite se v šahovski krožek in življenje se vam bo obrnilo na bolje.

RakŽulji od večdnevnega odmetavanja snega še nekaj tednov ne bodo splahneli, ko pa boste že misli, da ste se jih končno znebili, bo tu spet stara dobra Zima, zima bela, vrh gore sedela, pa tako je pela, da lopato bo prijela. Iz zvezdnih kart je razvidno, da si boste največjo uslugo to zimo naredili s padcem na Krvavcu, pri katerem si boste zlomili roko. Predlagam levo.

KozorogČe mislite, da ste s svojo pustno opravo blesteli, se hudo motite. Navkljub lastnemu občutku, da ste sila zabavni, se bodo vse do božiča na tihem delali norca iz vas. Drži pa, da boste lahko tedaj oblekli že Božičkov kostum, saj se pri krofih niste prav nič držali nazaj.

RibiProfesorju športne vzgoje se boste prikupili s impresivnim poznavanjem pravil curlinga, kar bo pozitivno vplivalo na vašo oceno. Malo manj prikupni pa se boste zdeli mami, ko vas bo zlovoljno gledala kako se priraščate na kavč pred televizijskim sprejemnikom. Izpustite kakšno tekmo umetnostnega drsanja, pomijte posodo, zakurite v peč, ribici počistite akvarij in ohranite tople družinske odnose.

LevVzemite si čas zase. Dovolj imate prijateljev, družine in iskanja idealnega partnerja. Skrajni čas je, da si na zimskem soncu malo odpočijete in že enkrat dojamete, da idealnih ljudi ni. Seveda ne pozabite na oddih s seboj vzeti svojega skrivnega prijatelja – čutar'ce!

TehtnicaStvari vam gredo v resnici po maslu, le da tega še ne veste. V vaše lastništvo bodo prešle večje zaloge čokolade, ki jo, priporočamo, hranite za hude čase – ali vsaj teden dni. Ljubezen bo napredovala v premem sorazmerju s približevanjem poletja, finance pa v obratnem. Nasvet: v garderobah si vedno izborite zgornjo omarico.

OvenV kratkem boste naleteli na večjo količino denarja. Priporočamo vam, da ga pustite, kjer je, saj je kraja iz blagajne kriminalno dejanje, čeprav gre za prodajalca zelenjave, ki vas goljufa pri tehtanju. Ta mesec se nikar ne hodite smučat.

DevicaV vaše življenje bo posijalo sonce. Zaradi idealne lege Saturna in Merkurja je ta mesec primeren za obisk frizerja, kulturno udejstvovanje ter pečenje pomfrija. Pazite se težav v križu ter mačkov, ki vam lahko za vrat padejo z bližnjega drevesa. Vaša srečna številka je 24.

ŠkorpijonPo gnilem januarju ste se odločili, da boste v februar vkorakali polni optimizma in načrtov, kako boste valentinovo preživeli z metuljčki v trebuhu in praznovali pust kot metuljček z alkoholom v trebuhu. A kaj ko sta presneta Venera in Mars zopet v napačnem položaju in vas bo z zamudo povozil avtobus pred Creino.

BikLuna se sicer ne nahaja v vašem znamenju, si pa tja srčno želi, kar boste intenzivno občutili tudi sami. Poskusite se prilagoditi urnik, najplodovitejši boste namreč v zgodnjih jutranjih urah. In za zgodnje spomladansko čiščenje si raje najdite podizvajalca, saj zna biti v nasprotnem primeru boleče.

TOPSHIT

Zapik

10. Thomas Alsgaard – Smučarski tekač je v svoji dolgoletni

karieri Norveški pritekel 5 zlatih medalj in eno srebrno.

9. Clas Thunberg – Hitrostni drsalec iz Finske je na dveh

olimpijskih nastopih zbral 5 zlatih, 1 srebrno in 1 bronasto

kolajno.

8. Kjetil Andre Aamodt – Alpski smučar je po vsaj eno kolajno

osvojil v štirih disciplinah, skupno je zbral 4 zlate medalje in

še 4 drugačnega leska.

7. Ricco Gross – Najuspešnejši biatlonc je na zimskih

olimpijskih igrah za Nemčijo osvojil 4 zlate, 3 srebrne in 1

bronasto medaljo.

6. Larisa Lazutina – Rusinja si je pritekla 7 olimpijskih odličij,

kar 5 izmed njih je zlatih.

5. Claudia Pechstein – Nemška hitrostna drsalka se lahko

pohvali z 9 olimpijskimi medaljami, vendar jih je onečastila

z dopiniškim škandalom.

4. Lidia Skoblikova – Predstavnica Sovjetske zveze je v

hitrostnem drsanju osvojila 6 zlatih olimpijskih odličij.

3. Ole Einar Bjřrndalen – Najuspešnejši še aktivni športnik

je osvojil že 9 kolajn, petkrat pa je stopil na najvišjo

stopničko.

2. Ljubov Jegorova – Rusinja je v smučarskih tekih osvojila 9

olimpijskih medalj, izmed katerih jih ima 6 zlat sijaj. Njena

kariera je sicer zelo sporna, saj so jo dobili na nedovoljenih

poživlih.

1. Bjřrn Dćhlie – Norveški smučarski tekač je osvojil kar 12

olimpijskih medalj, od tega 8 zlatih in 4 srebrne.

Top 10 športnikov z zimskih olimpijskih iger

10. Da je podjetje Adidas za sponorstvo Olimpijskih iger 2008 daroval 180 milijonov dolarjev.

9. Da je podjetje Nike za sponzorstvo Olimpijskih iger 2008 darovalo »zgolj« 150 milijonov dolarjev.

8. Da je olimpijski komite prepovedal prikazovanje državnih simbolov na dresih.

7. Da so 31.1.2010 olimpijsko prizorišče v Vancouvru prišli pogledat mladi Aboridžini.

6. Da so prve olimpijske igre, o katerih so ohranjeni viri, potekale leta 776 pred našim štetjem, vendar so jih verjetno prirejali že prej.

5. Da morate za ogled olimpijskega biatlona odšteti 25 ali 70 dolarjev.

4. Da je Charlotte Cooper leta 1900 kot prva ženska v zgodovini prejela zlato olimpijsko kolajno.

3. Da se bo med potekom olimpijskih iger veliko prebivalcev Vancouvra in okolice izselilo iz svojih domov in jih dalo v najem.

2. Da si je kanadska pošta omislila posebno zbirko olimpijskih znamk.

1. Da ima Vancouver 2010 Olympics na Facebooku več kot 340.000 fanov.

Ali ste vedeli, da ...

Top 10 držav po medaljah na zimskih OI:10 Norveška

9 ZDA

8 Rusija (nekdanja SZ)

7 Nemčija (Zahodna Nemčija)

6 Avstrija

5 Švedska

4 Finska

3 Nemčija (Vzhodna Nemčija)

2 Kanada

1 Švica

36 37

FEBRUAR ‘10

Nagradna križankaGeslo januarske križanke je bilo PROSTOVOLJSTVO. Mitja Luznar si je s pravilno rešitvijo priskrbel knjižno nagrado, tolažilna KŠK paketa pa sta tokrat dobili Maja Demšar in Natalija Cof. Rešitve februarske križanke nam pošljite do 1. marca na naslov Revija Zapik, Klub študentov Kranj, Glavni trg 20, 4000 Kranj, ali preko spletnega obrazca na www.ksk.si/zapik.

SESTAVILA M. N. K.

NEOB U-TLJIVOST ZA BOLE INE,

OTOPELOST

STRMO PODRO JE

NAD SLAPOM SAVICA

NOV ODSTAVEK, ODLOMEK

INDIJSKA AKVARIJSKA

RIBICA ZAPIK

NARODNI PARK V KENIJI

LEDENO MRZLA VODA

VNETJE JAJ NIKOV

AFRIŠKA JEZIKOV NA IN PLEMEN-

SKA SKUPINA TLA, POD

(KNJIŽ.)

SETEV, SEJA-NJE (STAR.) MESTO V

ITALIJI, BLIZU NEAPLJA

NASPROTJE

NO I

NEKDANJI UGANDSKI POLITIK IDI

ŠTIRISEDE-ŽNA KO IJA Z ZLOŽLJIVO

STREHO

RASTLINA V POLINEZIJI

ŽENSKO

IME

NAVADA, ŠEGA

IVAN TAV AR ZAPIK

MEDNARO-DNA ORGANI-

ZACIJA ZA BEGUNCE

IZDELEK IZ GNETENEGA

TESTA ILIRIJINA KOZMETIKA

EBELJA SAMICA NOVOTARIJA,

NOVOST

ITALIJANSKI ASTRONOM SOSEDNJA

DRŽAVA MESTO V ROMUNIJI

JUŽNI SADEŽ LOPA ZA

TRAMVAJE, TROLEJBUSE

PRIPOVEDNO PESNIŠTVO

GRŠKA MUZA

STANJE OSAMLJE-

NEGA, IZOLACIJA

PERZIJSKA

SVETA KNJIGA

GLAVNO MESTO

ARMENIJE ZGODNJE

VINO

ZNA ILNA OBLIKA

AVSTR. PORO-EV. AGENCIJA

ZAPIK SLEPI DEL DEB.

REVESA

ZDENKA EBAŠEK

TRSKA

ZDRAVNIŠKO PORO ILO

AM. IGRALKA IRENE

AVTOMO-BILSKA

OZNAKA ZA CELJE

SL. PISATE-LJICA FANI

OZEK KOS

BLAGA

NASELJE POD ŠMAR. GORO

SAMOSTOJ-NO STOJE A

ENOSTANO-VANJSKA HIŠA

DREVO TROP-SKE AFRIKE

REKA V NEM IJI

IVA LJUBKO-VALNO SPODRSLJAJ,

NAPAKA ANDREJ HIENG

CETINSKI

TONI

EDINI IZVOD KAKEGA

DELA, IZVIRNIK

SLOVENSKA

IGRALKA OLGA

KRUŠNA MATI

MRZLICA, KI SE PONAV-LJA VSAK OSMI DAN

http://foto.ksk.siFOTOGALERIJAM matic zorman; T tadej slemc; O oto žan; Č črt slavec; B bojan okorn; K kšk; A miran alijagic; Ž žan kuralt; P miha petran; G grega valančič; S matej slabe; Z zdravko primožič; R rožle bregar

OLIMPIJSKI KVIZ

HITRI SUDOKU

5 1 4

8 9

7

5 2 4 8

8 3

1 4 6 5

7

3 4

2 7 1

5 1 6 9 7 3 2 5 7 3 4 6 9 8 1 7 4

2 3 4 8 1 6 7

Zdrav duh v zdravem telesu – tokrat še posebej. Uvod bo kratek, športno utilitarističen, vsebinsko bogat kot izjave športnikov po končani tekmi. Kviz pa le rešite, da ne boste kot slovenski nogometaši.1. Kje se bodo odvijale letošnje zimske olimpijske igre? a) Ljubljana

b) Zagreb

c) Sarajevo

d) Budimpešta

e) Vancouver

2. Kaj je Zapikova ekipa zgradila na prireditvi Gradovi Kralja Matjaža? a) vodovodni stolp

b) kavč

c) televizijo

d) grad

e) Gimnazijo Kranj

3. Kateri je edini nov šport na letošnjih zimskih OI? a) podvodna košarka

b) bowling

c) smučarski kros

d) ledeni tenis

e) tek s krpljami

4. Kje je letos potekal KŠK-jev neformalni informativni dan Študenti dijakom? a) v avli Mestne občine

b) v Gimnaziji Kranj

c) v novi Ekonomski gimnaziji v Kranju d) v Prešernovem gaju

e) na Slovenskem trgu

5. V čigavi lasti je trenutno dvorana Storžič, s katero se na žalost vseh kranjskih glasbenikov nič ne dogaja? a) Kluba študentov Kranj

b) Mestne občine

c) zavoda Art center

d) Glasbene šole Kranj

e) Habsburžanov

6. Kdo ali kaj je Vučko? a) novi velblod ljubljanskega živalskega vrta b) koala, maskota OI v Sydneyju c) Mercatorjeva blagovna znamka d) detektivski pes iz hrvaške nanizanke e) volkec, maskota zimskih OI v Sarajevu

Davčno lahko posredujete tudi naknadno, ko ste izžrebani.

ime in priimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

telefon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

davčna številka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

velikost majice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

rešitev križanke

rešitev kviza

1 2 3 4 5 6

Nace Fock

BOkrogla miza o spolnih boleznih

OBeach party v Rdeči ostrigi

BBorbena KŠK-jeva ekipa na košarkarskem turnirju ŠKISkoš

SPrešernovo mesto se je veselilo praznika kulture

OMalo povečana Kralj Matjaž in Alenčica

OEkipa, ki je pripravila izredno uspešen neformalni informativni dan

MEksplozija zabave v Kranjski gori

BKoncert skupine Diverso v Galeriji Dali ob predstavitvi novega videospota

GTiVolley spodbuja ACH Volley v borbi s Parižani

BNavdušeni igralci igre Magic the Gathering na KŠK-jevem turnirju