ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 2014 · udeležbo motornega vozila v prometu na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1A) (Ur. l. RS, št

ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 2014

ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL2014

Ljubljana, april 2014

Izdajatelj:

SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE, GIZ

Železna cesta 14

p. p. 2512

SI - 1000 LJUBLJANA

SLOVENIJA

Telefon: (+386 1) 473 56 99

Telefaks: (+386 1) 473 56 92

Spletna stran: www.zav-zdruzenje.si

Elektronska pošta: [email protected]

Odgovarja:

Drago Cotar, direktor

ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 2014

SZZ, Ljubljana, 2014

Besedilo, tabele in grafi kone pripravile:

• Mateja Lamovšek, Služba za premoženjska zavarovanja,

statistiko in analize

• Tanja Trampuž, Služba za premoženjska zavarovanja,

statistiko in analize

• Tjaša Korbar, Biro zelene karte

Lektoriranje: Tanja Modrijan

Produkcija: Pegaz International, d. o. o., Ljubljana

Oblikovanje: Luka Mancini

Vse pravice pridržane.

Uporaba podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira.

ISSN 2350-5788

VSEBINA

Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI V SLOVENIJI IN TUJINI (kronologija najpomembnejših dogodkov v obdobju 1992–2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

SPLOŠNI PODATKI O MOTORNIH VOZILIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Metodološka pojasnila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Motorna vozila v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Primerjava Slovenije z izbranimi državami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

1. Število zavarovalnic z avtomobilskimi zavarovanji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 342. Število zavarovanj in škod pri zavarovanju AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 353. Obračunane kosmate premije in odškodnine zavarovanja AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 364. Povprečna premija in odškodnina zavarovanja AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 375. Škodna pogostnost pri zavarovanju AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386. Škodni rezultat pri zavarovanju AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 397. Delež zavarovanja AO v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 419. Rang in delež zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4210. Statistika mednarodnih škod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4311. Podatki Škodnega sklada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4512. Podatki Odškodninskega urada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 KASKO ZAVAROVANJE MOTORNIH VOZIL (AK) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

1. Število zavarovanj in škod pri zavarovanju AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 502. Obračunane kosmate premije in odškodnine zavarovanja AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 513. Povprečna premija in odškodnina zavarovanja AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 524. Škodna pogostnost pri zavarovanju AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 535. Škodni rezultat pri zavarovanju AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 546. Delež zavarovanja AK v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 557. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 568. Rang in delež zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

VIRI PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

5Predgovor Osebni avtomobil je tako v Sloveniji kot v Evropi najpomembnejše prevozno sredstvo.

Prebivalci so od uporabe prevoza z osebnim avtomobilom odvisni precej bolj kot od

uporabe javnega železniškega ali avtobusnega prevoza. Po številu prevoženih avtomobil-

skih potniških kilometrov na prebivalca se Slovenija uvršča celo v vrh držav članic Evropske

unije. Ob populaciji 2,05 milijona imamo v naši državi 1,3 avtomobila na gospodinjstvo,

registriranih 1,07 milijona motornih vozil in sklenjenih 1,6 milijona zavarovanj avtomobilske

odgovornosti.

Za zavarovance in oškodovance v Sloveniji danes skrbijo zavarovalnice, biro zelene karte,

škodni sklad, odškodninski urad, njihovo delo pa podpirajo informacijski center in številne

skupne podatkovne zbirke. Naše zavarovalništvo je torej v dobrih 20 letih, kolikor jih je

minilo od začetka delovanja slovenskega biroja zelene karte in s tem Slovenskega zavaro-

valnega združenja, zaznamoval nagel razvoj. Pri tem je imelo predvsem v prvem desetletju

vodilno vlogo avtomobilsko zavarovanje, ki ostaja ves čas ena največjih zavarovalnih vrst

tako po ustvarjeni premiji kot po številu sklenjenih zavarovanj.

Slovensko zavarovalno združenje je s prvo publikacijo o zavarovanjih motornih vozil, ki je

izšla aprila 2012, uspešno poseglo na področje objavljanja podatkov o posamezni zavaro-

valni vrsti. Zavarovalna dejavnost na področju avtomobilskih zavarovanj v Sloveniji –

s pregledom od leta 1992 naprej – do tedaj še ni bila predstavljena tako celovito. Tudi v

tokratni izdaji nadaljujemo s predstavitvijo podatkov, ki bralcu omogočajo spoznati tovrstna

zavarovanja, njihov pomen z vidika zavarovalnega trga in nacionalnega gospodarstva ter

njihovo mesto v mednarodnem prostoru.

Drago Cotar, direktor

4

ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI V SLOVENIJI IN TUJINI(kronologija najpomembnejših dogodkov v obdobju 1992–2014)

april 1992 ustanovitev Slovenskega zavarovalnega biroja (SZB) (ustanovne članice – zavarovalnice, ki tržijo zavarovanja AO: Adriatic, zavarovalna družba d. d., Ljubljanska zavarovalnica, d. d., Zavarovalnica Maribor, d. d., Zavarovalnica Tilia, d. d., Zavarovalnica Triglav, d. d.)

oktober 1992 generalna skupščina Sveta birojev sprejme SZB v članstvo Sveta birojev (ang. Council of Bureaux)

1993 Slovenica, zavarovalniška hiša d. d. postane članica SZB (zavarovalnica, ki trži zavarovanja AO)

1994 Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) (Ur. l. RS, št. 70/1994) – prvi slovenski zakon na področju obveznih zavarovanj v prometu, ki je urejal tri vrste obveznih zavarovanj v prometu (do tedaj je veljal jugoslovanski Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja)

1995 ustanovitev škodnega sklada v okviru SZB

1995 Odredba o višini najnižjih začetnih sredstev škodnega sklada (Ur. l. RS, št. 24/1995 (27/1995 popr.))

1996 Koefi cient zvišanja najnižjih zavarovalnih vsot iz 12., 19. in 31. člena ZOZP (Ur. l. RS, št. 29/1996)

1996 SZB pristopi k Multilateralnemu garancijskemu sporazumu

1997 Generali Zavarovalnica, d. d. trži zavarovanja AO

1997 preimenovanje/preoblikovanje SZB v Slovensko zavarovalno združenje (SZZ)

oktober 1997 uveljavitev razširitve Multilateralnega garancijskega sporazuma na Slovenijo

1998 Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) (Ur. l. RS, št. 30/1998)

oktober 1998 elektronski zapisniki policije o prometnih nesrečah

april 1999 prosto oblikovanje zavarovalne premije zavarovanja AO

1999 Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP) (Ur. l. RS, št. 57/1999)

maj 2000 Sporazum o korektnem načinu uveljavljanja kasko regresnih zahtevkov med članicami SZZ

2000 Direktiva 2000/26/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Četrta direktiva o zavarovanju AO) (Ur. l. EU, L 181 z dne 20. 7. 2000)

9 2001 uvedba registracije motornega vozila brez omejitve veljavnosti prometnega dovoljenja in nalepke o

tehničnem pregledu na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-A) (Ur. l. RS, št. 61/2000)

april 2002 uvedba obvezne registracije koles z motorjem in s tem obveznosti sklenitve zavarovanja AO na podlagi ZVCP (Ur. l. RS, št. 30/1998)

2002 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-A) (Ur. l. RS, št. 67/2002): bistvene novosti: uvedba novega obveznega zavarovanja v prometu − zavarovanje odgovornosti lastnikov čolnov, terminološke spremembe, ureditev neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov obveznih zavarovanj v prometu, ukinitev predhodne kontrole in odobritve zavarovalnih pogojev AO ter določitev pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), uskladitev obveznosti sklenitve zavarova-nja AO, prenosa lastništva na vozilu in vračila neizkoriščenega dela zavarovalne premije, kontrole zavarovanja s predpisi o registraciji motornih vozil, razširitev zavarovalnega kritja za celotno območje Evropske unije (EU) ali Evropskega gospodarskega prostora (EGP) s plačilom enotne zavarovalne premije, zakonska ureditev kršitev zavarovalne pogodbe oziroma izgube zavarovalnih pravic, omejenega regresa zavarovalnice ter izključitev iz zavarovanja AO, zvišanje najnižje zavarovalne vsote za osebno škodo, ureditev odgovornosti škodnega sklada v primeru stečaja zavarovalnice, ustanovitev informacijskega centra in odškodninskega urada v okviru SZZ ter ureditev pristojnosti pooblaščencev za obravnavanje odškodninskih zahtevkov

1. julij 2003 uveljavitev novega sporazuma v sistemu zelene karte – Splošnih pravil (ang. Internal Regulations)

1. maj 2004 vstop Slovenije v EU in uveljavitev vseh določb ZOZP-A (v sistemu varstva obiskovalcev začne SZZ opravljati novi funkciji informacijskega centra in odškodninskega urada, članice SZZ pa funkcijo pooblaščencev za obravnavanje odškodninskih zahtevkov tujih zavarovalnic v Sloveniji)

2004 Sklep o višini najnižjih začetnih sredstvih odškodninskega urada (Ur. l. RS, št. 105/2004)

2005 Direktiva 2005/14/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Peta direktiva o zavarovanju AO) (Ur. l. EU, L 149 z dne 11. 6. 2005)

2005 ponovna uveljavitev instituta podaljševanja prometnega dovoljenja ob izpolnjenih obveznostih za udeležbo motornega vozila v prometu na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1A) (Ur. l. RS, št. 35/2005)

2005 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-B) (Ur. l. RS, št. 13/2005) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZOZP-UPB1) (Ur. l. RS, št. 35/2005) bistvena novost: uskladitev zneskov najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja AO z določbo Druge direktive o zavarovanju AO

8

2005 GRAWE Zavarovalnica, d. d. trži zavarovanja AO

2006 zaradi združitve Adriatica, zavarovalne družbe d. d. in Slovenice, zavarovalniške hiše d. d. je članica SZZ Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d.

maj 2006 preselitev sedeža Sveta birojev iz Londona v Bruselj, Svet birojev prevzame poleg sistema zelene karte tudi vodenje in upravljanje škodnih skladov, odškodninskih uradov in informacijskih centrov (institucij sistema varstva obiskovalcev)

2006 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-C) (Ur. l. RS, št.

30/2006) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZOZP-UPB2) (Ur. l. RS, št. 110/2006) bistvene novosti: obveznost zavarovalnic, da vnaprej plačujejo 6,5-odstotni pavšalni prispevek Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za škodo, ki nastane zavodu zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah, uvedba obveznosti sklepanja zavarovanj AO prek svetovnega spleta

2007 Uredba (ES) št. 864/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba Rim II) (Ur. l. EU, L 199 z dne 31. 7. 2007)

2007 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-D) (Ur. l. RS, št. 52/2007) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZOZP-UPB3) (Ur. l. RS, št. 93/2007) glavni namen novele ZOZP-D je bil prenos Pete direktive o zavarovanju AO − bistvene novosti: redakcijski popravki in pretvorba tolarskih zneskov v evrske, ureditev pravice za pridobivanje policijskih zapisnikov, možnost neposrednega dostopa do registra motornih vozil za sklepanje zavarovanj, povišanje zavarovalnih vsot zavarovanja AO in odprava razlikovanja glede na različne vrste motornih vozil, določitev trimesečnega roka za utemeljen odgovor/ponudbo za odškodnino za vse škode iz zavarovanja AO, opredelitev solidarne odgovornosti za lastnika vlečnega vozila in prikolice, pravica do direktne tožbe zoper tujo odgovornostno zavarovalnico za oškodovanca iz Četrte direktive o zavarovanju AO v državi njegovega stalnega bivališča, določitev pravic in obveznosti SZZ in zavarovalnic v sistemu zelene karte, izhajajočih iz Splošnih pravil oziroma Multilateralnega sporazuma, razširitev obveznosti škodnega sklada za kritje stvarne škode iz naslova neznanega vozila v primerih hudih telesnih poškodb, ustanovitev registra zavarovalnih primerov pri SZZ in obveznost posredovanja potrdila o škodnem dogajanju na zahtevo zavarovanca

2007 na SZZ vzpostavljen Register škod (RŠK) − register AO škod, ki ga polnijo zavarovalnice in služi kot osnova za odkrivanje zavarovalniških goljufi j na področju AO škod

2009 zvišanje najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja avtomobilske odgovornosti iz ZOZP (3.700.000 EUR za osebno škodo, 750.000 EUR za stvarno škodo)

11 2009 Direktiva 2009/103/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Kodifi cirana direktiva o zavarovanju

AO) (Ur. l. EU, L 263 z dne 7. 10. 2009)

2010 objavljena nova prometna zakonodaja v Sloveniji, ki je namesto v Zakonu o varnosti cestnega prometa urejena v štirih novih zakonih – Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) (Ur. l. RS, št. 109/2010) Zakonu o cestah (ZCes-1) (Ur. l. RS, št. 110/2010), Zakonu o motornih vozilih (ZMV) (Ur. l. RS, št. 106/2010) in Zakonu o voznikih (ZVoz) (Ur. l. RS, št. 109/2010); vsi navedeni zakoni se uporabljajo od 1. 7. 2011

2010 Obvestilo Evropske komisije (EK) o prilagoditvi nekaterih zneskov, določenih v Direktivi 2009/103/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v skladu z infl acijo (UL C št. 332 z dne 9. 12. 2010); revalorizira-ni najnižji zavarovalni vsoti: osebna škoda 5.600.000 EUR, stvarna škoda 1.120.000 EUR, ki morata biti v Sloveniji uveljavljeni najpozneje do 1. 1. 2017

marec 2011 na SZZ vzpostavljen sistem za odkrivanje zavarovalniških goljufi j na področju AO škod Admiral MIA

junij 2011 Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (Ur. l. RS, št. 48/2011)

2012 zvišanje najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja AO iz ZOZP (5.000.000 EUR za osebno škodo, 1.000.000 EUR za stvarno škodo)

2012 ERGO Versicherung Aktiengesellschaft, Dunaj, ERGO Zavarovalnica, podružnica v Sloveniji trži zavarova-nja AO

junij 2012 zvišanje vnaprejšnje pavšalne odškodnine za škodo, ki nastane ZZZS zaradi smrti in poškodb zavarova-nih oseb v prometnih nesrečah – zavarovalnice so jo na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih fi nanc (ZUJF) (Ur. l. RS, št. 40/2012) dolžne plačati zavodu v višini 8,5 % od obračunane kosmate zavarovalne premije za zavarovanje AO

1. julij 2013 vstop Hrvaške v EU in uveljavitev vseh določb Kodifi cirane direktive 2009/103/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti na Hrvaškem

2014 Allianz Hungaria Zrt, Budimpešta, Allianz Zavarovalnica, Podružnica Ljubljana trži zavarovanja AO

10

SPLOŠNI PODATKI O MOTORNIH VOZILIH

Metodološka pojasnila

Statistični podatki o zavarovanjih motornih vozil so pridobljeni iz statističnih obrazcev ST, ki jih v skladu s predpisi izpolnjujejo zavarovalnice in jih pošiljajo AZN. V tabelah in grafi konih, v katerih so zajeti zavarovalni statistični podatki SZZ, je praviloma prikazano obdobje od leta 1992, tj. čas od ustanovitve SZZ in biroja zelene karte, do leta 2013. Zaradi sprememb v predpisih in drugih vzrokov se v nekaterih tabelah začne posamezna podatkovna časovna serija tudi z letom, ki je različen od leta 1992. Kjer statistični podatki za leto 2013 ob zaključku redakcije te publikacije še niso bili na voljo, se časovna serija konča z letom 2012.

Ker smo leta 2007 (1. 1. 2007) v Sloveniji namesto svoje dotedanje valute vpeljali evro, so vsi prikazani zneski za leta pred tem zaradi primerljivosti pretvorjeni v evre po tečaju zamenja-ve 239,64 SIT = 1 evro. Gre za pretvorbo, ki je skladna s sistemom pretvarjanja pri Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS). Zaradi dolge prikazane časovne serije so v nekaterih tabelah zneski prikazani v 1.000 ali 1.000.000 EUR, kar je posebej označeno.

V prvem delu publikacije so uporabljeni tudi splošni podatki o motornih vozilih SURS in podatki iz nekaterih drugih dostopnih virov: Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP), Eurostat, Insurance Europe (IE), United Nations Economic Commission for Europe (UNECE). Tu se serija podatkov konča z letom 2012, saj v času priprave publikacije podatki za leto 2013 še niso bili na voljo. V opazovanem obdobju so razvidna nekatera odstopanja podatkov, ki so nastala zaradi sprememb zakonodaje in posledičnih sprememb metodologije štetja in izkazovanja podatkov. Da bi v publikaciji zagotovili primerljivost podatkov, so kombinirana vozila v celotnem obdobju šteta k osebnim vozilom.

Pomembnejši prelomi in izstopajoče vrednosti v časovni vrsti podatkov o registriranih cestnih vozilih v Sloveniji (vir SURS):

▸ uvedba davka na dodano vrednost leta 1999,▸ obvezna registracija koles z motorjem od

aprila 2002, ▸ registriranje starih neprijavljenih traktorjev v

letu 2005, ▸ spremenjena kategorizacija vozil marca 2006,▸ prehod na nov register cestnih motornih vozil

marca 2006, ▸ za neaktivne traktorje, traktorske priklopnike

in bivalne priklopnike leta 2007 ni bila podaljšana registracija,

▸ upad začasnih odjav motornih koles po letu 2007 (tudi zato, ker so zavarovalnice v tem letu spremenile pogoje zavarovanja).

Statistični podatki v zvezi z zavarovanji motornih vozil, ki izvirajo iz zavarovalnic in so prikazani za zavarovalni vrsti avtomobilske odgovornosti in avtomobilskega kaska, se nanašajo na vsa motorna vozila z lastnim pogonom v smislu naslednje kategorizacije, ki jo uporabljajo zavarovalnice:

PS01 – osebni avtomobiliPS02 – tovorna vozilaPS03 – avtobusiPS04 – vlačilciPS05 – specialna motorna vozilaPS06 – motorna kolesaPS07 – priključna vozilaPS08 – motorna vozila s tujo registracijoPS09 – vozila v popravilu v avtomehaničnih in avtoremontnih delavnicah in delavnicah za pranje in podmazovanje vozilPS10 – delovna vozilaPS11 – tirna vozilaPS12 – kombinirana vozilaPS13 – posebne oblike zavarovanja

15Za naš statistični pregled pa smo motorna vozila v Sloveniji skladno s kategorizacijo SURS razvrstili v naslednjih deset vrst (vir: SURS):

– osebni avtomobili – motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, namenjena za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev;

– specialni osebni avtomobili – osebni avtomobi-li, oblikovani za posebne namene in ne za prevoz potnikov (gasilska vozila, rešilni avtomo-bili, pogrebna vozila, vozila avtošol, tekmovalna vozila ter drugi osebni avtomobili, ki niso navedeni drugje);

– tovornjaki – neupogljiva tovorna vozila;– specialni tovornjaki – tovornjaki za opravljanje

posebnih opravil, ki zahtevajo posebno prilagoditev nadgradnje in/ali posebno opremo (cisterne, vozila za prevoz živih živali, betonski mešalniki, vozila s tovoriščem z nadzorovano temperaturo, gozdarska vozila, prekucniki, samonakladalniki, vozila, prirejena za prevoz nevarnega blaga, in podobno);

– vlačilci – cestna tovorna motorna vozila, namenjena samo ali večinoma za vleko drugih cestnih vozil, ki nimajo svoje lastne pogonske sile (večinoma polpriklopnikov);

– delovna vozila – prirejena tovorna vozila z vgrajenimi napravami za opravljanje določenih del, ki niso namenjena za prevoz tovora in ki na ravni cesti lahko dosežejo hitrost, večjo od 30 km/h (gasilska vozila, rešilni avtomobili, premični žerjavi, valjarji s svojo lastno gonilno silo, buldožerji s kovinskimi kolesi ali z gosenica-mi, vozila za snemanje fi lmov, radijskih in televizijskih programov, vozila potujočih knjižnic, vlečna vozila za vozila, ki so potrebna popravila, ter druga cestna vozila, ki niso navedena drugje);

– avtobusi – motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika;

– motorna kolesa – motorna vozila z dvema kolesoma, s stranskim priklopnikom ali brez tega, ali s tremi kolesi, pri katerih delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 kubičnih centimetrov oziroma pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h; sem spadajo tudi t. i. štirikolesniki, katerih masa, kadar niso obremenjeni, ne presega 400 kg (oz. 550 kg, če gre za vozila za prevoz blaga);

– kolesa z motorjem – motorna vozila z dvema, tremi ali štirimi kolesi, katerih delovna prostorni-na motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 kubičnih centimetrov in katerih hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h;

– kmetijski traktorji – motorna vozila, namenjena samo ali večinoma za kmetijske namene, ki jih je dovoljeno uporabljati na cestah, ki so odprte za javni promet ali pa tudi ne.

14

Vir: SURS

* ocena

Štev

ilo ur

5500

5000

4500

4000

1200

3500

3000

2500

2000

1500

1000

500

0

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013*

DELOVNI ČAS, POTREBEN ZA NAKUP AVTA (osebni avto Renault 4 (1992), Renault 5 (1993, 1994) ter Clio)

Motorna vozila v Sloveniji

Kljub svetovni gospodarski krizi, ki vztraja zadnjih nekaj let in je vplivala tudi na poslabšanje makroeko-nomskih kazalcev za našo državo, statistični kazalniki odražajo, da je življenjski standard prebivalcev Slovenije boljši, kot je bil leta 1992. Tako vsako leto več prebivalcev razpolaga z različnimi tehničnimi pripomočki, med drugim tudi z avtomobili, za nakup katerih je treba vsako leto delati manj časa. Za nakup osebnega avtomobila, denimo, znamke Renault 4 je bilo treba leta 1992 delati 3.193 ur, po oceni za leto 2013 pa za model Clio skoraj pol manj, to je 1.621 ur.

Skladno z izboljšanjem standarda se je povečevalo tudi skupno število registriranih motornih vozil. To se je v opazovanem obdobju več kot podvojilo, in sicer s 658.320 vozil leta 1992 na 1.395.704 leta 2013. Osebni avtomobil predstavlja, kot je bilo že omenjeno, v Sloveniji najpomembnejše prevozno sredstvo, saj je najpogosteje registrirano in uporabljeno vozilo. Tako se za prevoz potnikov osebni avtomobil uporablja že v 87 %, javni avtobusni prevoz pa vrsto let izkazuje upad (obrnjeno javni železniški potniški promet, ki ima sicer manjši delež, počasi raste). Delež osebnih avtomobilov v strukturi motornih vozil se skozi celotno obdobje počasi znižuje in je znašal leta 2013 le 77 %. Število osebnih avtomobilov se je s 606.245 vozil leta 1992 zvišalo na 1.071.355 vozil leta 2013, to je za 77 %. Do leta 2008 je število

registriranih osebnih avtomobilov naglo naraščalo, nato se je rast nekoliko umirila, kar lahko najverjetne-je pripišemo posledicam gospodarske krize v Sloveniji. Vzporedno s tem se je povečevala tudi stopnja motorizacije, ki je znašala leta 1992 303 osebne avtomobile na tisoč prebivalcev, leta 2013 pa že 520 (tj. 71 % več). Ob tem pa je treba omeniti, da stopnja motorizacije v zadnjih petih letih stagnira. Glede na število registriranih avtomobilov ima vsako slovensko gospodinjstvo v povprečju 1,3 avtomobila, avto pa ima vsak drugi prebivalec Slovenije.

ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL PO VRSTAH (31. 12.)

Vrsta vozila 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

MOTORNA VOZILA (SKUPAJ) 658.320 704.583 763.193 815.490 852.262 890.449 933.586 976.220 1.003.403 1.023.593 1.079.654 1.090.290 1.117.783 1.170.606 1.200.979 1.255.661 1.308.963 1.332.314 1.340.646 1.351.076 1.356.881 1.395.704

Osebni avtomobili 606.245 650.344 668.307 711.364 743.057 776.798 811.671 846.109 866.096 881.487 894.521 910.429 933.941 960.213 980.261 1.014.122 1.045.183 1.058.858 1.061.646 1.066.495 1.066.028 1.071.355

Specialni osebni avtomobili 1.902 1.994 1.994 2.057 2.101 2.165 2.197 2.215 2.809 3.192 3.961 4.032 4.225 4.568 5.306 6.005 6.653 7.069 7.286 7.614 7.939 …

Tovornjaki 27.985 29.861 31.372 34.553 36.735 38.651 40.010 41.904 44.027 45.552 47.110 48.673 51.241 53.646 57.051 62.635 67.585 68.122 68.320 68.635 68.195 90.285

Specialni tovornjaki 4.136 4.371 4.588 4.981 5.238 5.470 5.605 5.781 5.955 5.980 6.022 6.159 6.360 6.588 5.913 6.256 6.653 6.627 6.801 6.873 6.901 …

Vlačilci 2.414 2.744 2.892 3.333 3.616 3.759 3.898 4.056 4.281 4.583 4.768 4.969 5.577 6.213 7.168 8.677 9.671 8.884 8.986 9.136 9.312 …

Delovna vozila 2.136 2.146 2.188 2.255 2.348 2.423 2.553 2.616 2.729 2.869 2.978 3.069 3.276 3.431 3.506 3.950 4.528 4.824 5.112 5.305 5.437 …

Avtobusi 2.670 2.597 2.512 2.473 2.407 2.369 2.325 2.315 2.255 2.213 2.196 2.190 2.269 2.255 2.277 2.330 2.378 2.394 2.400 2.422 2.410 2.444

Motorna kolesa 10.832 10.523 8.851 8.546 8.173 8.283 9.140 9.906 11.217 11.622 11.930 12.048 11.574 14.473 18.801 34.162 41.612 46.185 48.686 49.887 50.999 47.395

Kolesa z motorjem ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 38.678 30.344 28.626 34.198 34.392 37.331 40.384 42.243 42.322 42.296 42.101 45.567

Kmetijski traktorji ... ... 40.489 45.928 48.587 50.531 56.187 61.318 64.034 66.095 67.490 68.377 70.694 85.021 86.304 80.193 84.316 87.108 89.087 92.413 97.559 100.863

Vir: MzIP, SURS

17

Po statistiki SURS se prištevajo med cestna vozila tudi priklopna vozila, ki jih je približno 3 %, a jih v naši publikaciji ne upoštevamo, saj niso opremljena z lastnim pogonom in se zato ne uvrščajo med motorna vozila. Med slednjimi je poleg osebnih avtomobilov največ kmetijskih traktorjev, ki jih je bilo leta 2013 100.863 ali 7 %. Sledijo tovornjaki (90.285 ali 6 %), motorna kolesa (47.395 ali 3 %) in kolesa z motorjem (45.567 ali 3 %). V ostalih vrstah je vozil manj kot 10.000 in zanje za obravnavano leto še ni podatkov.

16

Vir: MzIP, SURS

Motorna vozila (SKUPAJ)Osebni avtomobili

Tovornjaki Motorna kolesa

1.600

1.500

1.400

1.300

1.200

1.100

1.000

900

800

700

600

500

400

300

200

100

01992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Štev

ilo iz

bran

ih m

otor

nih v

ozil v

tiso

č

RAST ŠTEVILA IZBRANIH MOTORNIH VOZIL (31. 12.)

Število primerkov v posamezni vrsti motornih vozil se je v opazovanem obdobju enakomerno povečevalo. Spodnji grafi kon prikazuje stabilno časovno dinamiko rasti vseh motornih vozil skupaj, osebnih avtomobi-lov, tovornjakov in motornih koles. Iz grafi čnega prikaza so izločeni kmetijski traktorji, za katere časovna serija ni popolna.

MOTORNA VOZILA

(SKUPAJ)

Osebni

avtomobili

Specialni osebni

avtomobili

Tovornjaki Specialni

tovornjaki

Vlačilci Delovna

vozila

Avtobusi Motorna

kolesa

Kolesa z

motorjem

Kmetijski

traktorji

2002 Fizične osebe 981.974 837.381 897 24.112 2.899 2.493 308 432 11.121 36.816 65.515

Pravne osebe 97.680 57.140 3.064 22.998 3.123 2.275 2.670 1.764 809 1.862 1.975

SKUPAJ 1.079.654 894.521 3.961 47.110 6.022 4.768 2.978 2.196 11.930 38.678 67.490

2012 Fizične osebe 1.224.816 1.010.520 3.321 23.511 1.825 1.041 561 189 49.510 39.941 94.397

Pravne osebe 132.065 55.508 4.618 44.684 5.076 8.271 4.876 2.221 1.489 2.160 3.162

SKUPAJ 1.356.881 1.066.028 7.939 68.195 6.901 9.312 5.437 2.410 50.999 42.101 97.559

Vir: SURS

550

500

450

400

350

300

250

200

150

100

50

0

Fizične osebe Pravne osebe

MOTORNA VOZILA (SKUPAJ)

Osebni avtomobili Specialni osebni avtomobili

Tovornjaki Specialni tovornjaki Vlačilci Delovna vozila Avtobusi Motorna kolesa Kolesa z motorjem Kmetijski traktorji

124,73135,20

120,6897,14

370,23

150,72

97,51

194,30

62,95

162,54

41,76

363,56

182,14 182,62

43,75

125,91

445,19

184,05

108,49 116,00144,08

160,10

ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL V UPORABI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB LETA 2002 IN 2012

RAST ŠTEVILA MOTORNIH VOZIL V UPORABI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB LETA 2012 (v %)

Vir: SURS

Stopnja rasti (%)

19

Ne glede na rast števila motornih vozil pa se ohranja njihov delež v lasti fi zičnih ali pravnih oseb. Fizične osebe posedujejo večino vozil, ki so namenjena predvsem zasebni rabi. Leta 2012 so tako fi zične osebe registrirale 95 % vseh osebnih avtomobilov (leta 2002 94 %), 97 % motornih koles in traktorjev ter 95 % koles z motorjem. V primerjavi z letom 2002 so fi zične osebe bistveno zmanjšale uporabo vozil, ki so namenjena pretežno gospodarski rabi, precej več pa imajo specialnih osebnih avtomobilov (za 270 %) in

motornih koles (za 245 %). Pravne osebe imajo po pričakovanjih v lasti največ tovornjakov (66 %) in specialnih tovornjakov (74 %), 89 % vlačilcev, 90 % delovnih vozil, 92 % avtobusov ter 58 % specialnih osebnih avtomobilov. Naštetih vozil so v opazovanem letu tudi kupili precej več kot leta 2002, rast še posebno izstopa pri vlačilcih, katerih število se je povečalo za 264 %.

18

Vrsta vozila SKUPAJ Delež (%) v

voznem parku

manj kot

3 leta

3–5 let 6–8 let 9–11 let 12 let

in več

MOTORNA VOZILA (SKUPAJ) 1.356.881 100 175.678 258.855 249.197 209.771 463.380

DELEŽ GLEDE NA STAROST VOZILA (%) 100 100 12,9 19,1 18,4 15,5 34,2

Osebni avtomobili 1.066.028 78,56 140.761 203.027 208.437 182.339 331.464

Kmetijski traktorji 97.559 7,19 5.121 6.721 4.387 2.969 78.361

Tovornjaki 68.195 5,03 11.169 17.242 13.875 10.069 15.840

Motorna kolesa 50.999 3,76 6.396 13.071 10.558 6.895 14.079

Kolesa z motorjem 42.101 3,10 6.687 9.855 5.630 4.008 15.921

Vlačilci 9.312 0,69 2.214 3.609 2.078 678 733

Specialni osebni avtomobili 7.939 0,59 1.284 2.201 1.636 799 2.019

Specialni tovornjaki 6.901 0,51 868 1.349 1.280 988 2.416

Delovna vozila 5.437 0,40 809 1.322 892 622 1.792

Avtobusi 2.410 0,18 369 458 424 404 755

Leto SKUPAJ manj kot 3 leta 3–5 let 6–8 let 9–11 let 12 let in več

1992 100 25,2 29,1 15,8 9,8 20,1

2012 100 13,2 19,0 19,6 17,1 31,1

ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL PO STAROSTI LETA 2012 (31. 12.)

DELEŽ OSEBNIH AVTOMOBILOV PO STAROSTI LETA 1992 IN 2012 (31. 12.) ( v %)

1992 2012

manj kot 3 leta

25,2

13,2

29,1

19,015,8

19,617,1

31,1

20,1

9,8

3–5 let 6–8 let 9–11 let 12 let in več

Vir: MzIP, SURS

Starost

%

40

30

20

10

0

Vir: MzIP, SURS

Tehnologija novejših avtomobilov je prijaznejša do okolja, saj se okoljski in varnostni standardi vozil nenehno izboljšujejo. Povprečna starost osebnih avtomobilov tako kaže tudi na njihovo okoljsko učinkovitost. Poleg tega, da se zvišuje povprečna starost osebnih avtomobilov, se je v zadnjih dveh desetletjih namreč spremenila tudi starostna sestava. Skoraj tretjina avtomobilov je bilo konec leta 2012 starih najmanj 12 let, samo 13 % jih bilo starih manj kot 3 leta, manj kot 5 let pa le 32 %. Prvič registriranih avtomobilov je bilo 6 %, med njimi je bilo tri četrtine novih. Iz primerjave z letom 1992 izhaja, da se je starostna struktura v tem času poslabšala, saj je bilo takrat prodanih mnogo novih vozil in je bila četrtina vseh avtomobilov mlajših od 3 leta, polovica pa mlajših od 5 let. Podobno velja tudi za ostale kategorije vozil, čeprav so zanje razvidne strukturne razlike. Avtobusov je bilo leta 2012 skoraj tretjina starih 12 ali več let, najmanj, 15 % pa jih je bilo starih manj kot tri leta. Nekoliko drugačna je starostna sestava pri tovornjakih, vlačilcih in motornih kolesih, ki so precej mlajši kot osebni avtomobili. Največ tovornjakov (25 %) je bilo konec leta 2012 starih od 3 do 5 let, pri vlačilcih pa je v isti starostni skupini kar 39 % vozil. Skoraj enak delež imajo tudi motorna kolesa in kolesa z motorjem v starosti do 5 let. V celotnem opazovanem obdobju so najstarejši kmetijski traktorji: 80 % tega voznega parka je bilo starejšega od 12 let.

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

število

Število prebivalcev – na dan 1. 1. 1.998.912 1.994.084 1.989.408 1.989.477 1.990.266 1.986.989 1.984.923 1.978.334 1.987.755 1.990.094 1.994.026 1.995.033 1.996.433 1.997.590 2.003.358 2.010.377 2.025.866 2.032.362 2.046.976 2.050.189 2.055.496 2.058.821

Stopnja motorizacije* 303 326 336 358 373 391 409 428 436 443 449 456 468 481 489 504 516 521 519 520 519 520

Število prometnih nesreč 34.016 36.696 37.813 38.826 38.949 40.519 36.560 40.461 39.533 39.722 39.601 41.170 43.004 31.094 31.569 30.401 22.783 20.597 21.347 22.913 22.035 18.888

Število mrtvih v prometnih nesrečah** 492 493 505 415 389 357 311 335 313 278 251 242 274 258 262 293 214 171 138 141 130 125

Število mrtvih v prometnih nesrečah / mio prebivalcev 246 247 254 209 195 180 157 169 157 140 126 121 137 129 131 146 106 84 67 69 63 61

znesek

Kosmata premija avtomobilskih zavarovanj (v mio EUR) 58 79 100 129 154 167 188 200 217 271 313 359 409 442 480 505 535 543 551 532 498 463

Kosmata premija zavarovanj AO (v mio EUR) 42 46 58 71 83 92 104 117 138 179 213 246 280 296 313 324 330 317 297 278 259 237

Kosmata premija zavarovanj AK (v mio EUR) 17 33 42 58 71 75 83 83 79 92 100 113 129 146 167 181 205 226 254 254 239 226

BDP (v mio EUR) 4.248 5.989 7.703 10.357 11.947 13.608 15.076 16.922 18.566 20.765 23.195 25.195 27.165 28.722 31.045 34.594 37.244 35.420 35.485 36.150 35.319 35.275

%

Delež kosmate premije avtomobilskih zavarovanj v BDP 1,38 1,32 1,30 1,25 1,29 1,23 1,25 1,18 1,17 1,31 1,35 1,42 1,51 1,54 1,55 1,46 1,44 1,53 1,55 1,47 1,41 1,31

Delež kosmate premije zavarovanj AO v BDP 0,98 0,77 0,76 0,68 0,70 0,67 0,69 0,69 0,74 0,86 0,92 0,98 1,03 1,03 1,01 0,94 0,89 0,89 0,84 0,77 0,73 0,67

Delež kosmate premije zavarovanj AK v BDP 0,39 0,56 0,54 0,56 0,59 0,55 0,55 0,49 0,43 0,44 0,43 0,45 0,48 0,51 0,54 0,52 0,55 0,64 0,72 0,70 0,68 0,64

Delež kosmate premije vseh zavarovanj v BDP 3,23 3,31 3,41 4,12 4,25 3,98 4,26 4,23 4,34 4,62 4,80 4,94 5,35 5,39 5,56 5,48 5,42 5,85 5,90 5,68 5,82 5,61

Delež kosmate premije premoženjskih zavarovanj v BDP 2,99 2,96 2,92 3,51 3,55 3,37 3,54 3,46 3,50 3,64 3,71 3,76 3,78 3,77 3,82 3,71 3,69 4,07 4,05 4,02 4,13 4,04

Delež kosmate premije življenjskih zavarovanj v BDP 0,24 0,35 0,49 0,61 0,70 0,61 0,73 0,76 0,84 0,99 1,09 1,18 1,58 1,62 1,74 1,76 1,73 1,78 1,85 1,66 1,69 1,57

OSNOVNI PODATKI O AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJIH

1992 2012Vir: SURS, SZZ

%

6

5

4

3

2

1

0

AO+AK AO AK VSA PREMIJA PRZ ŽZ

* Število osebnih avtomobilov v posameznem letu na 1.000 prebivalcev.

** Smrtne žrtve so tisti, ki so umrli neposredno v nesreči ali za njenimi posledicami v 30 dneh.

Vir: MNZ, MzIP, SURS, SZZ

DELEŽ KOSMATE ZAVAROVALNE PREMIJE V BDP LETA 1992 IN 2012 (penetracija po vrstah zavarovanj)

21

Kljub naraščajoči stopnji motorizacije se je prometna varnost na slovenskih cestah v zadnjih dvajsetih letih zelo izboljšala. Leta 2013 je za posledicami prometnih nesreč umrlo 125 oseb, kar je 3,9-krat manj kot leta 1992 (492). Na milijon prebivalcev je tako leta 1992 v prometnih nesrečah umrlo 246 ljudi, leta

2013 pa »le« 61. Da je prometna varnost pri nas vse boljša, kaže tudi podatek, da se je število prome-tnih nesreč v zadnjem desetletju zmanjšalo za več kot za polovico. Vsako leto se zgodi manj prometnih nesreč s smrtnim izidom, s telesnimi poškodbami ali zgolj z materialno škodo.

20

DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ GLEDE NA NAČINE PRODAJE (v %)

DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V OKVIRU POSAMEZNE PRODAJNE POTI (v %)

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Notranji zaposleni za prodajo Šalter 8,22 8,33 13,13 13,89 14,02 11,90 7,57 7,26 6,80 6,49

Telefon, internet 73,28 0,03 0,08 61,99 71,53 66,31 55,18 28,35 28,40 17,55

Zastopniki Interni (vezani) 12,47 23,36 30,63 30,91 31,66 32,77 38,21 38,44 33,49 32,39

Zunanji (nevezani) 1,42 33,16 43,74 38,16 36,85 34,52 37,90 36,86 35,56 33,45

Posredniki 45,68 47,30 39,26 37,75 33,38 32,01 11,27 12,64 11,46 11,07

Bančna, poštna mreža 32,54 0,40 2,15 3,31 3,75 5,57 6,74 4,97 4,12 3,19

Drugi, neomenjeni načini 32,92 91,74 10,18 9,36 8,06 5,50 6,41 5,84 28,90 28,17

SKUPAJ 19,84 24,90 29,41 28,00 27,54 27,48 27,28 26,60 26,20 24,53

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Notranji zaposleni za prodajo Šalter 8,04 7,51 6,15 7,33 7,65 5,81 5,52 5,25 5,37 5,95

Telefon, internet 8,18 0,00 0,00 0,13 0,43 0,47 0,50 0,33 0,39 0,34

Zastopniki Interni (vezani) 26,39 38,30 50,13 49,41 49,59 51,01 51,61 51,30 50,46 49,70

Zunanji (nevezani) 0,69 23,49 27,30 26,55 25,23 25,18 37,48 37,64 38,41 38,82

Posredniki 44,06 28,06 13,83 13,55 14,37 15,46 2,53 3,09 2,96 2,87

Bančna, poštna mreža 9,54 0,06 0,18 0,33 0,42 0,47 0,49 0,47 0,41 0,37

Drugi, neomenjeni načini 3,10 2,58 2,41 2,70 2,31 1,60 1,87 1,92 2,00 1,95

SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100

Vir: SZZ

Vir: SZZ

S številom registriranih motornih vozil narašča tudi obračunana kosmata zavarovalna premija za avtomobilska zavarovanja. Ta se je od leta 1992 do leta 2010 povečala za skoraj 10-krat, nato pa začela rahlo upadati. Za razliko od začetka opazovane časovne serije, ko je bila glavnina premije zbrana iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti, je na pomenu začelo pridobivati tudi kasko zavarovanje vozil. Tako sta bili leta 2013 premiji obeh zavarovalnih vrst skoraj izenačeni, prav tako pa njun delež v slovenskem bruto domačem proizvodu (BDP). Avtomobilska zavarovanja so del skupine premoženjskih zavarovanj in imajo skupaj 1,31-odstotno zavarovalno penetracijo, kar je za 0,7 odstotne točke manj kot leta 1992. Ta kazalnik se namreč v tej postavki skozi celotno obdobje zelo spreminja. V nasprotju s tem se je zavarovalna penetracija vseh zavarovanj počasi povečevala do leta 2006. Od tedaj delež obračuna-nih kosmatih zavarovalnih premij vseh zavarovanj variira v višini od 5,5 do 6 % BDP.

Večina avtomobilskih zavarovanj v Sloveniji se proda preko zastopnikov, leta 2012 kar 89 %. Delež prodaje preko zastopniške mreže se navkljub razvoju alternativnih načinov prodaje v celotnem opazova-nem obdobju počasi povečuje. Na drugem mestu je prodaja preko šalterja, vendar se je leta 2012 tako prodalo le 6 % avtomobilskih zavarovanj. Delež drugih načinov prodaje je zanemarljiv. Avtomobilska zavarovanja sicer povprečno predstavljajo tretjino vseh zavarovanj, ki jih prodajo zastopniki, hitro pa se zmanjšuje delež prodaje preko zavarovalnih posrednikov, pri katerih so tovrstna zavarovanja v letu 2012 predstavljala le še 11 % vseh prodanih zavarovanj (leta 2003 46 %).

STOPNJA MOTORIZACIJE V IZBRANIH DRŽAVAH LETA 1992 IN 2011 (število osebnih avtomobilov/1.000 prebivalcev)

Država ITALIJA AVSTRIJA NEMČIJA SLOVENIJA BELGIJA FRANCIJA NIZOZEMSKA GRČIJA HRVAŠKA MADŽARSKA

1992 518 416 437 303 401 410 374 177 146** 198

2011 610 531* 525 520 487 484 470 465 345 297

Stopnja rasti 2011/1992 (%) 117,76 127,64 120,14 171,52 121,45 118,05 125,67 262,71 236,30 150,00

Vir: Eurostat, SURS, UNECE

* Podatki o številu osebnih avtomobilov iz leta 2010.

** Ocena podatka o številu prebivalcev.

Vir: Eurostat, SURS, UNECE

600

500

400

300

200

100

0

1992

Italija NemčijaAvstrija Slovenija Belgija Francija Hrvaška Madžarska

518

610

416

531

437

525

303

520

401

487

410

484

177

Grčija

465

Nizozemska

374

470

146

345

198

297

Število

2011

Primerjava Slovenije z izbranimi državami

1. Stopnja motorizacije Podatki o stopnji motorizacije po državah so lahko za isto leto v različnih virih različni. Običajno se za izračun kazalnika uporablja število osebnih avtomobilov, prikaže pa se ga glede na 1.000 prebivalcev. Iz primerjave podatkov o stopnji motorizacije po izbranih državah v spodnji tabeli izhaja, da je Slovenija precej motorizirana država. Po številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev se namreč naša država v letu 2011 s 520 avtomobili uvršča pred Belgijo (487) Francijo (484), Nizozemsko (470) in Grčijo (465) ter je veliko pred Hrvaško in Madžarsko. Stopnja motorizacije pa je bila v Sloveniji v omenjenem letu nižja kot v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Porast stopnje motorizacije v Sloveniji je v primerjavi z ostalimi državami

očiten, saj smo leta 1992 s 303 avtomobili na tisoč prebivalcev zaostajali za vsemi zahodnimi, bolj razvitimi državami.

Tudi na evropskih cestah se kljub povečanemu številu vozil prometna varnost izboljšuje. Sorazmerno s tem se zmanjšujeta tako število prometnih nesreč kot število umrlih za posledicami prometnih nesreč. Pri tem pa izstopajo smrtne žrtve med motoristi, katerih število v celotnem opazovanem obdobju stagnira oziroma se le neznatno zmanjšuje.

PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ* (v milijon EUR)

Država 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

IE 103.610 110.530 117.010 120.740 124.349 127.066 127.483 129.705 126.620 121.062 124.426 131.456 133.615

NEMČIJA 20.358 21.341 21.968 22.325 22.504 22.005 21.221 20.800 20.372 20.057 20.158 20.887 21.989

ITALIJA 16.899 18.155 19.608 20.708 21.232 21.352 21.612 21.524 20.845 20.126 19.863 20.685 20.224

FRANCIJA 14.627 15.356 16.277 17.136 17.623 17.860 17.729 17.703 17.878 17.836 18.311 18.921 19.460

NIZOZEMSKA 3.759 3.988 4.233 4.469 4.581 4.565 4.662 4.669 4.631 4.539 4.635 4.587 4.499

BELGIJA 2.537 2.611 2.735 2.831 2.931 2.983 3.034 3.089 3.144 3.208 3.331 3.471 3.538

AVSTRIJA 2.093 2.236 2.410 2.588 2.745 2.841 2.883 2.884 2.853 2.818 2.824 2.875 2.947

GRČIJA 811 836 980 1.100 1.147 1.218 1.231 1.592 1.650 1.881 1.954 1.827 1.550

MADŽARSKA 452 534 667 731 818 904 884 929 909 756 734 616 521

SLOVENIJA** 260 301 338 374 415 456 483 522 555 565 557 538 502

HRVAŠKA 263 300 332 353 388 421 461 517 564 535 518 502 487

* Podatki ne vključujejo premij podružnic.

** Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-10.

Vir: IE

25

2. Premija avtomobilskih zavarovanj na prebivalca (zavarovalna gostota)Premija, ki je zbrana iz naslova avtomobilskih zavarovanj, je načeloma premosorazmerna s stopnjo motorizacije v posamezni državi in ni odvisna zgolj od števila prebivalstva; tudi manjše države imajo lahko zbrane več premije kot večje, a manj motorizirane države. Po podatkih evropskega zavarovalnega združenja IE je premija iz naslova avtomobilskih zavarovanj v obdobju od leta 2000 do 2012 v opazova-nih državah rasla različno. V bolj razvitih državah je bil vmesni padec premije kratkotrajen, pri ostalih pa traja vse od začetka svetovne gospodarske krize. Večina premije je ustvarjena v zahodnoevropskih državah, zato tudi skupna zbrana premija v celotni Evropi v zadnjih nekaj letih ponovno narašča.

24

Država 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

AVSTRIJA 262 279 299 319 337 346 349 348 343 337 337 342 350

ITALIJA 297 319 344 362 369 369 372 370 355 341 336 348 341

BELGIJA 248 254 265 273 282 286 289 292 295 298 307 316 319

FRANCIJA 242 252 265 277 283 285 280 278 279 277 283 291 298

NEMČIJA 248 259 266 270 273 267 257 253 248 245 246 255 274

NIZOZEMSKA 237 249 263 276 282 280 285 285 282 275 280 275 269

SLOVENIJA** 131 151 170 187 208 228 241 260 274 278 272 262 244

IE 184 196 207 212 217 221 220 225 218 208 212 223 227

GRČIJA 74 76 89 100 104 110 111 143 148 168 175 164 139

HRVAŠKA 58 70 77 82 90 98 107 120 131 124 120 117 114

MADŽARSKA 44 52 66 72 81 90 88 92 90 75 73 62 52

PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA PREBIVALCA (zavarovalna gostota)* (v EUR)

Vir: Eurostat, IE, SURS

ZAVAROVALNA GOSTOTA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ LETA 2012

EUR400

300

200

100

0

Avstrija Francija Nemčija HrvaškaItalija Nizozemska IE MadžarskaBelgija Slovenija Grčija



Vir: Eurostat, IE, SURS

Zavarovalna gostota je bila v Sloveniji leta 2012 skoraj dvakrat višja kot leta 2000 in je znašala 244 EUR. Ta rezultat uvršča našo državo pred Grčijo, Hrvaško in Madžarsko ter pred povprečje držav članic IE. Več premije avtomobilskih zavarovanj na prebivalca so leta 2012 zbrali v Avstriji (350 EUR), Italiji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Med prikazanimi državami izstopa Madžarska, kjer so prebivalci za avtomobilsko zavarovanje v povprečju porabili le 52 EUR ali 4,7-krat manj kot v Sloveniji in 6,7-krat manj kot v Avstriji. Iz podatkov je razvidno, da je bila v opazovanem obdobju rast zavarovalne gostote v zahodnoevropskih državah počasna, medtem ko je drugod dosegla zelo visoke stopnje, na Hrvaškem 95-odstotno, v Grčiji 87-odstotno in v Sloveniji 87-odstotno rast.

PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA ZAVAROVALNEGA DELAVCA* (v EUR)

PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA ZAVAROVALNEGA DELAVCA LETA 2012

Država 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

ITALIJA 39.984 43.489 49.045 52.704 52.941 53.482 54.308 46.510 44.511 42.488 42.096 43.568 42.388

GRČIJA 8.537 8.800 10.316 11.579 12.074 12.821 13.678 17.689 18.333 20.900 21.711 22.838 19.375

BELGIJA 10.190 9.930 10.555 11.451 11.960 12.427 12.774 12.845 12.938 13.387 14.058 14.516 14.828

IE 9.887 10.976 12.386 12.008 11.647 12.256 12.748 12.948 12.559 12.607 12.369 13.245 13.747

FRANCIJA 10.716 11.079 11.693 12.373 12.770 12.429 12.333 12.298 12.313 12.076 12.414 12.828 13.184

AVSTRIJA 7.336 8.173 9.296 9.913 10.361 10.816 10.965 10.815 10.747 10.542 10.641 11.146 11.294

NEMČIJA 8.475 8.696 8.854 9.138 9.346 9.432 9.402 9.502 9.418 9.264 9.315 9.692 10.270

NIZOZEMSKA 7.756 7.937 8.451 9.271 7.271 7.246 7.519 7.654 7.849 7.693 8.132 8.191 8.331

SLOVENIJA** 5.418 6.107 6.495 6.774 7.293 7.758 8.067 8.615 8.775 9.013 9.145 8.884 8.281

HRVAŠKA 5.793 5.942 6.042 5.699 6.268 6.000 5.774 5.524 5.364 4.784 4.673 4.459 4.180

MADŽARSKA 1.645 1.923 2.418 2.604 3.004 3.477 3.383 3.540 3.479 3.161 2.936 2.515 2.468

Vir: IE

Tisoč EUR40

30

20

10

0

Italija IE Nemčija HrvaškaGrčija Francija Nizozemska MadžarskaBelgija Avstrija Slovenija

* Podatki ne vključujejo podatkov podružnic.

** Podatki članic SZZ (brez podružnic in pozavarovalnic).

Vir: IE

273. Premija avtomobilskih zavarovanj na zavarovalnega delavcaČe primerjamo premijo iz naslova avtomobilskih zavarovanj s številom zavarovalnih delavcev, je Slovenija uvrščena le pred Hrvaško in Madžarsko. Leta 2012 so slovenske zavarovalnice ustvarile na zavarovalne-ga delavca v povprečju 8.281 EUR avtomobilske zavarovalne premije, povprečje v Evropi je znašalo 13.747 EUR. V opazovanem obdobju je bila dinamika tega količnika po državah različna: medtem ko je v Belgiji, Franciji, Avstriji in Nemčiji enakomerno rasel, je v ostalih državah po začetni rasti opazen večji padec. Kljub temu je bila povsod (izjema je le Hrvaška) leta 2012 premija avtomobilskih zavarovanj na zavarovalnega delavca višja kot leta 2000. V Sloveniji se je rezultat izboljšal za 53 %. Glede na velikost kazalnika pa je na prvem mestu Italija s 42.388 EUR premije na zavarovalnega delavca, ostale države imajo vsaj dvakrat manjši količnik.

26

ItalijaIE

AvstrijaSlovenija

HrvaškaMadžarska

50

40

30

20

10

0

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Tisoč

EUR

RAZVOJ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA ZAVAROVALNEGA DELAVCA

Vir: IE

DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V PREMIJI PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ* (v %)

Država 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

GRČIJA 64,0 61,9 61,8 61,1 60,5 61,3 59,8 63,9 63,6 65,4 66,7 66,9 64,9

ITALIJA 60,6 60,7 60,5 60,5 60,0 58,8 58,2 57,2 55,7 54,9 55,8 56,9 57,1

HRVAŠKA 53,3 53,8 55,6 56,7 57,5 57,1 56,2 57,6 57,1 56,7 55,6 55,6 55,7

MADŽARSKA 56,9 56,0 55,5 55,3 57,9 58,3 57,0 55,4 53,3 50,5 50,4 45,1 40,8

SLOVENIJA** 34,4 36,3 36,9 38,6 40,4 42,1 40,8 40,6 40,3 39,2 38,7 37,3 34,9

BELGIJA 35,6 35,3 34,7 34,3 34,4 34,5 33,3 32,4 31,7 31,9 32,2 32,9 32,4

AVSTRIJA 33,3 33,7 34,4 34,9 35,2 34,8 34,3 33,3 32,2 31,3 30,7 30,4 30,1

IE 36,0 36,4 35,4 34,7 34,3 33,8 31,3 31,2 30,3 29,3 29,1 29,8 29,6

FRANCIJA 35,6 35,4 35,0 34,3 33,3 32,3 31,2 30,2 29,4 28,9 28,9 28,9 28,7

NEMČIJA 29,0 29,4 29,0 28,2 27,5 26,6 25,4 24,8 24,0 23,3 22,8 22,9 23,3

NIZOZEMSKA*** 19,8 22,2 21,1 20,7 19,4 19,3 9,7 9,6 8,9 8,5 8,2 8,1 8,0

DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V PREMIJI PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ LETA 2012

%

80

60

40

20

0

Grčija Madžarska Avstrija NemčijaItalija Slovenija IE NizozemskaHrvaška Belgija FrancijaVir: IE



*** Zaradi močne rasti premoženjske premije na

Nizozemskem v letu 2006, predvsem kot posledica

privatizacije zdravstvenega sistema, se avtomobilskim

zavarovanjem zmanjša delež.

Vir: IE

294. Delež premije avtomobilskih zavarovanj v premiji premoženjskih zavarovanjV večini opazovanih držav skupna premija zavarovanj avtomobilske odgovornosti in zavarovanj avtomobil-skega kaska predstavlja zelo velik delež v premiji skupine premoženjskih zavarovanj. Leta 2012 je v Sloveniji ta delež znašal 34,9 %, kar jo uvršča na peto mesto med izbranimi državami. V primerjavi z letom 2000 je ostal delež skoraj nespremenjen, v vmesnem obdobju pa je rasel le do leta 2005, ko je začel enakomerno upadati. Med vsemi zavarovalnimi vrstami premoženjskih zavarovanj je kot skupina na prvem mestu zavarovanje motornih vozil. Največji je ta delež v Grčiji (64,9 %), Italiji (57,1 %) in na Hrvaškem (55,7 %). Izjema je Nizozemska, kjer se je leta 2006 delež avtomobilskih zavarovanj predvsem kot posledica privatizacije zdravstvenega sistema in razvoja zdravstvenih zavarovanj precej zmanjšal.

28

DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V BDP* (v %)

Država 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

SLOVENIJA** 1,40 1,45 1,46 1,48 1,53 1,59 1,56 1,51 1,49 1,60 1,57 1,49 1,42

ITALIJA 1,42 1,45 1,51 1,54 1,52 1,49 1,45 1,38 1,32 1,32 1,28 1,31 1,29

HRVAŠKA 1,14 1,17 1,18 1,17 1,18 1,17 1,16 1,19 1,19 1,19 1,17 1,13 1,11

AVSTRIJA 1,01 1,04 1,09 1,15 1,17 1,16 1,11 1,05 1,01 1,02 0,99 0,96 0,96

FRANCIJA 1,01 1,03 1,05 1,08 1,06 1,04 0,99 0,94 0,92 0,95 0,95 0,95 0,96

BELGIJA 1,01 1,00 1,02 1,03 1,01 0,98 0,95 0,92 0,91 0,94 0,94 0,94 0,94

IE 1,04 1,07 1,09 1,11 1,08 1,05 1,00 0,96 0,93 0,94 0,92 0,93 0,93

NEMČIJA 0,99 1,02 1,03 1,04 1,02 0,99 0,92 0,86 0,82 0,84 0,81 0,80 0,82

GRČIJA 0,59 0,57 0,63 0,64 0,62 0,63 0,59 0,71 0,71 0,81 0,88 0,88 0,80

NIZOZEMSKA 0,90 0,89 0,91 0,94 0,93 0,89 0,86 0,82 0,78 0,79 0,79 0,77 0,75

MADŽARSKA 0,88 0,91 0,95 0,99 1,00 1,02 0,99 0,93 0,86 0,83 0,76 0,62 0,53

DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V BDP LETA 2012

Vir: IE, SURS

%

2

1,5

1

0,5

0

Slovenija Avstrija IE NizozemskaItalija Francija Nemčija MadžarskaHrvaška Belgija Grčija



Vir: IE, SURS

5. Delež premije avtomobilskih zavarovanj v bruto družbenem proizvodu (BDP)Razvrstitev po deležu premije avtomobilskih zavarovanj v BDP posamezne države je povsem drugačna. Slovenija z 1,42-odstotno stopnjo zavarovalne penetracije v letu 2012 prevladuje pred Italijo in Hrvaško, najmanjši pa je bil delež na Nizozemskem (0,75 %) in na Hrvaškem (0,53 %). Zavarovanja motornih vozil so torej v Sloveniji po obsegu in ekonomski moči pomembna zavarovalna vrsta, čeprav je stopnja zavarovalne penetracije v opazovanem obdobju rasla in se ponovno znižala na raven, primerljivo z letom 2000.

RAZVOJ DELEŽA BRUTO OBRAČUNANE PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V BDP

%

1,6

1,5

1,4

1,3

1,2

1,1

1,0

0,9

0,8

0,7

0,6

0,5

0,4

0,3

0,2

0,1

0

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Vir: IE, SURS

SlovenijaItalija

HrvaškaAvstrija

FrancijaBelgija

IENemčija

Grčija NizozemskaMadžarska

31

Delež avtomobilskih zavarovanj v BDP v izbranih državah se v času pomembno ne spreminja in ostaja pri povprečno enem odstotku. Izstopata Madžarska, kjer se je omenjeni delež od leta 2000 do 2012 postopno zniževal (od 0,88 % do 0,53 %), in na drugi strani Grčija, kjer stopnja zavarovalne penetracije v zadnjih nekaj letih raste. Počasen, a konstanten padec je sicer opaziti tudi v ostalih prikazanih državah.

30

ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Adriatic, zavarovalna družba d. d. • • • • • • • • • • • • •Slovenica, zavarovalna hiša d. d. • • • • • • • • • • • •Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d. • • • • • • • • •ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji • •GRAWE Zavarovalnica, d. d. • • • • • • • • •Ljubljanska zavarovalnica, d. d. • • • •Generali Zavarovalnica, d. d. • • • • • • • • • • • • • • • • •Mercator zavarovalnica, d. d.* • • • • • • •Krekova zavarovalnica, d. d.* • • • • • •Porsche Versicherung AG, podružnica v Sloveniji* • •Zavarovalnica Maribor, d. d. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •Zavarovalnica Tilia, d. d. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •Zavarovalnica Triglav, d. d. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA

1. Število zavarovalnic z avtomobilskimi zavarovanji

V vsem opazovanem obdobju je v Sloveniji sklepalo avtomobilska zavarovanja 13 zavaroval-nic. Med njimi le Mercator zavarovalnica in njena naslednica Krekova zavarovalnica ter Porsche Versicherung AG niso sklepali zavarovanj AO, temveč le zavarovanje kaska. Spodnja tabela prikazuje časovno obdobje sklepanja obravnava-nih zavarovanj po posameznih zavarovalnicah in s tem razpoložljivost statističnih podatkov o zavarovanjih motornih vozil.

Natančni podatki o številu in deležu vseh zavarovanih vozil v slovenskem voznem parku niso na voljo, prav tako ne podatki po vrstah zavarova-nih vozil. Sistematično se zbirajo le podatki o številu zavarovanj v zavarovalnih vrstah zavarova-nja odgovornosti lastnikov motornih vozil in kasko zavarovanja kopenskih motornih vozil. Ti podatki vključujejo vsa motorna vozila. Ocenjuje se, da je nezavarovanih le pol odstotka vozil. Na letni ravni povzročijo vozniki nezavarovanih in torej tudi neregistriranih vozil od 250 do 300 prometnih nesreč, kar evidentira škodni sklad.

* le AK

Vir: SZZ

ŠTEVILO ZAVAROVANJ IN ŠKOD PRI ZAVAROVANJU AO

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Število zavarovanj 1.132.361 1.395.591 1.261.969 1.059.757 1.031.209 1.002.426 1.051.086 1.093.771 1.081.837 1.342.070 1.186.574 1.298.168 1.325.041 1.349.593 1.421.782 1.489.641 1.541.403 1.546.221 1.670.717 1.616.487 1.633.667 1.623.730

Število škod 40.457 43.281 48.637 55.154 59.109 57.800 55.746 60.507 62.891 59.144 60.301 63.282 69.360 64.710 66.369 65.161 63.168 67.871 60.749 57.466 51.901 53.376

2.400

2.200

2.000

1.800

1.600

1.400

1.200

1.000

800

600

400

200

0

Štev

ilo v

tisoč

ih

Število škodŠtevilo zavarovanj

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Vir: SZZ

352. Število zavarovanj in škod pri zavarovanju AO

Število zavarovanj se je od leta 1992, ko jih je bilo sklenjenih 1.132.361, pa do leta 2013, ko jih je bilo 1.623.730, povečalo za 44 %. Povprečna medletna rast števila zavarovanj v prikazanem obdobju je s stopnjo 2,14 % prevladovala nad rastjo števila škod (1,57 %). V splošnem pa je število zavarovanj 23-krat večje od števila škod. Slednjih je bilo leta 1992 40.457, nato so naraščale in v zadnjih nekaj letih ponovno upadale. Ob koncu opazovanega obdobja jih je bilo 53.376.

Število sklenjenih zavarovanj se iz leta v leto povečuje in redno presega dejansko število registriranih vozil. Glavni razlog za to so začasna zavarovanja, ki so všteta v agregat. Število zavarovanj se je v primerjavi z leti poprej poleg leta 1993 zelo povečalo tudi leta 2001. Razlog za to tiči v spremembi postopkov pri zavarovanju vozila ob spremembi lastništva vozila, saj je pri nakupu rabljenega in zavarovanega vozila nov lastnik prejel novo polico.

34

KOSMATE PREMIJE IN ODŠKODNINE ZAVAROVANJA AO (v EUR)

KOSMATE PREMIJE IN ODŠKODNINE ZAVAROVANJA AO

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Premije 40.704.006 45.855.675 58.092.255 71.727.116 81.198.452 89.666.070 102.958.112 115.428.710 138.895.560 178.832.386 213.140.836 246.966.416 280.633.346 297.111.254 310.772.396 323.893.803 329.804.962 317.368.287 297.124.509 277.714.087 258.957.445 236.911.443

Odškodnine 23.094.880 34.703.551 49.152.166 57.373.665 69.464.029 75.308.771 79.872.788 89.461.017 99.213.299 109.558.379 122.619.942 139.859.477 179.704.056 170.454.987 168.045.055 177.464.308 180.060.995 180.216.757 165.390.454 151.673.340 140.892.779 141.808.944

400

350

300

250

200

150

100

50

0

V mili

jon E

UR

Vir: SZZ

PremijeOdškodnine

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Vir: SZZ

3. Obračunane kosmate premije in odškodnine zavarovanja AO

V opazovanem obdobju se je znesek zbrane obračunane kosmate premije zavarovanja AO povečal z 41 milijonov EUR v letu 1992 na 237 milijonov EUR v letu 2013. Lani je bil tako omenjeni znesek skoraj šestkrat višji kot v prvem letu prikazane časovne serije. V omenjenem obdobju je bila rast enakomerna do leta 2009, ko je premija začela upadati. Povprečna letna stopnja rasti zbrane obračunane kosmate premije je 9,3 %, stopnja rasti odškodnin pa 10 %. Povprečna stopnja rasti odškodnin v celotnem obdobju je nekoliko višja zaradi hitre rasti odškodnin v prvih letih prikazanega obdobja.

Na začetku opazovanega obdobja so bile odškodnine skoraj izenačene s premijami. Od leta 1998 pa je absolutni znesek odškodnin vse bolj zaostajal za zneskom bruto obračunanih kosmatih premij, pri čemer se v zadnjih petih letih razlika med njima ponovno zmanjšuje. Leta 1992 so bile tako premije višje od odškodnin za 32 % , leta 2013 pa za 67 %.

POVPREČNA PREMIJA IN ODŠKODNINA ZAVAROVANJA AO (v EUR)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Povprečna premija 36 33 46 68 79 89 98 106 128 133 180 190 212 220 219 217 214 205 178 172 159 146

Povprečna odškodnina 571 802 1.011 1.040 1.175 1.303 1.433 1.479 1.578 1.852 2.033 2.210 2.591 2.634 2.532 2.723 2.851 2.655 2.723 2.639 2.715 2.657

2800

2600

2400

2200

2000

1800

1600

1400

1200

1000

800

600

400

200

0

EUR

Povprečna premijaPovprečna odškodnina

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Vir: SZZ

374. Povprečna premija in odškodnina zavarovanja AO

Povprečna vplačana premija zavarovanja avtomobilske odgovornosti (brez davka) je od leta 1992 do 2013 rasla po povprečni medletni stopnji rasti 8 %. Tako se je od začetka časovne serije povzpela s 36 EUR na 220 EUR leta 2005, ko je dosegla najvišjo vrednost. Od tedaj se je povpreč-na vplačana premija enakomerno zniževala in je ob koncu prikazanega obdobja dosegla vrednost 146 EUR, tj. je nekaj več kot leta 2001. V celotnem opazovanem obdobju je torej premija narasla za 4-krat.

Povprečna kosmata odškodnina pri zavarovanju AO je skoraj 15-krat višja od zneska povprečne vplačane premije. Leta 1992 je znašala 571 EUR in se je podobno kot znesek premije do leta 2005 enakomerno poviševala, pozneje pa je bila njena rast spremenljiva. Povprečna medletna stopnja rasti odškodnin je znašala 8,1 %. Leta 2013 je znašala povprečna izplačana odškodnina 2.657 EUR ali 4,7-krat več kot leta 1992.

36

ŠKODNA POGOSTNOST PRI ZAVAROVANJU AO (v %)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Škodna pogostnost 3,57 3,10 3,85 5,20 5,73 5,77 5,30 5,53 5,81 4,41 5,08 4,87 5,23 4,79 4,67 4,37 4,10 4,39 3,64 3,55 3,18 3,29

7

6

5

4

3

2

1

0

%

Vir: SZZ

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

5. Škodna pogostnost pri zavarovanju AO

Kot je bilo že omenjeno, so v podatke o številu zavarovanj vključena tudi kratkoročna zavarova-nja, zaradi česar so prikazani rezultati škodne pogostnosti v celotnem obdobju nižji, kot bi bili sicer. Iz grafi kona je razvidna dinamika kazalnika, ki prikazuje razmerje med številom škod in številom zavarovanj. Nihanja so opazna vse do leta 2004, ko se škodna pogostnost zlagoma znižuje in približuje vrednostim količnika v začetku opazovanega obdobja. Škodna pogostnost je bila sicer najvišja leta 2000 (5,81 %).

ŠKODNI REZULTAT PRI ZAVAROVANJU AO (v %)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Enostavni škodni rezultat 56,74 75,68 84,61 79,99 85,55 83,99 77,58 77,50 71,43 61,26 57,53 56,63 64,04 57,37 54,07 54,79 54,60 56,78 55,66 54,61 54,41 59,86

Merodajni škodni rezultat - - - 90,90 110,52 108,92 86,81 99,12 88,93 88,64 67,34 69,12 81,28 69,04 65,67 68,02 53,80 62,53 50,83 56,54 43,37 …

140

130

120

110

100

90

80

70

60

50

40

30

20

%

Merodajni škodni rezultatEnostavni škodni rezultat

Vir: SZZ

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

396. Škodni rezultat pri zavarovanju AO

Škodni rezultat je eden od pomembnejših kazalnikov uspešnosti posamezne zavarovalne vrste. Enostavni škodni rezultat, izračunan iz razmerja med odškodninami in premijami, običajno prikazuje boljše stanje kot merodajni škodni rezultat. V izračun slednjega so namreč vključene tudi prenosne premije, zavarovalno-teh-nične rezervacije in stroški. Enostavni škodni rezultat znaša v povprečju približno 65 %, najslabši je bil leta 1996 (85,55 %), najboljši pa

leta 2006 (54,07 %). Aprila leta 1999 je prišlo do liberalizacije določanja cene zavarovanja AO, kar je izboljšalo enostavni škodni rezultat zavarovalne vrste. Pozitiven vpliv odprave administrativnega določanja cene zavarovanja se je pokazal tudi pri merodajnem škodnem rezultatu, ki je v celotnem obdobju precej nihal, a vendarle kazal trend zniževanja in leta 2012 dosegel najboljšo vrednost (43,37 %). Merodajni škodni rezultat je bil sicer najslabši leta 1996 (110,52 %).

38

DELEŽ ZAVAROVANJA AO V PREMIJI IN ODŠKODNINAH PZ IN DELEŽ STROŠKOV ZA PRIDOBIVANJE ZAVAROVANJ AO (v %)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Delež premij AO v premiji PZ 32,04 25,92 25,81 19,71 19,14 19,59 19,32 19,69 21,40 23,69 24,75 26,09 27,36 27,40 26,23 25,21 23,96 22,00 20,66 19,10 17,77 16,63

Delež odškodnin AO v odškodninah PZ 27,77 29,14 30,19 22,61 23,17 22,31 21,49 22,21 20,90 20,26 20,79 21,18 24,24 23,08 21,01 20,60 17,54 17,14 16,59 16,07 14,76 14,61

Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO v premiji AO - - - 7,48 6,23 13,15 12,44 13,89 12,87 12,71 10,04 9,21 8,61 9,32 8,68 10,27 10,67 10,88 11,82 12,48 12,79 …

%

Delež premij AO v premiji PZDelež odškodnin AO v

odškodninah PZDelež stroškov za

pridobivanje zavarovanja AO v premiji AO

Vir: SZZ

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

35

30

25

20

15

10

5

0

7. Delež zavarovanja AO v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za prido bivanje zavarovanja AO

Zavarovanje lastnikov cestnih motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, je eno najpomembnejših zavarovanj. Z njim se vsako leto zbere za dobro petino vse premije premoženjskih zavarovanj (PZ). Z razvojem zavarovalnega trga se delež avtomobilskih zavarovanj sicer manjša, čeprav je sredi opazova-nega obdobja zaznati njegovo rast. Delež se je z 32 odstotkov leta 1992 do leta 2013 zmanjšal na polovico.

Delež premij AO v premoženjskih zavarovanjih je povprečno za 1,62 odstotne točke večji od deleža, ki ga dosegajo odškodnine zavarovanja AO v odškodninah premoženjskih zavarovanj, v obdobju od leta 1993 do leta 1999 pa je bil večji delež odškodnin. Tudi ta je precej dinamičen in predvsem v zadnjih nekaj letih upada. Leta 2013 je tako znašal 14,6 % ali skoraj pol manj kot leta 1992.

Delež stroškov za pridobivanje zavarovanj AO v premiji teh zavarovanj se prav tako spreminja neenakomerno. V vsem obdobju se giblje med 7 in 15 %, pri čemer je trend rasti obrnjen navzgor.

ZAVAROVALNA GOSTOTA PRI ZAVAROVANJU AO (v EUR)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Premija AO na prebivalca 20,36 23,00 29,20 36,05 40,80 45,13 51,87 58,35 69,88 89,86 106,89 123,79 140,57 148,73 155,13 161,11 162,80 156,16 145,15 135,46 125,98 115,07

180

160

140

120

100

80

60

40

20

0

EUR

Vir: SURS, SZZ

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

418. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AO

Delež premij zavarovanja AO na prebivalca se je do leta 2000 zlagoma povečeval, po tem letu pa se je njegova rast pospešila in z vrednostjo 162,8 EUR na prebivalca leta 2008 dosegla vrhunec. V zadnjih letih prikazanega obdobja se zavarovalna gostota zavarovanja AO zmanjšuje zaradi upadanja celotnega zneska zbrane premije in povečevanja števila prebivalcev. Leta 2013 je tako znašala 115 EUR na prebivalca, kar je sicer skoraj petkrat več kot leta 1992.

40

RANG IN DELEŽ ZAVAROVANJA AO V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Rang zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji 1. 1. 1. 2. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 2. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3.

Delež zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji (v %) 29,65 23,18 22,11 16,79 15,97 16,58 16,02 16,14 17,26 18,63 19,13 19,85 19,30 19,18 18,01 17,10 16,34 15,31 14,19 13,52 12,61 11,98

35

30

25

20

15

10

5

0

%

Vir: SZZ

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

9. Rang in delež zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji

Z razvojem vseh vrst zavarovanj se je pomen zavarovanja AO od leta 1992 zmanjšal, če ga merimo po velikosti in deležu premije v celotnem zavarovalnem portfelju. V prvih letih opazovanega obdobja je bila ta zavarovalna vrsta po velikosti zbrane bruto obračunane premije najmočnejša. Od leta 1996 pa je obvezno zavarovanje AO večinoma na tretjem mestu, za življenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji. Delež zavarovalne vrste v vsem portfelju od leta 2003 konstantno upada in je znašal leta 2013 le še 12 %.

Leto Število škodŠtevilo škod po državi registrske označbe povzročitelja

(5 najpomembnejših)

1. 2. 3. 4. 5.

1993 2.851 A - 769 I - 738 D - 524 HR - 159 CH - 140

1994 2.922 I - 775 A - 737 HR - 478 D - 474 H - 125

1995 3.424 HR - 804 I - 774 A - 738 D - 559 H - 138

1996 3.275 HR - 768 I - 711 A - 636 D - 580 H - 147

1997 2.917 HR - 627 I - 608 A - 566 D - 492 H - 152

1998 3.026 HR - 753 A - 495 I - 554 D - 488 H - 107

1999 2.978 HR - 712 A - 582 I - 577 D - 420 H - 152

2000 2.692 HR - 548 I - 540 A - 498 D - 469 BIH - 130

2001 2.403 HR - 585 I - 476 A - 368 D - 357 BIH - 131

2002 2.212 HR - 617 I - 410 A - 366 D - 290 BIH - 100

2003 2.140 HR - 533 I - 363 A - 317 D - 300 BIH - 119

2004 2.424 HR - 522 I - 421 A - 397 D - 335 H - 109

2005 2.302 HR - 449 I - 401 A - 341 D - 326 H - 137

2006 2.397 HR - 441 I - 432 A - 357 D - 300 H - 175

2007 2.438 I - 413 HR - 386 A - 340 D - 303 H - 197

2008 2.248 I - 375 A - 336 HR - 264 D - 221 H - 176

2009 2.111 I - 389 A - 291 D - 284 HR - 230 H - 150

2010 2.174 I - 356 A - 284 HR - 254 D - 227 H - 165

2011 2.102 I - 395 A - 277 D - 249 HR - 206 H - 168

2012 2.115 I - 378 A - 253 D - 246 HR - 195 H - 193

2013 1.898 I - 342 A - 234 D - 218 HR - 190 RO - 163

Leto Število škodŠtevilo škod po državi nesreče, ki so jih povzročili zavarovanci slovenskih zavarovalnic


1. 2. 3. 4. 5.

2005 4.240 I - 979 HR - 877 A - 736 D - 625 BIH - 193

2006 4.540 I - 1.008 A - 783 HR - 774 D - 716 H - 405

2007 4.811 I - 1.215 A - 858 HR - 851 D - 732 BIH - 281

2008 7.807 I - 2.291 A - 1.258 D - 1.156 HR - 1.112 BIH - 516

2009 5.163 I - 1.078 A - 909 D - 853 HR - 815 BIH - 505

2010 5.390 A - 1.014 I - 1.004 D - 884 HR - 640 CH - 599

2011 5.572 I - 1.182 D - 1.094 A - 1.075 HR - 677 BIH - 466

2012 4.994 A - 1.066 D - 1.019 I - 972 HR - 680 BIH - 401

2013 5.249 A - 1.225 D - 1.145 I - 977 HR - 647 BIH - 346

Opomba: Podatki za

prva leta statističnega

opazovanja niso povsem

primerljivi z mlajšimi zaradi

metodoloških sprememb.

Vir: SZZ

Vir: SZZ

AKTIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU ZELENE KARTE ZA OBDOBJE OD 1993 DO 2013

(škode, ki jih povzročijo v Sloveniji vozniki vozil s tujimi registrskimi označbami držav članic sistema zelene karte)

PASIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU ZELENE KARTE ZA OBDOBJE OD 2005 DO 2013

(škode, ki jih povzročijo v drugih državah sistema zelene karte zavarovanci članic SZZ)

4310. Statistika mednarodnih škod

Potem, ko je bil SZB leta 1992 sprejet v polnoprav-no članstvo Sveta birojev – mednarodno organiza-cijo, ki je odgovorna za vodenje in upravljanje sistema zelene karte –, je biro zelene karte začel zbirati statistične podatke o mednarodnih škodah.

Zavarovalnice, članice biroja, obravnavajo mednarodne škode v okviru specializiranih služb oziroma oddelkov mednarodnih škod, saj takšno ureditev narekujejo številne posebnosti tovrstnih škod: ena temeljnih posebnosti je, da gre za obravnavanje škodnega primera v imenu in za

račun tuje odgovornostne zavarovalnice, poleg tega komunikacija med zavarovalnicama pravilo-ma poteka v tujem jeziku – najpogosteje v angleščini, nemščini ali italijanščini, redkeje v francoščini. Zavarovalniški delavci, ki obravnavajo tovrstne škode, morajo zato obvladati čim več tujih jezikov, poleg tega pa morajo poznati določbe mednarodnih sporazumov, ki urejajo pravice in obveznosti pogodbenih strank na področju obravnavanja mednarodnih škod ter temeljne značilnosti odškodninskega in zavarovalnega prava različnih držav, članic sistema zelene karte.

Statistične podatke o aktivnih mednarodnih škodah (škodah, ki jih v Sloveniji povzročijo vozniki vozil s tujimi registrskimi označbami iz držav članic sistema zelene karte) mora biro zelene karte vsako leto sporočati Svetu birojev za namen skupne statistike mednarodnih škod v sistemu zelene karte. Statistične podatke o vseh drugih vrstah mednarodnih škod – pasivne mednarodne škode v sistemu zelene karte ter aktivne in pasivne mednarodne škode v sistemu varstva obiskovalcev – pa je biro zelene karte začel zbirati v dogovoru s članicami po vstopu Slovenije v EU,

42



1. 2. 3. 4. 5.

2005 439 D - 151 A - 102 I - 79 CZ - 28 H - 23

2006 419 D - 140 A - 136 I - 66 CZ - 20 H - 15

2007 505 D - 168 A - 138 I - 87 CZ - 23 H - 22

2008 653 A - 199 D - 156 I - 119 H - 26 PL - 23

2009 633 D - 177 A - 167 I - 134 CZ - 31 H - 22

2010 563 D - 148 A - 133 I - 110 CZ - 28 PL - 28

2011 694 A - 196 D - 144 I - 121 H - 53 NL - 29

2012 960 D - 236 I - 231 A - 201 H - 63 PL - 37

2013 988 D - 228 A - 213 I - 197 CZ - 56 H - 45



1. 2. 3. 4. 5.

2005 1.048 I - 399 A - 249 D - 163 H - 51 F - 45

2006 1.026 I - 382 A - 228 D - 141 H - 50 F - 48

2007 1.143 I - 392 A - 259 D - 144 H - 67 CZ - 38

2008 1.176 I - 411 A - 253 D - 173 CZ - 46 H - 35

2009 1.151 I - 385 A - 292 D - 144 H - 53 F - 41

2010 1.182 I - 404 A - 259 D - 199 H - 55 F - 44

2011 1.271 I - 387 A - 277 D - 191 F - 58 H - 54

2012 1.316 I - 348 A - 317 D - 258 H - 61 F - 46

2013 1.467 I - 358 A - 292 D - 210 HR - 196* H - 54

AKTIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU VARSTVA OBISKOVALCEV ZA OBDOBJE OD 2005 DO 2013

(škode, ki jih v drugih državah sistema zelene karte povzročijo slovenskim oškodovancem vozniki vozil z registrskimi

označbami drugih držav EGP in Švice, in jih v Sloveniji rešujejo pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov

zavarovalnic iz EGP, Švice)

PASIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU VARSTVA OBISKOVALCEV ZA OBDOBJE OD 2005 DO 2013

(škode, ki jih povzročijo oškodovancem iz drugih držav EGP in Švice vozniki vozil s slovenskimi registrskimi označbami,

in jih v državah EGP, Švici rešujejo pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov članic SZZ)

Vir: SZZ* podatki o škodah od 1. 7. 2013, ko je Hrvaška vstopila v EU.

Vir: SZZ

ko so bile uveljavljene določbe o varstvu obisko-valcev po tedanji Četrti direktivi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, da bi pridobili celovito statistiko mednarodnih škod, ki so jih obravnavale slovenske zavarovalnice v Sloveniji kot partnerji tujih odgovornostnih zavarovalnic in ki so jih v tujini obravnavali tuji partnerji slovenskih zavarovalnic.

Pri vseh vrstah mednarodnih škod ugotovimo, da se največ škodnih primerov rešuje med partnerji iz sosednih držav – Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske ter dodatno Nemčije, za SZZ in njegove članice so med pomembnejšimi partnerji po številu škodnih primerov tudi partnerji iz srednjee-vropskih držav in Bosne in Hercegovine.

4511. Podatki Škodnega sklada

Škodni sklad je bil ustanovljen pri SZB leta 1995 na temelju 34. člena tedanjega ZOZP.

Škodni sklad je namenjen za plačilo:▸ škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki

nezavarovanih in neznanih motornih vozil ter priklopnikov,

▸ škod, ki jih oškodovancem povzročijo nezavaro-vani zrakoplovi ali druge letalne naprave,

▸ škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih čolnov,

▸ zavarovalnin potnikom v javnem prometu zaradi posledic nesreče, če lastnik javnega prevoznega sredstva ni sklenil zavarovalne pogodbe,

▸ dela odškodnin, ki niso bile plačane iz stečajne mase zavarovalnice, ki je dolžna plačati odškodnino in zoper katero je bil uveden stečajni postopek.

Skladno s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi s področja sistema zelene karte (v nadaljevanju: sklenjeni mednarodni sporazumi) je škodni sklad namenjen tudi za plačilo:

▸ škod, ki jih oškodovancem na ozemlju držav članic EU ali držav, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic EGP in drugih pridruženih držav ali države, v kateri nadomešča veljavno mednarodno listino o sklenitvi zavarova-nja AO registrska tablica, povzroči voznik nezavarovanega vozila, ki izvira z ozemlja Slovenije (3. odstavek 23. člena ZOZP),

▸ škod, ki jih v državah članicah EU in državah, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic EGP in drugih pridruženih držav oziroma splošnih pravil (kretskega sporazuma), povzročijo vozniki vozil, zavarovanih pri članici SZZ, če ta ni izpolnila svoje obveznosti na podlagi sklenjenega sporazuma (4. odstavek 23. člena ZOZP),

▸ povračil članici SZZ, ki je obravnavala mednaro-dno škodo za tujo zavarovalnico na podlagi sklenjenih mednarodnih sporazumov in ni dobila povrnjenih sredstev, do katerih je po mednaro-dnih sporazumih upravičena (2. odstavek 26. člena ZOZP).

V škodni sklad plačujejo prispevke vse zavarovalni-ce, ki so registrirane za sklepanje obveznih zavarovanj po ZOZP. Prispevek posamezne zavarovalnice je sorazmeren njenemu deležu v preteklem letu sklenjenih zavarovanj AO in letalske odgovornosti, odgovornosti lastnikov čolnov ter zavarovanj potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče v Sloveniji.

44

Vrsta podatka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013***

Prispevki članic (v EUR) 1.680.915 2.223.560 2.789.522 2.641.950 2.817.364 3.273.941 3.347.166 3.200.256 2.812.754 2.434.615 1.944.525 1.703.769

Število prijavljenih škod SNE* 193 257 330 325 337 373 319 283 250 219 176 187

Število prijavljenih škod SNZ** 367 462 473 375 487 484 385 376 401 335 259 287

Čiste odškodnine SNE* (v EUR) 471.125 733.325 919.805 1.058.713 1.058.592 1.025.950 1.137.405 1.281.859 868.898 881.110 668.917 466.780

Čiste odškodnine SNZ** (v EUR) 983.078 1.200.755 1.451.106 1.134.982 1.283.129 1.729.709 1.655.140 1.462.177 1.481.061 1.151.911 893.200 1.088.946

Obračunani kosmati znesek škod (v EUR) 1.680.915 2.223.560 2.789.522 2.641.950 2.817.364 3.273.939 3.347.166 3.200.256 2.812.754 2.434.615 1.944.525 1.819.278

Uveljavljeni regresi – na dan 31. 12. (v EUR) 361.376 534.122 888.287 1.079.966 1.145.097 1.273.305 1.273.305 274.411 2.056.830 2.341.420 3.126.419 3.109.209

STATISTIČNI PODATKI ŠKODNEGA SKLADA

ŠTEVILO PRIJAVLJENIH ŠKOD

* škode, ki so jih povzročila neznana vozila

** škode, ki so jih povzročila nezavarovana vozila

*** nerevidirani podatki

Vir: SZZ

Vir: SZZ

500

450

400

350

300

250

200

150

100

50

0

Število

Število prijavljenih škod SNE Število prijavljenih škod SNZ

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 20132012

193

367

257

462

330

473

325

375 337

487

373

484

319

385

283

376

250

401

219

335

176 187

259287

Dejavnost škodnega sklada se je statistično sicer opazovala vse od njegove ustanovitve leta 1995, med seboj primerljivi statistični podatki za škodni sklad pa so na voljo od leta 2002.

Vrsta podatka 2005**** 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Število prijavljenih škod OUSNE* 0 3 4 4 0 1 4 4 3

Število prijavljenih škod OUSNZ** 0 3 3 5 6 3 3 3 6

Število prijavljenih škod OUT*** 0 1 1 3 1 0 3 1 1

Število prijavljenih škod (SKUPAJ) 0 7 8 12 7 4 10 8 10

Obračunani kosmati znesek škod 4.895 5.078 15.042 20.824 62.090 16.601 5.106 14.870 26.183

STATISTIČNI PODATKI ODŠKODNINSKEGA URADA

* škode, ki so jih povzročila neznana vozila

** škode, ki so jih povzročila nezavarovana vozila

*** škode, ko tuja odgovornostna zavarovalnica v Sloveniji ni imela svojega pooblaščenca za obravnavanje odškodninskih zahtevkov

**** Ustanovitev odškodninskega urada 8. aprila 2005

Vir: SZZ

4712.

Podatki Odškodninskega urada

Odškodninski urad je bil ustanovljen pri SZZ v okviru škodnega sklada ob vstopu Slovenije v EU. Odškodninski urad kot ena od institucij, ki jih je uvedla Četrta direktiva o zavarovanju avtomobil-ske odgovornosti poleg informacijskega centra in pooblaščencev za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, je pristojen za obravnavanje odškodnin-skih zahtevkov slovenskih oškodovancev, ki so utrpeli škodo v tujini, povzročitelj pa je bil voznik vozila, registriranega v eni od držav članic EGP v primerih, ko tuja odgovornostna zavarovalnica v Sloveniji ni imenovala svojega pooblaščenca za

obravnavanje odškodninskih zahtevkov oziroma vozilo ni imelo veljavnega zavarovanja AO (nezavarovano vozilo), pa tudi v primerih, ko je škodo v drugi državi članici EGP povzročilo neznano vozilo.

Skladno s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi, ki urejajo pravice in obveznosti odškodninskih uradov in škodnih skladov, je pod določenimi pogoji odškodninski urad namenjen tudi plačilu zahtevkov za povračilo odškodninskih uradov držav članic EU, če gre za obveznost iz naslova

zavarovalne pogodbe zavarovanja AO zavarovalni-ce, članice SZZ.

Za odškodninski urad so na voljo statistični podatki od njegove ustanovitve leta 2005. Iz podatkov izhaja, da je tovrstnih prijavljenih škod zelo malo – največ jih je bilo 12 leta 2008 –, njihovo število pa zelo niha. Odvisno od tega se spreminjajo tudi obračunani kosmati zneski škod.

46

KASKO ZAVAROVANJE MOTORNIH VOZIL (AK)

Kasko zavarovanja motornih vozil je v vsem opazovanem obdobju sklepalo 13 zavarovalnic. Nekatere od teh so v tem času prenehale delovati, druge so spreminjale nazive, nastajale so nove. Zdaj tovrstna zavarovanja sklepa 8 zavarovalnic, 7 jih hkrati sklepa tudi zavarovanja AO. Za to zavarovalno vrsto ne obstaja toliko raznovrstnih statističnih podatkov kot za zavarovanja AO, ki so obvezna. Na voljo ni niti zanesljivega podatka o tem, koliko motornih vozil (enot) je kasko zavarovanih, znan je le podatek o številu zavarovanj. To število pa je precej večje od skupnega števila motornih vozil, ker so v agregat všteta tudi zavarovanja delnega kaska oziroma posamezni riziki, zato je posamezno vozilo dejansko šteto večkrat.

ŠTEVILO ZAVAROVANJ IN ŠKOD PRI ZAVAROVANJU AK

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Število zavarovanj 421.548 595.657 605.829 769.140 732.503 709.679 720.340 909.843 910.788 1.004.251 1.039.642 1.373.611 1.853.697 1.866.033 1.700.799 1.744.170 2.007.925 1.814.480 2.233.807 2.474.697 2.485.458 2.505.107

Število škod 45.029 50.091 54.419 74.490 82.767 80.401 81.261 99.207 109.459 130.148 132.891 151.563 178.014 179.442 203.919 200.073 233.042 239.565 280.251 264.711 264.240 266.572

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

2.400

2.200

2.000

1.800

1.600

1.400

1.200

1.000

800

600

400

200

0

Število zavarovanj

Število škod

Vir: SZZ

Štev

ilo v

tisoč

ih

1. Število zavarovanj in škodpri zavarovanju AK

Število kasko zavarovanj cestnih motornih vozil z lastnim pogonom je od začetka samostojne Slovenije naraščalo z manjšimi nihanji. Dinamika rasti je bila živahnejša v zadnjih desetih letih, s strmim vzponom sredi opazovanega obdobja, tj. od leta 2002. Od leta 1992, ko je bilo teh zavarovanj 421.548, se je do leta 2013, ko jih je bilo 2.505.107, njihovo število povečalo za šestkrat. To govori o velikem povečanju motorizaci-je v Sloveniji in vse večjem pomenu tega zavarova-nja za lastnike motornih vozil.

Število škod pri obravnavanem zavarovanju je skozi celotno obdobje približno desetkrat manjše od števila zavarovanj. Njihova rast je počasnejša in enakomernejša kot pri premijah: leta 1992 jih je bilo 45.029, leta 2013 pa 266.572 ali skoraj šestkrat več.

KOSMATE PREMIJE IN ODŠKODNINE ZAVAROVANJA AK (v EUR)

KOSMATE PREMIJE IN ODŠKODNINE ZAVAROVANJA AK

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Premije 17.999.629 31.545.994 43.302.541 59.880.229 72.110.407 75.205.074 82.013.946 81.257.282 80.985.674 91.959.051 101.392.873 113.746.941 128.570.201 145.825.313 166.815.106 180.800.530 204.504.177 226.100.587 254.129.166 254.391.219 239.159.745 226.193.828

Odškodnine 16.513.157 23.164.814 33.173.222 39.585.391 45.038.708 45.352.988 46.390.373 54.238.549 61.260.482 78.250.280 81.526.289 91.240.202 106.554.407 107.184.869 126.520.760 137.947.006 178.131.973 200.739.944 195.365.931 167.681.332 174.801.317 177.258.016

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

275

250

225

200

175

150

125

100

75

50

25

0

Vir: SZZ

PremijeOdškodnine

Vir: SZZ

V mili

jon E

UR

512. Obračunane kosmate premije in odškodnine zavarovanja AK

Znesek obračunane kosmate premije zavarovanj AK se je v prikazani časovni seriji enakomerno povečeval do leta 2010, ko je dosegel največjo vrednost 254 milijonov EUR ali 14-krat več kot leta 1992. Po omenjenem letu je premija začela padati in je znašala leta 2013 le 226 milijonov EUR. Povprečna letna stopnja rasti premije AK je bila 14-odstotna, kar je za 1,2 odstotne točke več kot pri odškodninah.

Obračunane kosmate premije AK so povprečno za 35 % večje od obračunanih kosmatih odškodnin pri tem zavarovanju, katerih rast v celotnem obdobju zvesto sledi rasti premij. V prvem prikazanem letu sta bila zneska skoraj enaka, premij je bilo za 18, odškodnin pa za 16,5 milijonov EUR. Pozneje se je razlika sicer večala, a nikoli ni bila tako velika, kot je v zadnjih letih pri obveznem zavarovanju AO.

50

POVPREČNA PREMIJA IN ODŠKODNINA ZAVAROVANJA AK (v EUR)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Povprečna premija 43 53 71 78 98 106 114 89 89 92 98 83 69 78 98 104 102 125 114 103 96 90

Povprečna odškodnina 367 462 610 531 544 564 571 547 560 601 613 602 599 597 620 689 764 838 697 633 662 665

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

1000

900

800

700

600

500

400

300

200

100

0

Povprečna premijaPovprečna odškodnina

Vir: SZZ

EUR

3. Povprečna premija in odškodnina zavarovanja AK

Povprečno kosmato premijo zavarovanja AK, ki jo je vplačal posamezni zavarovanec, je zaznamovala dinamična rast po povprečni 4,7-odstotni stopnji. Leta 2013 je znašala 90 EUR ali dvakrat več kot leta 1992. V povprečju je 6,9-krat manjša od povprečne izplačane odškodnine, ki jo je prejel zavarovani oškodovanec, kar je predvsem odraz velike razlike med številom sklenjenih zavarovanj in številom izplačanih škod. V tem obdobju se je povprečna odškodnina povečala le za 1,8-krat, njena povprečna rast pa je bila 3,4 %.

Iz podatkov lahko ugotovimo, da kriza zadnjih let ni obšla niti zavarovanja AK. Tudi pri tem zavarovanju je namreč po letu 2010 zaznati upadanje rasti povprečne premije. Leto pred tem je bila rast med največjimi, znesek povprečne premije in povpreč-ne odškodnine pa največji v vsem prikazanem obdobju, in sicer 125 EUR oziroma 838 EUR.

ŠKODNA POGOSTNOST PRI ZAVAROVANJU AK (v %)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Škodna pogostnost 10,68 8,41 8,98 9,68 11,30 11,33 11,28 10,90 12,02 12,96 12,78 11,03 9,60 9,62 11,99 11,47 11,61 13,20 12,55 10,70 10,63 10,64

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

13

12

11

10

9

8

7

6

5

4

3

2

1

0

%

Vir: SZZ

534. Škodna pogostnost pri zavarovanju AK

Škodna pogostnost pri kasko zavarovanju motornih vozil je običajno približno dvakrat višja kot pri obveznem zavarovanju AO. Če bi pri izračunu upoštevali le celoletna zavarovanja, bi bili rezultati še nekoliko višji, tj. slabši. Leta 2013 je škodna pogostnost pri zavarovanju AK znašala 10,64 %, kar je primerljivo s prvim opazovanim letom 1992. Iz prikazanih podatkov je razvidna velika dinamika škodne pogostnosti z več vmesnimi padci in stalnim padanjem po letu

2009, ko je bila zabeležena najvišja raven pri 13,20 %. Nižanje škodne pogostnosti v zadnjih letih lahko pripišemo tudi strožjim predpisom o varnosti v cestnem prometu in visokih kaznih, ki so bili sprejeti leta 2010.

52

ŠKODNI REZULTAT PRI ZAVAROVANJU AK (v %)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Enostavni škodni rezultat 91,74 73,43 76,61 66,11 62,46 60,31 56,56 66,75 75,64 85,09 80,41 80,21 82,88 73,50 75,84 76,30 87,10 88,78 76,88 65,91 73,09 78,37

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

100

90

80

70

60

50

40

30

20

10

0

%

Vir: SZZ

5. Škodni rezultat pri zavarovanju AK

Enostavni škodni rezultat, ki pomeni, kolikšen delež v premiji predstavljajo odškodnine, je izračunan iz kosmatih vrednosti obeh kategorij. Največjo vrednost pri zavarovanju AK, 91,74 %, je dosegel leta 1992, ko je bila tudi škodna pogostnost razmeroma visoka. Od tedaj je sicer škodni rezultat pri tej zavarovalni vrsti boljši,

vendar njegova vrednost zelo niha in je v povprečju znašala 75,18 %. Po nekaj padcih in dvigih je enostavni škodni rezultat dosegel drugo najvišjo vrednost leta 2009, nato je padel, po letu 2011 pa ponovno raste. Najboljši je bil leta 1998, ko je znašal 56,56 %.

DELEŽ ZAVAROVANJA AK V PREMIJI IN ODŠKODNINAH PZ TER DELEŽ STROŠKOV ZA PRIDOBIVANJE ZAVAROVANJA AK (v %)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Delež premij AK v premiji PZ 14,17 17,83 19,24 16,45 16,99 16,43 15,39 13,86 12,48 12,18 11,77 12,01 12,54 13,45 14,08 14,07 14,86 15,67 17,67 17,49 16,41 15,88

Delež odškodnin AK v odškodninah PZ 19,86 19,45 20,37 15,60 15,02 13,44 12,48 13,46 12,91 14,47 13,82 13,81 14,37 14,51 15,82 16,01 17,35 19,09 19,59 17,76 18,31 18,27

Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK v premiji AK* – – – – – – – – – 14,70 13,73 12,81 13,09 12,79 12,19 13,35 13,44 13,14 13,25 13,23 13,73 …

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

32

30

28

26

24

22

20

18

16

14

12

10

Delež premij AK v premiji PZ

Delež odškodnin AK v odšodninah PZ

Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja

AK v premiji AK

%

Vir: SZZ

* Podatki za zavarovalno vrsto »Zava-

rovanje kopenskih motornih vozil«

556. Delež zavarovanja AK v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK

Medtem ko je delež stroškov za pridobivanje zavarovanj AK v premiji teh zavarovanj v posame-znih letih prikazanega obdobja skoraj enak, tj. približno 13 %, je krivulja rasti deleža premije in odškodnin teh zavarovanj v premiji premoženjskih zavarovanj (PZ) bolj razgibana. V vsej prikazani časovni seriji delež obeh kategorij sicer ni presegel 20 %, izjema je le leto 1994, ko je bil največji in je znašal 19,24 % pri premijah ter 20,37 % pri

odškodninah. Po tem letu je opazno njegovo nekajletno upadanje. Delež premij v primerjavi z vsemi premoženjskimi zavarovanji je dosegel najnižjo raven leta 2002, ko je znašal 11,77 %, delež odškodnin pa je bil z 12,48 % najnižji leta 1998. Nato je sledila enakomerna rast obeh kazalcev do leta 2010, ko je bil zabeležen ponoven padec. Iz podatkov je jasno razviden pomen zavarovanj AK v celotni premiji premoženj-

skih zavarovanj, saj povprečno predstavljajo sedmino teh zavarovanj.

54

ZAVAROVALNA GOSTOTA PRI ZAVAROVANJU AK (v EUR)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Premija AK na prebivalca 9,00 15,82 21,77 30,10 36,23 37,85 41,32 41,07 40,74 46,21 50,85 57,02 64,40 73,00 83,27 89,93 100,95 111,25 124,15 124,08 116,35 109,87

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

120

110

100

90

80

70

60

50

40

30

20

10

0

EUR

Vir: SURS, SZZ

7. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AK

Rast zavarovanja AK je nazorno razvidna tudi iz podatkov o zavarovalni gostoti, kjer je prikazana premija na prebivalca. Ta je ob minimalnem padcu v letih 1999 in 2000 enakomerno rasla od prvega leta opazovanega obdobja pa vse do leta 2010, ko je dosegla najvišjo vrednost 124,15 EUR. Leta 2013 je prebivalec Slovenije potrošil za kasko zavarovanje avtomobila povprečno 109,87 EUR ali dvanajstkrat več kot leta 1992.

RANG IN DELEŽ ZAVAROVANJA AK V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Rang zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji 3. 3. 2. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4.

Delež zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji (v %) 13,11 15,94 16,48 14,02 14,19 13,91 12,76 11,36 10,06 9,58 9,10 9,14 8,84 9,41 9,67 9,55 10,13 10,91 12,13 12,39 11,64 11,44

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

18

16

14

12

10

8

6

4

2

0

%

Vir: SZZ

578. Rang in delež zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji

Po velikosti zbrane bruto obračunane premije je zavarovanje AK med vsemi zavarovalnimi vrstami na slovenskem zavarovalnem trgu že vse od leta 1995 na 4. mestu, to je takoj za zavarovanjem AO. Pred razvojem ostalih zavarovanj je bilo zavarova-nje AK uvrščeno še više, najbolje pa leta 1994, ko je bilo na rangirni lestvici na 2. mestu. Takrat je ta zavarovalna vrsta zavzemala 16,48 % vsega

zavarovalnega portfelja, odtlej pa je njen strukturni delež padal in leta 2004 dosegel najnižjo vrednost (8,84 %). Zatem se je do leta 2011 ponovno povečeval, v celotni časovni seriji pa je njegova vrednost znašala povprečno 11,63 %.

56

59VIRI PODATKOV

1. Eurostat

2. Insurance Europe (IE)

3. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP)

4. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)

5. Slovensko zavarovalno združenje (SZZ)

6. Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

7. United Nations Economic Commission for Europe (UNECE)

8. Uradni list EU (različne številke)

9. Uradni list RS (različne številke)

58

Documents

ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 2014 · udeležbo motornega vozila v prometu na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1A) (Ur. l. RS, št