Zasnova požarne varnosti mora imeti tako - km.fgg.uni-lj.sikm.fgg.uni-lj.si/PREDMETI/POZAR/Predavanja/2016/PVS_NK.pdf · NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI LESENE

Zasnova požarne varnosti mora imeti tako

tekstualni kot grafični del.

Koncept (vsebina) izdelave Zasnove požarne

varnosti (ZPV)

POŽARNI SCENARIJ IN ZASNOVA

POŽARNE VARNOSTI

ŠIRJENJE POŽARA NA

SOSEDNJE OBJEKTE

NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN

ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI

EVAKUACIJSKE POTI IN SISTEMI

ZA JAVLJANJE IN ALARMIRANJE

NAPRAVE ZA GAŠENJE IN

DOSTOPI GASILCEV

Vsebina

ZPV

1. načrtovanje požarnih in dimnih sektorjev,

2. definiranje požarne odpornosti,

3. požarna zaščita prehodov med požarnimi sektorji,

4. odziv na ogenj za gradnjo objekta predvidenih gradbenih proizvodov,

5. predvideni sistemi aktivne požarne zaščite,

6. energetski prostori (kotlovnica, tehnični prostori za električne

instalacije, strojnice sistemov aktivne požarne zaščite),

7. ukrepi varstva pred požarom pri načrtovanju električnih, strojnih in

drugih tehnoloških napeljav v objektu:

odvod dima in toplote, sprinklerski sistemi, stabilne gasilske

naprave, varnostna razsvetljava, varnostno napajanje, tehnološke

napeljave



(1) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru določen čas ohrani potrebno nosilnost, kriterij R.

(2) Stavbe morajo biti razdeljene v požarne sektorje, če je to nujno za omejitev hitrega širjenja požara v njih. Razdelitev v požarne sektorje in njihova velikost sta odvisni od:

namembnosti stavbe,

velikosti in drugih arhitekturnih lastnosti posamezne stavbe,

proizvodnega procesa, ki poteka v stavbi, ter od

vrste in količine gorljivih snovi v stavbi,

vgrajenih oziroma postavljenih sistemov za gašenje in

drugih izvedenih požarnovarnostnih ukrepov.

(3) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni taki gradbeni materiali oziroma gradbeni proizvodi, ki:

se težko vžgejo,

v primeru vžiga oddajajo majhne količine toplote in dima in

omejujejo hitro širjenje požara po površini.1. načrtovanje požarnih in dimnih sektorjev,



Ob požaru mora zgradba zdržati vplive požara toliko časa:

da bo možna varna evakuacija,

da bo zagotovljeno varno posredovanje gasilcev in

da bo zgradbo po požaru mogoče popraviti in jo še naprej

uporabljati (ni nujno).

preprečiti se mora nekontrolirano širjenje požara in s tem varnost

okolice, varnost same zgradbe in vsebine zgradbe.

Idealno vzeto bi morale stene stropi in tla zadržati toploto in dim v

prostoru, kjer je požar nastal (POŽARNI SEKTOR/CELICA). Zato ne

smejo prevajati toplote v sosednje prostore, ostati mora nepropusten

za pline in pri tem zdržati vse obremenitve ves čas trajanja požara ali

vsaj nek v naprej določen čas, zahteve (REI).



Pri zagotavljanju te zahteve je potrebno opredeliti naslednje požarne

ukrepe:

Načrtovanje požarnih in dimnih sektorjev

Definiranje požarne odpornosti

Požarna zaščita prehodov med požarnimi sektorji

Odziv na ogenj za gradnjo predvidenih gradbenih proizvodov

Energetski prostori (kotlovnica, stojnice sistemov AJP,…)

Ukrepi varstva pred požarom pri načrtovanju elektro, strojnih in

drugih tehnoloških napeljav v objekti, ki zavzemajo

Odvod dima in toplote

Sprinklerski sistemi

Stabilne gasilne naprave

Varnostno napajanje

Varnostna razsvetljava in tehnološke napeljave



Požarni sektor, zahteve:

v ŠPV ali ZPV je potrebno za vse požarne sektorje in dele stavb jasno

definirati:

Požarne lastnosti nosilne konstrukcije

Požarne lastnosti gradbenih elementov, ki omejujeo hitro širjenje

požara po objektu

Razdelitev objekta v požarne

sektorje (oznaka PS-1,PS-2, itd..

na načrtih)

Odvod in kontrolo dima in toplote

sprinklerske sisteme

varnostno napajanje



Uporabljajo se razredi požarne odpornosti elementov

gradbenih konstrukcij iz tabele 3 (TSG).

Pri projektiranju in gradnji je treba v nekaterih primerih

upoštevati tako zahteve za požarno odpornost (R)

nosilne konstrukcije (tabela 4) kot zahteve za požarno

odpornost (E in I) mejnih gradbenih elementov požarnih

sektorjev (tabela 5).





zahteve za požarno odpornost

(R) nosilne konstrukcije


ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI Velikost požarnih sektorjev

OPOMBA! Velikosti veljajo le če je požarni sektor v eni etaži. Če se požarni sektor razteza čez dve ali več etaž, velikosti ne smejo presegati 50% predpisane dovoljene velikosti požarnega sektorja. Požarni sektor se sme raztezati skozi največ tri etaže, OMEJITEV TSG



zahteve za (R)

Okvirne vrednosti

konstrukcija Debelina (v cm) Odpornost (v minutah)

Poln opečni zid 12 (neometan) 12 (ometan)

60 120

Opečni zid iz votlakov 10 (ometan) 22 (ometan)

60 120

armiranobetonski zid 10 (neometan) 18 (neometan)

60 240

Armiranobetonski steber (zaščitna plast betona min 2.5 cm)

20/20 25/25 30/30

30 60 120

Armiranobetonska plošča (zaščita armature min 2 cm)

10 12

60 120

Lesena medetažna konstrukcija 30

Armiranobetonski nosilec 20x40cm Debelina zaščitnega sloja 2.5 cm Debelina zaščitnega sloja 4 cm Debelina zaščitnega sloja 5 cm

30 60 120

Predelna mavčnokartonska stena Obojestranska enojna plošča Obojestranska trojna plošča

30 90

Obešeni mavčnokartonski stropovi Od 30 do 90



Jeklena konstrukcija

JEKLENA KONSTRUKCIJA:

Kritična temperatura med 350 °C in 650 °C, odvisno od izkoriščenosti

in namembnosti objekta, npr. pri temperaturi okoli 600 °C jeklo izgubi

cca 75 % začetne nosilnosti

Pri temperaturi okoli 400 °C se začnejo pojavljat viskozne deformacije

– najpogostejši vzrok za porušitve oz. odpoved materiala pri povišanih

temperaturah

Linearni toplotni raztezek konstrukcijskih jekel je cca. 14.10-6 K-1

Npr 10 m dolg element se pri 500 °C podaljša za cca 7 cm, če so

ovirani temperaturne deformacije, lahko povzroči bistveno

povečanje NSK (osne sile).

Iz zgoraj povedanega lahko sklepamo, da mora biti jeklena

konstrukcija požarno zaščitena (obloge, obrizgi,…)

REŠITEV CILJNI (PERFORMANČNI) NAČIN PROJEKTIRANJA

Delnos spoznamo tukaj oz. predmet POŽARNA VARNOST; POK;



Jeklena konstrukcija

Zaščita jeklene konstrukcije

OBRIZG OBLOGE, premazi



AB KONSTRUKCIJE

- Pri višjih temperaturah (požar)pride do raztezanja materialov → notranje napetosti

- Nevarnost različnih temperatur (površina-notranjost) →napetosti

- Izparevanje vode – pritisk pare v notranjosti naraste → eksplozijsko luščenje betona

Spremembe betona ob povišanju temperature (vir.: Pajek, L, Požarna zaščita betonskih konstrukcij)



AB KONSTRUKCIJE

ZAŠČITA ARMIRANEGA BETONA:

Zaščita armature z dovolj debelim slojem betona.

Nenosilne stene Nosilne stene

standardna

požarna

odpornost

minimalna

debelina

betonske stene

(mm)

standardna

požarna

odpornost

minimalna

debelina

betonske stene

(mm)

EI 30 60 REI 30 120

EI 60 80 REI 60 130

EI 90 100 REI 90 140

EI 120 120 REI 120 160

EI 180 150 REI 180 210

EI 240 175 REI 240 270



LESENE KONSTRUKCIJE

KONSTRUKCIJE

Hitrost oglenenja

mehak les (smreka, jelka, bor) – 0,7-0,8 mm/min,

trd les (hrast, kostanj, javor) – 0,5 mm/min.

Požarna odpornost med 20 in 70 minutami, oglje zaščitni plast za notranjost.

Pri 100°C se natezna trdnost v smeri vlaken zniža za 10%, upogibna trdnost za 30 %, tlačna trdnost v smeri vlaken za 50% in modul elastičnosti od 30-50%.

ZAŠČITA LESENIH KONSTRUKCIJ

Obloge (mavčno-kartonske).

Premazi (površinski, globinska zaščita).

Povečanje dimenzij glede na pričakovano debelino oglenenja in zahtevo R




(E in I) mejnih gradbenih

elementov požarnih sektorjev

Pomembno!

Pri stavbah, kateri deli imajo različno požarno odpornost, se pri določitvi odpornosti mejnih elementov vedno upoštevajo najvišje zahteve za del stavbe




(E in I) mejnih gradbenih

elementov požarnih sektorjev

Primeri – Lesene stene, elementi


ŠIRJENJE POŽARA PO STAVI

Zahteve za materiale, obloge v PS

Na zaščitenih poteh mora minimalni razred odziva oblog na ogenj ustrezati zahtevam v tabeli 10

Ne glede na drugi odstavek te točke morajo obloge na zaščitenih poteh v:

stavbah s prostori za veliko uporabnikov, stavbah za zdravstvo (CC-SI -

1264), prevzgojnih domovih, zaporih, vojašnicah, stavbah za nastanitev

policistov in gasilcev (CCSI - 12740), stavbah za posebne namene (CC-SI -

113), industrijskih stavbah (CC-SI 125) z nevarnimi kemikalijami (kemična

industrija),industrijskih stavbah (CC-SI 125) z več kot 600 MJ/m2

požarne obremenitve, stavbah za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno

delo (CC-SI – 1263), stanovanjskih stavbah z oskrbovanimi stanovanji

(CC-SI – 11222), ustrezati najmanj A2-s1,d0 za stene in strope,

najmanj Cfl-s1 za tla na hodnikih in najmanj A2fl s1 za tla na

stopniščih.




Če v tej tehnični smernici ni drugače

določeno, mora minimalni razred odziva

oblog na ogenj v tistih prostorih, kjer se

zadržuje večje število ljudi (čakalnice,

jedilnice, prostori za prireditve, ipd. ) ali

ljudje v njih bivajo (npr. hotelske sobe),

ustrezati zahtevam v tabeli 11.




Ne glede na namembnost prostorov mora

minimalni razred odziva oblog na ogenj v

prostorih za veliko uporabnikov ustrezati

zahtevam v tabeli 12.

IZJEME:

na igriščih športnih dvoran (CC-SI 12650), na odrih stavb za kulturo in razvedrilo (CC-SI 12610) in v podobnih primerih dovoljena lesena talna obloga, klasifikacije Cfl-s2.

V primeru kadar so v stavbi različne namembnosti (pisarne+trgovine, ind. obrat + pisarne, ipd….) velja:

za obloge znotraj prostorov uporabiti material, ki ustreza namenu prostora,

za obloge na evakuacijskih poteh pa material, ki ustreza najvišji zahtevi za posamezen

namen uporabe znotraj stavbe ali znotraj tistega dela stavbe, ki je vezan na obravnavano evakuacijsko pot



Širjenje požara po notranjosti

stavb

POŽARNA VRATA:

Požarna vrata morajo zagotavljati ustrezno zaščito odprtin v požarnih stenah. Če v tej tehnični smernici ni drugače določeno, morajo imeti požarna vrata enako požarno odpornost kot stena, v katero so vgrajena. Razredi požarne odpornosti so določeni v standardu SIST EN 13501-2.

INŠTALACIJSKI JAŠKI:

Požarna odpornost zaščite prehodov inštalacij mora biti enaka požarni odpornosti gradbenega elementa, skozi katerega inštalacija prehaja.

ODVOD IN KONTROLA DIMA IN TOPLOTE

Cilji zaščite z ODT so:

zaščita ljudi in živali (v prvi fazi požara),

podpora gasilcem pri gašenju,

varovanje stavb.

NARAVNI (NODT) ali PRISILNI (MODT)



Požarna vrata, Standardni

testi (EI,c-samozapiralo)

POŽARNA VRATA:

Standardni testi

Primer

POŽARNA OKNA

Standardne zahteve, testi

POŽARNE LOPUTE

PREBOJI

elektro, inštalacijski,…

https://www.youtube.com/watch?v=lE8TJTGRxU0

Na kaj je potrebno paziti pri načrtovanju NODT: ◦ Mesta vgradnje prezračevalnikov, odmiki od sten,

razdalje med prezračevalniki ◦ Velikosti prezračevalnikov ◦ Način odpiranja ◦ Zahteve za napajalne vodnike ◦ Zahteve za rezervno napajanje ◦ Zahteve glede materialov, vpliv vetra, snega, itd…

Smernica za načrtovanje in zahteve: SZPV 405-1- NAPRAVA NODT

Smernica SZPV 405 – 2 NARAVNI ODVOD DIMA IZ STOPNIŠČ (original VdS221)

Na kaj je potrebno paziti pri MODT: ◦ Izbira sistema MODT (IVS, klasični, itd…)

◦ Velikosti jaškov, mesta namestitve ventilatorjev, hitrosti zraka, odmiki od sten, mesta odvodnih rešetk v dimni coni, itd…

◦ Zahteve glede materialov kanalov, temperaturni obstojnosti, časovnem delovanju

◦ Zahteve za ventilatorje

◦ Mesto odvodov na prosto in zajemov zraka

1. zagotavljanje hitre in varne evakuacije:

a. maksimalne dolžine evakuacijskih poti,

b. izračun širin evakuacijskih poti po požarnih sektorjih,

c. evakuacijska stopnišča,

2. sistemi za javljanje in alarmiranje.

EVAKUACIJSKI SISTEMI ZA

JAVLJANJE IN ALARMIRANJE

(1) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na

voljo zadostno število ustreznih evakuacijskih poti in izhodov na

ustreznih lokacijah, ki omogočajo uporabnikom hitro in varno

zapustiti Stavbo.

(2) Če je glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe to

nujno, morajo biti za zagotovitev hitre in varne evakuacije uporabnikov

stavbe ter hitrega posredovanja gasilcev v stavbi vgrajeni sistemi za

požarno javljanje in alarmiranje.




JAVLJANJE IN ALARMIRANJE Dolžine evakuacijskih poti


JAVLJANJE IN ALARMIRANJE Dolžine evakuacijskih poti



Dolžine in širine evakuacijskih

poti



Število in razporeditev stopnišč

1. notranji hidranti (suhi, mokri),

2. suhi dvižni vodi,

3. zunanji hidranti (na gradbeni parceli, javno vodovodno omrežje),

4. zagotovitev skupne požarne vode za vse sisteme gašenje,

5. določitev gasilnikov (Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih

aparatov 67/2005),

6. načrtovanje neoviranega in varnega dostopa za gašenje in reševanje:

postavitev površine za gasilska vozila ob stavbi,

dvigala za gasilce,

7. nadzor vpliva požara na okolico.


DOSTOPI GASILCEV


DOSTOPI GASILCEV

(1) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so glede

na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe ob požaru:

zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih

lahko uporabijo vsi uporabniki,

zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo

usposobljeni uporabniki in gasilci,

vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara.

(Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov 67/2005),

(2) Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in

reševanje v stavbi.


DOSTOPI GASILCEV Postavitev in oznaka gasilnikov


DOSTOPI GASILCEV

Delovne in postavitvene

površine za gasilce

Intervencijske

površine in dovozne

poti za gasilce

Grafična

Vsebina

ZPV

Požarna odpornost

nosilnih in predelnih

elementov

Meje požarnih in

dimnih sektorjev

Evakuacijske poti in

varna mesta

Povečana požarna

nevarnost

Oprema za gašenje

za gasilce

Vgrajeni sistemi

aktivne požarne

zaščite

Oprema in naprave

za gašenje požarov

Grafični del se mora izdelati po pravilih tehniškega

risanja: ◦ na arhitekturnih podlogah se prikažejo simboli požarno

varnostnih ukrepov,

◦ risbe morajo biti v ustreznem merilu, ki omogočajo, da se

osnovne veličine lahko tudi preprosto izmerijo (npr. dolžine

evakuacijske poti),

◦ na vsaki risbi mora tudi biti glava risbe, podobno kot to

velja za ostale načrte po ZGO-1.

Legenda uporabljenih grafičnih znakov/simbolov

Documents

Zasnova požarne varnosti mora imeti tako - km.fgg.uni-lj.sikm.fgg.uni-lj.si/PREDMETI/POZAR/Predavanja/2016/PVS_NK.pdf · NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI LESENE