Zavod RS za zaposlovanje v letu 2017 Kolaž dogodkov in aktivnosti

1

1

Izdal: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 LJUBLJANA Za izdajatelja: Mavricija Batič, generalna direktorica Besedilo: Tanja Podobnik Zec Oblikovanje in prelom: Sabina Špehar Pajk Ljubljana, december 2017

2

3

Vsebina

Nagovor generalne direktorice Beseda urednice Vodnik po mesečnih dogodkih

JANUAR ………………………………………………………………………………………………….…….…. 8

FEBRUAR ……………………………………………………………………………………………….……….…. 10

MAREC …………………………………………………………………………………………………….….…. 11

APRIL …………………………………………………………………………….………………………….…. 14

MAJ ………………………………………………………………………………….…………………….…. 16

JUNIJ ……………………………………………………………………………………….……………….…. 20

JULIJ …………………………………………………………………………………………….………….…. 22

AVGUST ……………………………………………………………………………………………….……….…. 23

SEPTEMBER ………………………………………………………………………………………………….…….…. 25

OKTOBER ………………………………………………………………………………………………………..…. 27

NOVEMBER ……………………………………………………………………………………….……………….…. 28

DECEMBER ……………………………………………………………………………….……………………….…. 31

4

5

Nagovor generalne direktorice

Spoštovani, tudi letos je pred vami predstavitvena publikacija, ki smo jo poimenovali Kolaž Zavoda RS za zaposlovanje 2017. Gre za pregled najpomembnejših dogodkov in aktivnosti, na katerih je Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) aktivno sodeloval oziroma jih organiziral sam ali v sodelovanju s partnerji. V naši strategiji razvoja Zavoda do leta 2020 smo opredelili temeljne usmeritve, ki jih bomo uresničevali v prihodnjih letih. Glede na obseg storitev in dejavnosti, ki jih opravljamo, je Zavod zagotovo ena najpomembnejših ustanov na trgu dela, kar so potrdili tudi presojevalci Evropske Komisije, želimo pa si postati še učinkovitejši povezovalec pomembnih deležnikov na trgu dela. Zakaj je to pomembno? Le z dobrim sodelovanjem in iskanjem skupnih rešitev smo lahko uspešnejši, saj le tako lahko razvijamo storitve po meri naših uporabnikov: na eni strani brezposelnih in iskalcev zaposlitve ter na drugi strani delodajalcev. V letu 2017 smo namreč veliko pozornosti namenili povezovanju in sodelovanju. Veliko poudarka smo tako namenili krepitvi odnosov z delodajalci, brez katerih ni novega zaposlovanja. Da bi jim čim bolj približali storitve, ki jih zanje razvijamo, smo organizirali dva večja dogodka, ki ju omenjamo tudi v Kolažu dogodkov in aktivnosti: prvega spomladi, ko smo se srečali s 300 delodajalci, potencialnimi zaposlovalci, drugega pa jeseni, ko smo organizirali posvet za delodajalce z naslovom Skupaj ustvarjamo zaposlitvene priložnosti. Novembra se je dogodka udeležilo približno 200 predstavnikov podjetij, delodajalskih organizacij in drugih partnerjev. Organizirali smo tudi druge dogodke in aktivnosti, kot so zaposlitveni sejmi, hitri zmenki, srečanja z delodajalci, sodelovali smo na mnogih prireditvah, okroglih mizah ipd., kjer smo krepili sodelovanje z lokalnim okoljem itd. Slednjemu dajemo velik pomen, kajti zavedamo se, da je za razvoj nujno potrebno združiti moči in da se le z novimi načini povezovanja lahko učinkovito spopademo z izzivi, s katerimi se soočamo na področju zaposlovanja. Razmere na trgu dela se namreč z okrevanjem gospodarstva močno spreminjajo, brezposelnost se zmanjšuje, slabša pa se struktura brezposelnih, zato se razkorak med potrebami delodajalcev in ponudbo brezposelnih oseb zelo veča. Potrebe po kadrih, ki nimajo ustreznih kompetenc in jih delodajalci potrebujejo, so vse večje. Predvsem pa delodajalci pričakujejo motivirane kandidate za zaposlitev z ustreznimi kompetencami, česar pa prijavljeni v evidenci Zavoda pogosto nimajo. Menim, da je strukturno neskladje na trgu dela brez dvoma eden izmed največjih izzivov, ki je pred vsemi nami. Sicer pa je Zavod v letu 2017 intenzivno stremel k cilju, da bi z različnimi ukrepi in aktivnostmi povečal delovno aktivnost najbolj ranljivih skupin, predvsem starejših, nižje izobraženih in dolgotrajno brezposelnih. Z namenom izboljšanja zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih smo na naših območnih službah pripravili dodatne aktivnosti, s katerimi smo intenzivirali delo s to ciljno skupino. Naš trud in prizadevnost sta obrodila sadove, saj narašča odliv v zaposlitve te ciljne populacije, medtem pa narašča tudi zaposlovanje brezposelnih oseb, ki so prijavljene manj kot leto dni. Pred nami je še veliko izzivov predvsem pri delu z ranljivimi skupinami brezposelnih. Verjamem, da bomo v Kolažu dogodkov prihodnje leto lahko poročali o novih pozitivnih premikih na teh področjih. Mavricija Batič Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje

6

7

Beseda urednice

Pozdravljeni, leto je naokoli in tudi za 2017 smo se odločili, da v pisni obliki pripravimo zbir glavnih aktivnosti in dogodkov, ki so se odvijali na našem Zavodu oziroma so bili z nami tesno povezani. Takšno publikacijo smo pripravili že tretje leto zapored, saj so izkušnje prejšnjih let pokazale, da je koristno, če imamo na enem mestu zbrane vse glavne poudarke iz naše dejavnosti po mesecih v letu. Vsako leto namreč organiziramo veliko število raznovrstnih aktivnosti in dogodkov, katerih glavni namen je seznaniti najširšo javnost s storitvami, ki jih izvajamo. Tako se želimo v čim večji meri približati različnim našim uporabnikom in partnerjem ter prispevati k večjemu poznavanju našega dela v javnosti, saj čedalje več pozornosti namenjamo razvijanju novih oblik sodelovanja. V letošnji publikaciji izpostavljam 65 odmevnejših dogodkov oziroma aktivnosti. Čeprav so omenjeni zgolj tisti največji, najuspešnejši, najbolj udarni, najbolj »vseslovenski«, jih je precej več kot lani. Izjemno »plodno« leto je za nami, polno sprememb in novosti, ko se je brezposelnost vztrajno zniževala. V knjižici tako niso opisane in predstavljene številne druge aktivnosti, ki smo jih razvili na osebni ravni z iskalci zaposlitve, delodajalci in drugimi, ter so v bistvu dale našemu delu pomen. Čeprav so pomembnejši dogodki in aktivnosti potekali vse leto, naj izpostavim dva najodmevnejša. Kot prvo ne morem mimo Evropskega dneva delodajalcev. Izvedbi tega dne se je 23. novembra pridružil tudi naš Zavod kot organizator posveta za delodajalce z naslovom Skupaj ustvarjamo zaposlitvene priložnosti. Nanj so bili povabljeni delodajalci, združenja delodajalcev ter druge ustanove in partnerji, ki z Zavodom že sodelujejo oziroma bi želeli medsebojno sodelovanje še okrepiti. Dogodka se je tako udeležilo približno 200 predstavnikov podjetij, delodajalskih organizacij in drugih partnerjev. To je bil že naš letošnji drugi večji dogodek za delodajalce: prvega smo organizirali spomladi, ko smo se srečali s 300 delodajalci, potencialnimi zaposlovalci. Kar 97 % obiskanih delodajalcev je namreč takrat menilo, da so bili neposredni razgovori z našimi sodelavci koristni.

Prav poseben dogodek pa je bil tudi letos Strokovno srečanje Zavoda, ki smo ga organizirali za naše zaposlene. Glavni namen dogodka je bil zaposlene seznaniti z novostmi, ki zadevajo področje zaposlovanja, obenem pa s skupnim druženjem prispevati k večji povezanosti in utrjevanju sodelovanja med zaposlenimi. Glede na to smo pripravili pester vsebinski program. Tokrat je bila osrednja pozornost namenjena sprejemanju oziroma dojemanju sprememb v povezavi s sprejemanjem nujnosti vseživljenjskega učenja in spodbujanja zaposlovanja starejših. Poleg tega smo v skladu z Aktom o priznanjih za izjemne rezultate na področju delovanja Zavoda tudi letos podelili štiri vrste priznanj: za življenjsko delo, za pomembne dosežke na posameznih področjih dela Zavoda za preteklo obdobje posamezniku ali timu, ob jubilejnih obletnicah dela na Zavodu ter priznanje delodajalcem oziroma partnerjem Zavoda, ki so pripomogli k doseganju strateških ciljev Zavoda in so se izkazali kot družbeno odgovorni. Tudi tako krepimo povezanost in pripadnost kolektivu, kar ni zanemarljivo, prav zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali z organizacijo dogodkov in aktivnosti, ki prispevajo k bolj prepoznavni vlogi Zavoda v okolju, kjer delujemo in h krepitvi naših medsebojnih odnosov. Naj bo leto 2018 vsem nam v navdih.

Tanja Podobnik Zec Služba za odnose z javnostmi Zavoda RS za zaposlovanje

8

Januar V letu 2016 ponovno manj kot 100 tisoč brezposelnih Leto 2016 so zaznamovala ugodna gibanja, saj se je na Zavodu prijavilo za 7,4 % manj brezposelnih oseb, hkrati se je povečalo njihovo zaposlovanje, tudi s pomočjo aktivnosti, ki jih izvaja Zavod. Zaposlilo se je 74.856 brezposelnih oseb, to je 5,5 % več kot v letu 2015. Brezposelnost se je med letom 2016 zmanjševala, v povprečju se je znižala za 8,5 %. Glede na pozitivna gibanja na trgu dela ni presenetljivo, da je v letu 2016 število brezposelnih meseca junija po daljšem času spet bilo nižje od 100 tisoč.

Nazadnje smo se tej številki približali septembra 2009. Ob koncu decembra je bilo registriranih brezposelnih 99.615, kar je 2,9 % več kot novembra in 11,9 % manj kot decembra 2015. Na letni ravni se je najbolj znižalo število brezposelnih mladih - za 20,1 %.

Napovedi več kot 2.900 delodajalcev za prvo polovico leta 2017 ugodni Na Zavodu smo oktobra in novembra 2016 izvedli raziskovanje Napovednik zaposlovanja, v kateri je sodelovalo 2.872 vabljenih delodajalcev ter še 71 delodajalcev, ki niso bili v vzorcu in so zaposlovali 10 ali več delavcev. S pomočjo ankete smo zbrali podatke o napovedih zaposlovanja v šestih mesecih leta 2017. Podatki delodajalcev za prvo polletje so bili optimistični, saj so napovedali 1,5-odstotno rast zaposlenosti, odprlo naj bi se skoraj 9.100 delovnih mest, poleg tega naj bi podjetja v prvi polovici leta 2017 potrebovala 22.300 delavcev, deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa tudi zaradi

povečanega števila zaposlenih. Iščejo se predvsem vozniki težkih tovornjakov, varilci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, orodjarji in kuharji. Največjo rast števila zaposlenih so predvideli delodajalci iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kamor se uvrščajo tudi agencije za zaposlovanje, optimistične so bile tudi napovedi delodajalcev iz prometa in skladiščenja, gostinstva, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, trgovine, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti ter predelovalne dejavnosti.

Več kot 200 slovenskih podjetnic stopilo na samostojno pot

V letu 2016 sta v sodelovanju med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, javno agencijo SPIRIT Slovenija, GZS – Zbornico osrednjeslovenske regije ter našim Zavodom potekala dva niza podjetniškega usposabljanja, namenjenega višje in visoko izobraženim ženskam, ki so si želele podati na samostojno poslovno ali poklicno pot.

Certifikat o zaključenem podjetniškem usposabljanju (spomladanskem ali jesenskem) je tako prejelo skupaj 425 žensk, med njimi jih je bilo v začetku leta 2017 več kot 240 že samozaposlenih. Da bi širši javnosti predstavili njihovo dejavnost, je nastal spletni katalog, v katerem se je predstavilo 228 novih podjetnic, ki so se v letu 2016 podale na samostojno poslovno pot s pomočjo programa spodbujanja ženskega podjetništva. Njihove poslovne ideje, rešitve in storitve so s področja izobraževanja, jezikov, kulture in umetnosti, kulturne dediščine, oblikovanja, sociale, zdravstva, zdravja, športa, poslovnega svetovanja, okolja, prometa in logistike, turizma in počitniške dejavnosti.

V celotnem letu 2016 za 5,5 % več zaposlitev kot leta 2015.

9

Za zaposlitev v Revozu informirali več kot 11 tisoč brezposelnih Da bi zagotovili 340 oseb, ki jih Revoz potrebuje za zagon proizvodnje avtomobila Clio, je Zavod s tem podjetjem pospešeno začel sodelovati že oktobra 2016. Ves ta čas smo izvajali nabor brezposelnih oseb, ki bi bile primerne za zaposlitev v Revozu, to pomeni, da smo o možnostih zaposlovanja informirali več kot 11.700 brezposelnih oseb. Kandidate smo iskali na širšem območju: poleg Novega mesta še na območju Celja, Trbovelj, Sevnice in Ljubljane s širšo okolico, saj Revoz omogoča delavcem organiziran avtobusni prevoz tudi iz drugih okolij.

Pri zaposlovanju v Revozu so tako tesno sodelovale vse omenjene Zavodove območne službe, ki so praktično vsakodnevno usklajevale vse potrebne aktivnosti, da bi zagotovili zadostno število ustreznih oseb. Da bi zainteresirani iskalci zaposlitve dobili vse potrebne informacije o naravi dela v Revozu, smo zanje pripravili 60 informativno motivacijskih delavnic na različnih lokacijah, na katere smo skupaj povabili skoraj 2.500 brezposelnih oseb. Več kot 900 brezposelnih je na podlagi pridobljenih informacij in našega motiviranja oddalo vlogo za zaposlitev. V selekcijskih postopkih so se izkazali za uspešne le najbolj motivirani kandidati, ki so obenem imeli tudi zahtevane ročne spretnosti. Do konca januarja je tako bilo v okviru dveh agencij za zaposlovanje, večinoma z napotitvijo Zavoda, zaposlenih 233 oseb za različna dela v proizvodnji.

Sprejet Poslovni načrt Zavoda za leto 2017 Člani Sveta Zavoda so na svoji 6. redni seji sprejeli Poslovni načrt Zavoda. Tako mednarodne kot domače institucije so za obdobje naslednjih dveh let podale pozitivne gospodarske napovedi, vse to pa vpliva na nadaljnje nižanje stopnje registrirane brezposelnosti, s tem pa se bodo poglabljala tudi strukturna neskladja na trgu dela. V letu 2017 tako za naš Zavod največji izziv predstavljala predvsem dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost mladih, starejših ter nizko izobraženih. Glede na to smo že in bomo tudi v bodoče okrepili delo z delodajalci, posebna pozornost bo namenjena tudi ranljivim skupinam brezposelnih. Med prednostne naloge Zavoda tako sodi zmanjšanje števila dolgotrajno brezposelnih, to pomeni predvsem preprečevanje

prehoda v dolgotrajno brezposelnost ter vključevanje v nove programe socialne aktivacije, s tem pa tudi hitrejšo aktivacijo mladih, starejših in nizko izobraženih. V ta namen se je Zavod v začetku tega leta še intenzivneje posvetil oblikovanju programov aktivne politike zaposlovanja glede na lokalne potrebe ter pripravil take programe usposabljanja, ki so odraz potreb trga dela in pomenijo pridobivanje konkretnih kompetenc brezposelnih za zaposlitev. Poslovni načrt je tako določil, da mora biti v letu 2017 vsaj 60 % vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja tistih, ki so brezposelni več kot leto dni, kar naj bi povečalo tudi zaposlovanje te ciljne skupine.

Zavod tudi letos na Informativi 27. in 28. januarja se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odvijala že 9. Informativa, sejem izobraževanja in poklicev za vse generacije. Tako kot minula leta, je tudi tokratna Informativa na enem mestu omogočala pregled izobraževalnih programov, ki so na voljo v Sloveniji in tujini, dodatnega izobraževanja in usposabljanja, jezikovnih tečajev, vseživljenjskega učenja itd. Obenem je ponujala tudi informacije o poklicih in druge pomembne informacije,

povezane z izobraževanjem, kot na primer: kateri poklici so obetavni, kje in kako pridobiti štipendijo, kako urediti bivanje v času šolanja, pa do tega, katera podjetja nudijo prakse in katera (prve) zaposlitve, kako študirati ali se zaposliti v tujini ipd. Ljubljanska območna služba se je tokrat predstavila s Kariernim središčem, ki je eno izmed večjih v Sloveniji, in informacijami, ki jih je dobro vedeti pri načrtovanju kariere.

10

Karierni sejem poklicev in izobraževanja tudi v Mariboru Potekal je 27. januarja v Dvorani Tabor v Mariboru. Na dogodku, ki ga je priredila Mestna občina Maribor skupaj s partnerji, je sodelovala tudi naša mariborska območna služba, ki je predstavila različna orodja - pripomočke za lažje odločanje mladine o nadaljnjih poklicnih oz. izobraževalnih korakih. Eden izmed takih pripomočkov je tudi računalniški program Kam in kako, s pomočjo katerega je mogoče na enostaven način izvedeti, kateri poklici so primerni

za posameznika oziroma spoznavati nove poklice. Ta program, kot tudi druge storitve za iskalce zaposlitve, so na voljo v naših Kariernih središčih. Vsi zainteresirani so se tako na enem mestu lahko seznanili z izobraževalnimi programi, ki jih v Mariboru, Rušah in Slovenski Bistrici ponujajo srednje šole in mariborska univerza. Poleg tega si je tudi bilo mogoče v živo ogledati predstavitve poklicev in spoznati podjetja, ki zaposlujejo kandidate s takšnimi poklici.

Februar Kadrovske spremembe 6. februarja je mesto vodje – direktorice področja zaposlovanja v Centralni službi prevzela Damjana Košir, dosedanja generalna direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo. Barbara Vrtačnik, ki je do sedaj koordinirala to področje dela na Zavodu,

je s 3. februarjem prevzela vodenje naše največje območne službe, medtem ko je mag. Jurij Snoj, dosedanji direktor Območne služba Ljubljana, nastopil mandat v. d. generalnega direktorja direktorata za trg dela na omenjenem ministrstvu.

Novost pri izvajanju delovnega preizkusa V začetku februarja smo na naših spletnih straneh objavili povabilo delodajalcem, ki bi želeli spoznati morebitne nove sodelavce še pred zaposlitvijo s pomočjo aktualnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Do konca maja oz. julija so namreč bila na voljo sredstva na treh javnih povabilih, ki so omogočala delodajalcem, da spoznajo, preizkusijo in usposobijo brezposelne na delovnem mestu, preden se odločijo glede njihove zaposlitve. Prvi ukrep je bil usposabljanje na delovnem mestu, ki je bilo namenjeno dvema skupinama:

brezposelnim, ki so dopolnili najmanj 30 let in tistim, ki so mlajši od 30 let. Poleg tega je bil na voljo tudi delovni preizkus, ki je prinesel razširitev ciljne skupine brezposelnih, to pomeni, da so se v delovni preizkus pri delodajalcih, katerih ponudbe so bile izbrane na javnem povabilu, lahko po novem vključili brezposelni, ne glede na njihovo starost in trajanje brezposelnosti. Gre za zelo uspešen program, saj se je do sedaj po zaključku delovnega preizkusa pri istem ali drugem delodajalcu zaposlilo več kot 70 % udeležencev programa.

Usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito 7. februarja 2016 smo objavili javno povabilo, ki brezposelnim osebam z mednarodno zaščito omogoča usposabljanje na delovnem mestu pri delodajalcih. Tem osebam smo tako odprli pot do delovne in družbene vključenosti in do boljših zaposlitvenih možnosti. Omenjeno usposabljanje poteka šest mesecev, brez delovnega razmerja, pod strokovnim

vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec. Delodajalci, ki so želeli osebe z mednarodno zaščito usposabljati v svojem delovnem okolju, so lahko svojo ponudbo sprva oddali do konca septembra 2017. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev za financiranje programa, bo povabilo odprto do konca septembra 2018.

Osebam z mednarodno zaščito omogočamo usposabljanje na delovnem mestu.

12

Spletni zaposlitveni sejem Seize the Summer with EURES 2017

22. februarja je naš EURES skupaj s portugalskim, španskim in hrvaškim EURES-om organiziral spletni zaposlitveni sejem Seize the Summer 2017. Ta je bil namenjen delodajalcem iz mediteranskih držav, ki so iskali nove sodelavce za poletno turistično sezono, in iskalcem zaposlitve iz vse Evrope, ki so se zanimali za delo v turizmu. Na voljo je bilo več kot 180 oglasov z več kot 2.800 prostimi delovnimi mesti, kot so animatorji, artisti, kuharji, natakarji ali sobarice. Odziv je bil dober, saj je na spletnem sejmu sodelovalo več kot 60 delodajalcev, od tega 7 slovenskih, vseh iskalcev zaposlitve na sejmu pa je bilo nekaj več kot 900 (več kot 80 iz Slovenije). Naš EURES je že večkrat sodeloval pri tovrstnih akcijah, saj so se izkazale za uspešne, zato bomo s takšno prakso nadaljevali tudi v prihodnje.

Marec Karierni sejem Moje delo v Murski Soboti

Prvi regionalni karierni sejem Moje delo 2017 je potekal 2. marca v Murski Soboti, na katerem je kot partner sodelovala tudi naša murskosoboška območna služba. Brezposelni oziroma iskalci zaposlitve so se tako lahko neposredno predstavili več kot 20 delodajalcem in drugim razstavljavcem ter jih seznanili s svojimi življenjepisi. V okviru spremljevalnega programa je bilo na voljo več zanimivih predavanj, med drugim so bili predstavljeni brezplačni pripomočki in orodja za samostojno vodenje kariere, s pomočjo katerih si lahko iskalci zaposlitve povečajo svoje zaposlitvene možnosti ter bolje spoznajo sebe in svoje zaposlitvene cilje. Vsi, ki so sejem obiskali, so lahko na naši stojnici pridobili informacije o aktualnih prostih delovnih mestih, prijavi med brezposelnimi in denarnem nadomestilu,

predstavljene so bile tudi naše storitve za iskalce zaposlitve in delodajalce, programi usposabljanja in aktualne spodbude za zaposlovanje. Na voljo so bili še uporabni nasveti o kariernem razvoju, uspešnem nastopu na trgu dela in iskanju zaposlitve, posebna pozornost pa je bila namenjena pregledu življenjepisa in pripravi ponudbe za zaposlitev, medtem ko je o izzivih na trgu dela v Pomurju medijem spregovorila direktorica naše murskosoboške območne službe Cvetka Sreš. Po odzivu sodeč je bil dogodek zelo uspešno izpeljan, saj se ga je udeležilo več kot 900 obiskovalcev. Ti niso izhajali zgolj iz pomurske regije, ampak tudi iz drugih koncev Slovenije, kar kaže na to, da je Pomurje regija številnih priložnosti.

Ženske višje izobražene, vendar dlje brez zaposlitve

Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, smo pogledali aktualne podatke o brezposelnosti in zaposlovanju žensk v Sloveniji. Pozitivni premiki v gospodarstvu in demografska gibanja so vplivali tudi na to, da se je lani število brezposelnih žensk zmanjšalo – konec decembra 2016 jih je bilo 6.927 manj kot leto prej. Ob izteku minulega leta je tako bilo pri Zavodu prijavljenih 49.707 brezposelnih žensk, kar je polovica (49,9 %) med

vsemi brezposelnimi. Najvišji delež brezposelnih žensk je imela Območna služba Velenje (53,7 %), višji od povprečja so bili tudi deleži v Območnih službah Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Sevnica, Ptuj in Maribor. Lani se je zaposlilo 35.919 brezposelnih žensk, kar znaša 48 % vseh odjav iz evidence brezposelnih zaradi zaposlitve.

12

Po podatkih iz decembra 2016 je bilo kar 30 % prijavljenih brezposelnih žensk starih več kot 50 let. Glede izobrazbene strukture so prevladovale ženske s srednjo tehniško, strokovno oziroma splošno izobrazbo (28,8 %). Splošno gledano lahko ugotovimo, da imajo ženske v povprečju višjo raven izobrazbe kot moški, zaradi česar kasneje vstopijo na trg dela. Na drugi strani ženske tudi prej zapustijo trg dela, saj se v povprečju še vedno upokojujejo prej kot moški. Tako zaradi ravni kot tudi zaradi smeri izobrazbe imajo več možnosti za zaposlitev moški.

Največji primanjkljaji na trgu dela se namreč pojavljajo pri poklicih, za katere največkrat zadošča srednja poklicna izobrazba, pri poklicih, ki zahtevajo terciarno izobrazbo, pa je največ primanjkljajev na področju naravoslovja in tehnike. V letu 2016 so bile ženske brezposelne v povprečju 11,2 meseca, moški pa precej manj (8,3 meseca).

Program spodbujanja ženskega podjetništva se nadaljuje

Višje izobražene ženske brez zaposlitve, ki se želijo podati na samostojno poslovno ali poklicno pot, so se tudi letošnjo pomlad in jesen lahko udeležile poglobljenega podjetniškega usposabljanja, po njegovem zaključku pa so oziroma bodo pridobile subvencijo za samozaposlitev, saj je predvidenih do 500 vključitev brezposelnih žensk s terciarno izobrazbo.

Spomladansko usposabljanje se je začelo sredi aprila, jesensko pa v septembru. Potekalo je dva meseca na petih lokacijah po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Novo mesto). V usposabljanje so se, tako kot lani, lahko vključile ženske iz vse Slovenije, ki so bile najmanj tri mesece prijavljene med brezposelnimi, so imele najmanj višjo strokovno izobrazbo (VI. raven ali več), zanimivo poslovno idejo, željo, pogoje in možnosti za samozaposlitev. Znanje, ki so ga pridobile s poglobljenim podjetniškim usposabljanjem, namreč pomembno prispeva pri začetku in nadaljevanju samostojne poslovne poti, kar kažejo tudi podatki iz minulega leta, ko je bilo v podjetniško usposabljanje vključenih 425 udeleženk, kar 358 (84 %) pa se jih je po zaključku samozaposlilo in podpisalo pogodbo o dodelitvi subvencije za samozaposlitev.

BTC Campus mladim spet omogoča dodatno izobraževanje za lažjo pot do zaposlitve Družba BTC je znova združila moči s partnerji – našim Zavodom in Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ter Mestno občino Murska Sobota – in organizirala dodatno izobraževanje za izboljšanje zaposlitvenih možnosti. BTC Campus tako sedaj poteka od marca do maja, na dveh lokacijah. Devetega marca je prvo srečanje začela že peta generacija diplomantov v Ljubljani, dan kasneje pa je BTC Campus drugo leto zapored odprl vrata tudi skupini mladih iz Prekmurja.

Ženske imajo v povprečju višjo raven izobrazbe kot moški, zaradi česar kasneje

vstopijo na trg dela.

13

Na vsaki lokaciji je bil skupini po 30 diplomantov omogočen dostop do novega podjetniškega znanja in spoznavanja novih ljudi, celo potencialnih zaposlovalcev. Izbor dveh skupin, ki so končali visokošolski študij, je pripravil naš Zavod na podlagi izkazanega interesa brezposelnih diplomantov za dodatno izobraževanje, mreženje in iskanje zaposlitvenih priložnosti. »S programom BTC Campus izboljšujemo zaposlitvene možnosti mladih in posledično preprečujemo prehod v daljšo brezposelnost. Projekti, kot je BTC Campus,

prepoznavajo ustvarjalni potencial mladih, ki lahko prispevajo k uresničevanju poslovnih ciljev nekega podjetja ter prispevajo k večjemu blagostanju v državi,« je prepričana Barbara Vrtačnik, direktorica Območne službe Ljubljana. Predavanja izvajajo predavatelji iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Največji uspeh programa pa je, da so bili udeleženci ob zaključku visoko motivirani in samozavestni ter da so z novim znanjem, kompetencami in poznanstvi bolje pripravljeni na soočanje z zaposlitvenimi in življenjskimi izzivi.

Delodajalci bolj zadovoljni z našimi storitvami Delodajalci so nas v anketi, ki jo vsako leto opravimo februarja, na lestvici od 1 do 5 ocenili s povprečno oceno 3,9 (lani, 3,8). Razveseljiva je tudi večja odzivnost delodajalcev na vprašalnik kot tudi splošno povečanje njihovega zadovoljstva z Zavodom. Na anketo je namreč odgovorilo 35 % povabljenih delodajalcev, zelo zadovoljni pa so predvsem z našimi različnimi proaktivnimi dejavnostmi, kot so različni dogodki, ki jih organiziramo zanje, ter s celostno obravnavo. Mednje sodijo predvsem pisarne za delodajalce, ki so med delodajalci čedalje bolj prepoznane in cenjene. Letos je bilo že več kot 90 % delodajalcev z njimi zadovoljnih. Večina jih meni, da so svetovalci strokovni ter na voljo za pomoč ter informacije. Delodajalci so zadovoljni tudi z informacijami, ki jih Zavod nudi o ukrepih aktivne politike zaposlovanja. Povprečna ocena dostopnosti do informacij je 4,35, povprečna ocena razumljivosti pa 4,26 – obe sta višji kot lani. Povišala se je tudi ocena sodelovanja Zavoda pri pripravi in oddaji ponudbe, nekoliko nižja (še vedno visoka – 4,38) pa je ocena sodelovanja Zavoda med izvajanjem ukrepov.

V zaključku ankete smo preverili tudi zadovoljstvo delodajalcev z Zavodom na splošno. Ugotovili smo, da se jih večina strinja, da jim naši sodelavci pomagajo pri reševanju problemov ter da Zavod redno izpolnjuje dogovorjene aktivnosti in obveznosti.

Analiza vseh odgovorov, tudi komentarjev, ki so jih zapisali delodajalci, je pokazala, da je proaktiven pristop pri delu z delodajalci, zagotavljanje storitev v Pisarnah za delodajalce, razvoj Portala za delodajalce ter drugo, bistveno prispevalo k povečanju zadovoljstva delodajalcev z našimi storitvami. Še vedno pa imamo kar nekaj možnosti za izboljšave, predvsem na področju motiviranja in usposabljanja kandidatov, na področju elektronskih storitev ter pri usposabljanju svetovalcev za delo z delodajalci.

Na Zlati niti 2016 tudi Zavod Z zaključno prireditvijo v Ljubljani je časopisna družba Dnevnik 23. marca zaokrožila 10. izbor najboljših zaposlovalcev in pod žaromete postavila tri zmagovalna podjetja. V kategoriji manjših podjetij je to prestižno priznanje prejela gorenjska gazela Lotrič Meroslovje, med srednje velikimi se je najbolj izkazala JP Komunala Brežice in Krško, med večjimi pa novomeška Krka. Za merjenje kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo, ki je bistvo izbora za najboljšega zaposlovalca, se je tokrat odločilo 87 podjetij in organizacij, v anketi pa je sodelovalo skoraj 7 tisoč zaposlenih. Aktivno vlogo je pri

izboru imel tudi naš Zavod, predvsem pa je pomembno, da smo med zlatimi praksami, ki so namenjene predstavitvi drugačnih, inovativnih pristopov pri delu, predstavili hitre zmenke, ki se čedalje bolj uveljavljajo kot učinkovit način povezovanja iskalcev zaposlitve in delodajalcev. Bistvo takega načina dela, ki ga razvijajo naše Pisarne za delodajalce je, da delodajalci lahko v kratkem času spoznajo veliko število ustreznih, motiviranih kandidatov, ki jih potrebujejo glede na prosto delovno mesto, kandidati pa se lahko kratko, toda učinkovito predstavijo izbranim delodajalcem.

V letu 2016 je bilo več kot 90 % delodajalcev zadovoljnih s storitvami naših

Pisarn za delodajalce.

14

Na voljo e-obvestila Ponovno smo uvedli elektronsko obliko obveščanja – eObvestila. Vse naročene nanje sproti brezplačno obveščamo o vseh novostih ter aktualnih informacijah, ki jih objavljamo na naši spletni strani. S tem načinom obveščanja pomembno prispevamo k večji obveščenosti najširše javnosti.

April

Zaposlitve za nedoločen čas za več kot 5.500 brezposelnih mladih iz vse Slovenije 4. aprila smo objavili novo javno povabilo Spodbude za trajno zaposlovanje mladih, ki delodajalcem omogoča, da pridobijo subvencijo 5.000 evrov za zaposlitev brezposelnih, mlajših od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Namenjeno je spodbujanju zaposlovanja za nedoločen čas, s ciljem izboljšanja zaposlitvenih možnosti za mlade ter zagotavljanja dolgoročnejšega sodelovanja med delodajalci in mladimi iskalci zaposlitve. Hkrati program prispeva k zmanjšanju t. i. strukturnih neskladij. Za subvencionirano zaposlitev 5.507 mladih brezposelnih je do leta 2021 na voljo 27,7 milijona evrov, od tega dobrih 60 % vseh sredstev za mlade s stalnim prebivališčem v zahodni Sloveniji. Subvencijo Zavod nakazuje delodajalcem v dveh enakih delih: prvi del po zaposlitvi in drugi del po izplačilu plače za 24. mesec zaposlitve. Do konca novembra 2017 smo v program vključili že 1.079 brezposelnih mladih, sklenili 988 pogodb o dodelitvi subvencije z delodajalci in jim izplačali več kot 2 mio EUR sredstev, sofinanciranih iz Evropskega socialnega sklada.

Karierni sejem Moje delo v Novi Gorici 13. aprila je v Novi Gorici potekal regionalni karierni sejem MojeDelo.com 2017, na katerem je kot partner sodelovala tudi naša novogoriška območna služba. Brezposelni in iskalci zaposlitve so se tako lahko predstavili več kot 20 delodajalcem, ki v regiji zaposlujejo. Organizatorji so pripravili tudi medijski posvet o deficitarnih poklicih v primorski regiji, na katerem je sodelovala direktorica tamkajšnje območne službe Vesna Petric Uran, medtem ko je bilo mladim, ki so prvič vstopili na trg dela, namenjeno

predavanje o uspešnem iskanju zaposlitve. Poudarek je bil na predstavitvi možnosti in priložnosti zaposlovanja starejših, prav tako so obiskovalci lahko obiskali tudi našo stojnico, kjer so bile na voljo informacije, svetovanja in usmeritve za iskanje zaposlitve, načrtovanje in razvoj kariere, predstavila pa so se tudi zagonska podjetja na Goriškem. Tudi ta dogodek je bil uspešno izpeljan, saj smo našteli okrog 500 obiskovalcev, tako brezposelnih, šolajočih, kot tudi že zaposlenih.

zrsz.obvestila@ess.gov.si

15

Tudi letos Dan za delodajalce Tudi letos smo, podobno kot lani, organizirali Dan za delodajalce. Dogodek je tako potekal že tretje leto zapored, le da smo se tokrat odločili, da ga izpeljemo v dveh delih: prvi je potekal 20. aprila, drugi pa se je odvijal jeseni, 23. novembra, ko je bil koordiniran iz EU.

Spomladanski dogodek je potekal v znamenju obiskov pri delodajalcih, ki smo jih izvedli v vseh naših območnih službah, to pomeni, da je bil usmerjen v regijske potrebe delodajalcev ter v spodbujanje zaposlovanja starejših na trgu dela, medtem ko smo jeseni izvedli osrednji plenarni dogodek, posvet z delodajalci na Brdu.

Poglavitni namen tokratnih spomladanskih obiskov pri delodajalcih je bil, da naši svetovalci bolj neposredno spoznajo različna delovna okolja in se tako naučijo bolj učinkovito prepoznati različne kompetence, ki so nujne za opravljanje določenega poklica, kar je ključno za

boljše posredovanje kandidatov na aktualna prosta delovna mesta ter za večjo promocijo zaposlovanja starejših.

Poleg obiskov smo izpeljali tudi regijske zaposlitvene sejme v Kopru, Pivki in Novi Gorici ter Karierno tržnico v Mariboru, prav tako smo organizirali hitre zmenke, ki se čedalje bolj uveljavljajo kot uspešen prvi korak v postopku zaposlovanja, mini zaposlitvene sejme ipd. Tudi tokrat so bili delodajalci s takšnim pristopom zadovoljni – kar 97 % jih je menilo, da so neposredni obiski v konkretnih delovnih okoljih izjemno koristni za krepitev nadaljnjega sodelovanja.

Posvet o spodbujanju zaposlovanje starejših

Območna služba Koper je med aktivnostmi ob Dnevu za delodajalce organizirala tudi posvet v Pivki, kjer je bil poudarek namenjen predstavitvi različnih pogledov glede spodbujanja zaposlovanja starejših. Znano je, da ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših od 55 do 64

let ter da je bilo v letu 2014 v naši državi kar 85 % upokojenih v tej isti starostni skupini, to pomeni, da je delež neaktivnega prebivalstva v primerjavi z drugimi državami članicami EU precej višji. Prav zato je povečanje zaposlenosti starejših za našo državo poseben izziv. Da bo treba sistematično pristopiti k reševanju tega vprašanja Sloveniji narekuje tudi OECD. Naš Zavod z različnimi ukrepi in aktivnostmi spodbuja zaposlovanje starejših, omenjeni posvet pa je bil pomemben tudi zato, ker smo tako razblinjali številne predsodke, ki veljajo za starejše zaposlene. Družba, predvsem pa mnogi delodajalci, namreč radi pozabljajo, da starejše zaposlene odlikujejo dolgoletne izkušnje in znanja, ki imajo lahko neprecenljivo vrednost in pozitivno vplivajo na konkurenčnost podjetja.

16

Maj

Razširjeni kolegij ministrstva za delo 8. maja je na sedežu našega Zavoda potekal razširjeni kolegij ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak.

Poleg predstavnikov ministrstva je na njem sodelovalo tudi vodstvo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, Inšpektorata za delo ter Inštituta za socialno varstvo, glavna pozornost pa je bila namenjena spodbujanju zaposlovanja starejših. Mavricija Batič je kot generalna direktorica Zavoda in kot gostiteljica kolegija predstavila aktualne podatke o starejših na trgu dela. Kot je znano, imamo v Sloveniji eno izmed najnižjih stopenj delovne aktivnosti prebivalstva,

starejšega od 55 let, spodbudno pa je, da njihova zaposlenost iz leta v leto počasi narašča. Večji problem ostaja precejšnja dolgotrajna brezposelnost starejših, kot tudi to, da je med njimi precej invalidov ter da prevladujejo osebe z nižjo stopnje izobrazbe. Povečanje zaposlenosti med starejšimi je tako eden izmed osrednjih aktualnih izzivov naše države na trgu dela, ki mu bo morala v prihodnje posvetiti še več pozornosti. Ministrica je ob tem izpostavila, da je Zavod v veliko primerih »čakalnica« pred upokojitvijo, kar ni dobro, prav zato bi se delodajalci morali zavedati, kakšen kapital imajo med starejšimi zaposlenimi, in bi že pred nastankom brezposelnosti morali sprejeti čim več ukrepov, da bi starejši ostali zaposleni. Starejši namreč lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomembno prispevajo h konkurenčnosti podjetja, saj imajo veliko znanja, so lojalni ipd. Prav zato bomo na Zavodu podrobneje pregledali to skupino brezposelnih ter glede na to skupaj z ministrstvom in drugimi pristojnimi ustanovami oblikovati ukrepe za dvig zaposlenosti te skupine prebivalstva. Z ustrezno prilagoditvijo delovnega mesta, prožnostjo delovnega časa ter vlaganjem v zaposlene (izobraževanje) bi tudi starejši zaposleni lahko postali bolj zanimivi za delodajalce.

Sezonska dela v kmetijstvu na spletu Tudi v letošnjem letu, od spomladi do jeseni, so sezonska dela v kmetijstvu pomemben del ponudbe prostih delovnih mest, to pomeni, da so lahko za vse zainteresirane priložnost za dodatni zaslužek in za pridobivanje delovnih izkušenj. Prav zato smo na naši spletni strani spet objavili zbir aktualnih informacij o možnostih vključitve v sezonska dela v različnih slovenskih regijah. Pretežno gre za občasna dela v kmetijstvu. V skladu z veljavno zakonodajo so sezonska dela za tujce v Sloveniji možna le v kmetijstvu, sadjarstvu in gozdarstvu. Največ delavcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije (BiH, Srbija, Makedonija), pretežno za kmetijska in sadjarska opravila. Ker pri sezonskih delih v večini primerov zaradi kratkotrajnosti ne gre za redno

zaposlitev za določen čas, pač pa za pogodbena dela, je tudi postopek izdaje delovnega dovoljenja za sezonsko delo (če gre za delo do 90 dni) oziroma soglasja k enotnemu dovoljenju (če gre za delo več kot 90 dni) bistveno enostavnejši kot pri rednem zaposlovanju tujcev. Praviloma so delovna dovoljenja oziroma soglasja izdana v manj kot 15-ih dneh (seveda, če so vloge popolne in izpolnjujejo zakonske pogoje za izdajo). Sicer pa opažamo, da se obseg tovrstnih dovoljenj v zadnjih letih zmanjšuje, kar je po naših ocenah posledica delnega nadomeščanja tujcev z domačimi delavci, delno pa tudi z delavci iz držav EU (Bolgarija, Romunija, Slovaška), kjer velja prosti pretok delovne sile.

17

Zaposleni zadovoljni z izvedbo ukrepov za Družini prijazno podjetje Aprila je bilo na našem Zavodu izvedeno spletno anketiranje o ukrepih za družini prijazno podjetje. Anketo in obdelavo rezultatov je izvedel zunanji izvajalec Ekvilib. Kot je bilo razvidno iz skupnih ugotovitev, smo zaposleni na Zavodu zadovoljni s prožnim delovnim časom, z možnostjo koriščenja ur ter dela na domu, kot tudi z uvedbo različnih ukrepov za varovanje zdravja. Zanimiv je podatek, da je kar 74 % sodelujočih v anketi koristilo ukrepe za varovanja zdravja na našem Zavodu. Sodelavci so posebej dobro v tem kontekstu ocenili Dan zdravja, ki smo ga lani organizirali prvič, prav tako so pohvalili uvedbo vadbe na delovnem mestu ipd. Kar 51 % sodelavcev je tudi menilo, da je s koriščenjem ukrepov družini prijazno podjetje izboljšalo usklajevanje svojega zasebnega in poklicnega življenja. Med glavnimi ugotovitvami spletnega anketiranja velja tudi izpostaviti, da je 11 % sodelavcev dalo naši organizaciji odlično oceno kot družini prijazno podjetje, 34 % jih je ocenilo s prav dobro in 35 % z dobro oceno. Po drugi strani pa so sodelavci v anketi izpostavili, da si želijo še več dvosmerne komunikacije, predvsem z nadrejenimi, uvedbo mentorske sheme, možnost supervizije in podobno.

Številne prireditve ob Tednu vseživljenjskega učenja Tednu vseživljenjskega učenja TVU 2017, ki je potekal po vsej Sloveniji med 12. in 21. majem, se je tradicionalno pridružil tudi naš Zavod z organizacijo različnih aktivnosti in dogodkov. Prireditve smo organizirali po vseh naših območnih službah, namenjene pa so bile brezposelnim in drugim iskalcem zaposlitve, delodajalcem, poleg tega tudi strokovni javnosti in našim sodelavcem. Njihov glavni namen je bil najširšo javnost spomniti na pomen

vseživljenjskega učenja in tako prispevati k njegovemu uresničevanju, saj to pripomore k izboljšanju zaposlitvenih možnosti. Tako smo predstavili del rednih dejavnosti, značilnih za našo institucijo, z nekaterimi pa smo se spomnili pomena kulture, zdravja in kakovosti življenja nasploh. Pod okriljem našega Zavoda je največ prireditev potekalo v uradnem terminu, številni dogodki pa so praznik učenja zaznamovali vse do 30. junija.

Priložnost za delovno-učno izkušnjo v Nemčiji Za vse mlajše od 36 let, ki so iskali zaposlitev in so bili brezposelni ter so si želeli pridobiti konkretna znanja in veščine v tujini, so se v okviru nove nacionalne mobilnostne sheme - ta poteka v okviru projekta Razvoj storitev za pospeševanje transnacionalne mobilnosti delovne sile (EURES) - odprle nove možnosti. Omenjena shema bo namreč do konca oktobra 2022 omogočila delovno-učno izkušnjo v tujini 240 brezposelnim iskalcem zaposlitve od 18. do 35.

leta starosti, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Ker gre za pilotni program, je za letos predvidena 6-mesečna vključitev prvih 20 kandidatov. Program je usmerjen v izboljšanje konkretnega znanja in veščin udeležencev, s tem pa tudi njihovih zaposlitvenih možnosti. Zainteresirani kandidati so se na razpis prijavili do 21. maja, program pa se je začel izvajati konec junija. Stroški mobilnosti udeležencev so v celoti financirani iz sredstev projekta.

18

Dan zdravja Tudi letos smo tretji četrtek v maju, torej 18. maja, organizirali Dan zdravja v Zavodu. Letošnji dogodek je bil organiziran že drugič zapovrstjo, namenjen pa je bil vsem zaposlenim, saj smo ga izvedli na vseh naših območnih službah ter na Centralni službi.

Tokrat je bila glavna pozornost namenjena zlasti gibanju, prav zato smo organizirali številne krajše pohode ter praktični prikaz nordijske hoje.

Potekala so različna predavanja na temo zdravja in ozaveščanja o pomenu zdravja ter krepitvi lastne odgovornosti za ohranjanje zdravja. Na več lokacijah je bilo zaposlenim omogočeno tudi merjenje krvnega sladkorja in tlaka ter meritve kostne gostote. Različnih aktivnosti se je udeležilo kar 783 sodelavcev (lani 725). 97 % sodelavcev, ki je izpolnilo anketni vprašalnik po izvedenem dogodku, je menilo, da je Dan zdravja izpolnil njihova pričakovanja, kar 90 % jih je pohvalilo samo vsebino dogodka, še posebej to, da je bilo organiziranih več različnih aktivnosti, namenjenih konkretnemu gibanju oz. vadbi. Sodelavci so tudi poudarili, da takšni dogodki prispevajo k pozitivnemu delovnemu vzdušju ter medsebojno povezujejo zaposlene, zato si v prihodnje želijo še več takih aktivnosti. Glede na to so bili tudi podani predlogi, da bi se organiziral celodnevni Dan zdravja.

Ponosni na svojo zaposlitev v Zavodu V začetku aprila smo izvedli Anketo o zadovoljstvu med zaposlenimi. Nanjo je odgovorilo 53 % vseh zaposlenih v Zavodu. Skupno zadovoljstvo med zaposlenimi na našem Zavodu – merjeno kot povprečje ocen 15-ih vidikov delovnega zadovoljstva – znaša 3,5 in je precej višje kot je slovensko povprečje (2,9), izmerjeno na vzorcu skoraj 6 tisoč slovenskih podjetij. Sodelavci so najbolj zadovoljni s stalnostjo svoje zaposlitve (povp. 4), prav tako so zadovoljni z zanimivostjo dela in z drugimi zaposlenimi v kolektivu (povp. 3,8). Visoko so ocenili še varnost pri delu ter svojega nadrejenega (povp.3,8). Na drugi strani so naši zaposleni prikazali precejšnje nezadovoljstvo s plačo in drugimi materialnimi ugodnostmi ter z možnostjo napredovanja (povp. 2,8), pa tudi z možnostjo soodločanja pri delu in poslovanju (povp. 3,1) in ugledom dela (povp. 3,2). Rezultati tudi kažejo, da je 57,4 % zaposlenih pripravljenih delati izven delovnega časa ter da bi delo opravili v roku in kakovostno. Delež zaposlenih s to trditvijo je za 1,9 odstotne točke višji kot v letu 2016. Zaposleni zelo dobro ocenjujejo tudi svoje znanje, potrebno za opravljanje dela. Tretjina zaposlenih meni, da imajo dovolj znanja za opravljanje svojih del in nalog, dobra petina vprašanih pa meni, da jim primanjkuje splošno znanje. Letni razgovori so v letu 2017 edino področje, ki ga anketiranci

ocenjujejo slabše kot lani, pa še tu se jim zdi vprašljiva le koristnost izvedenih letnih razgovorov, medtem ko so letno oceno označili kot ustrezno, strinjajo pa se tudi s tem, da se dogovorjeno v letnem razgovoru obojestransko spoštuje. Posebej velja poudariti, da je letos delež zaposlenih, ki so ponosni na svojo zaposlitev na Zavodu 71,9 % in je v primerjavi z letom 2016 zrastel za 8,6 odstotne točke.

Na odprto vprašanje, kaj bi na Zavodu spremenili, so anketiranci omenjali predvsem (pre)veliko obremenjenost in stres pri delu, želijo si boljšo organizacijo dela, boljše delovne pogoje, prostore in opremo, večje plače in pravično nagrajevanje za dobro opravljeno delo, več druženja in boljšo komunikacijo s sodelavci, več časa bi si želeli nameniti delu s strankami in manj administrativnim opravilom.

19

Potrjeno poslovno in računovodsko poročilo Zavoda za leto 2016 Člani Sveta Zavoda so na svoji 7. redni seji 22. maja sprejeli Letno poročilo Zavoda za leto 2016, ki zajema poslovno in računovodsko poročilo. To pomeni, da smo dosegli cilje, predvidene s Poslovnim načrtom za leto 2016, saj smo sledili začrtanim smernicam Zavoda do leta 2020. Med našimi prednostnimi nalogami na področju zaposlovanja je bila obravnava ranljivih skupin brezposelnih, h katerim sodijo starejši, mladi, brez izobrazbe, dolgotrajno brezposelni. Prav slednjim smo v minulem letu namenili posebno pozornost – v letu 2016 je bilo pri Zavodu prijavljenih v povprečju 55.079 dolgotrajno brezposelnih, kar kaže na trend upadanja. K temu je pripomoglo tudi povečano vključevanje dolgotrajno brezposelnih v različne programe aktivne politike zaposlovanja, s čimer se izboljšujejo njihove zaposlitvene možnosti: kar 59,8 % dolgotrajno brezposelnih je bilo vključenih, to je skoraj 9 % več od načrta. Sicer pa se je v letu 2016 skupaj zaposlilo 74.856 brezposelnih (načrt je bil 73 tisoč), spodbudno pa je bilo tudi to,

da so delodajalci sporočili za skoraj 24 % več prostih delovnih mest kot leto prej, kar kaže na okrevanje gospodarstva, od tega je bilo več kot 61 tisoč takih, kjer so delodajalci želeli naše sodelovanje. Prav tako smo v skladu s predvidenimi načrti izvajali tudi druge ukrepe aktivne politike zaposlovanja za različne ciljne skupine in tako prispevali k naraščanju zaposlovanja tudi tistih, ki so pri Zavodu prijavljeni manj kot leto dni, invalidov, starejših brezposelnih, nižje izobraženih. Največji pozitivni premik je bil zaznati pri mladih, saj se je njihova brezposelnost zmanjšala za petino – kljub temu še vedno ostaja velik izziv predvsem dolgotrajna brezposelnost med mladimi ter tistimi, ki imajo različne zaposlitvene ovire. V skladu z zakonodajo smo prav tako izvajali pasivne politike zaposlovanja (izplačanih je bilo 197 milijonov evrov za različne socialne transferje), nadaljevali pa smo tudi svoje delo na področju modernizacije poslovanja z razvojem novih elektronskih storitev in približevanja našim uporabnikom.

Napovedi 2.900 delodajalcev za drugo polovico leta

Napovedi delodajalcev, ki zaposlujejo 333 tisoč ljudi, za drugo polovico letošnjega leta, so bile optimistične: delodajalci so napovedali rast zaposlenosti. Odprlo naj bi se skoraj 12.700 delovnih mest. Iskani so predvsem delavci za preprosta dela, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalci, orodjarji, varilci. Poleg tega so napovedali, da bodo podjetja v prihodnjega pol leta potrebovala 25.300 delavcev, deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa tudi zaradi povečanega števila zaposlenih. V drugi polovici leta naj bi bila tako skupna rast zaposlenosti kar 2 %. Največjo rast števila zaposlenih so predvidevali delodajalci iz gradbeništva ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kamor se uvrščajo tudi agencije za zaposlovanje. Oboji so napovedovali 6,3 % rast zaposlenosti. Optimistične so bile tudi napovedi delodajalcev iz informacijskih in komunikacijskih dejavnosti,

prometa in skladiščenja ter predelovalne dejavnosti, medtem ko naj bi se zaposlenost zmanjšala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, za dejavnost izobraževanja pa ni bilo napovednih sprememb. Med poklici, ki so jih delodajalci napovedali, je precej poklicev, ki so na slovenskem trgu že dalj časa deficitarni, to pomeni, da so večje možnosti za zaposlitev s temi poklici na področju predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, prevozništva ipd. Kot so izpostavili anketirani delodajalci, ki se soočajo s težavami pri iskanju ustreznih kadrov, imajo kandidati za prosta delovna mesta pogosto primanjkljaje različnih kompetenc. Po njihovem mnenju so kandidatom za zasedbo prostih delovnih mest najpogosteje manjkale delovne izkušnje oziroma so imeli neustrezno izobrazbo ali pa so jim manjkala poklicno specifična znanja. Od splošnih kompetenc so delodajalci pri kandidatih najbolj pogrešali telesne, organizacijske sposobnosti in znanje tujih jezikov. Anketa je tudi pokazala, da so delodajalci, ki so imeli težave pri zaposlovanju, v skoraj tretjini primerov soočili s tem, da se na razpisano prosto delovno mesto ni javil noben kandidat. Pomanjkanje ustreznih kandidatov se je v poslovanju delodajalcev najpogosteje odražalo s povečanim obsegom dela že zaposlenih delavcev ter njihovim (preu)sposabljanjem in prenosom dela na zunanje izvajalce.

20

Junij

Karierni sejem v Mariboru 1. junija je v Mariboru potekal regionalni karierni sejem MojeDelo.com 2017, na katerem je aktivno sodelovala tudi naša mariborska območna služba. Za obiskovalce smo pripravili stojnico, kjer so bile na voljo informacije in usmeritve za iskanje zaposlitve, načrtovanje in razvoj kariere. Naši svetovalci so pod drobnogled vzeli življenjepise, ki so jih pripravili iskalci zaposlitve, obenem so jim tudi svetovali o storitvah in programih, ki jih nudimo. Poleg tega so bile organizirane različne druge aktivnosti, s katerimi spodbujamo zaposlovanje. Tako je bilo mladim, ki prvič vstopajo na trg dela, namenjeno predavanje o uspešnem iskanju zaposlitve, poleg tega so bili predstavljeni drugačni, bolj ustvarjalni načini

priprave življenjepisa v klasični in elektronski obliki, na primer kot animirani film ali spletna stran. Iskalci zaposlitve so lahko spoznali, kako orodja Europass pomagajo pri pripravi življenjepisa oziroma osebne predstavitve. Sicer pa je na sejmu sodelovalo skoraj 50 delodajalcev, ki jih je na ta dogodek pripeljala želja po zaposlovanju novega kadra. Številni obiskovalci, med katerimi je bilo veliko brezposelnih oseb, pa tudi študentje, dijaki in nemalo zaposlenih, ki iščejo nove karierne priložnosti, so potrdili potrebo po organiziranju tovrstnih prireditev, saj tako na drugačen, bolj neposreden način, zbližujemo delodajalce in iskalce zaposlitve.

EU projekt, moj projekt Tudi letos se je Zavod pridružil vseslovenski kampanji EU projekt, moj projekt, ki ga je koordinirala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. 10. junija smo v Murski Soboti v okviru dneva odprtih vrat organizirali številne aktivnosti, njihov glavni namen pa je bil predstavitev programa usposabljanja na delovnem mestu, ki je v Pomurju dobil največ glasov na spletnem tekmovanju. Gre za dolgoleten in zelo uspešen program aktivne politike zaposlovanja, ki ga izvajamo na Zavodu, pomemben pa je zato, ker omogoča usposabljanje na konkretnem delovnem mestu pri konkretnem delodajalcu. To pomeni, da vključeni lahko pridobijo nova znanja in izkušnje ter si tako izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti. Doslej se je v enem letu po zaključku usposabljanja zaposlilo več kot 70 % udeležencev. Sicer pa naj povemo, da je na osrednji prireditvi sodeloval glasbenik Six Pack Čukur (Boštjan Čukur), ki je poleg svoje glasbene kariere predstavil tudi deficitarni poklic keramičarja. Prav tako so si obiskovalci lahko ogledali praktični prikaz pletenja košar iz šibja v sklopu predstavitve Ljudske univerze Murska Sobota ter pletenja iz koruznega ličja v organizaciji Zadruge za razvoj podeželja Pomelaj. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, saj so se z

otroškimi animatorji pogovarjali o poklicih in ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah. V prostorih Zavoda, natančneje v Kariernem središču Murska Sobota, je potekal tečaj retorike, ki je požel veliko zanimanja, saj so si brezposelni lahko pridobili dodatna znanja o učinkoviti uporabi besedne in nebesedne komunikacije.

Dogodek smo popestrili z nagradno igro in privlačnimi nagradami, poskrbljeno pa je bilo tudi za pokušino lokalnih dobrot.

V letu 2017 smo na Zavodu organizirali več kot 40 zaposlitvenih sejmov.

21

Pozitivni učinki tesnejšega sodelovanja v okviru Evropske mreže javnih služb za zaposlovanje Evropska komisija je objavila poročilo o delu in sodelovanju v okviru Evropske mreže javnih služb za zaposlovanje, ki je bila ustanovljena pred tremi leti in jo sestavljajo javne službe za zaposlovanje iz vseh držav članic EU, Norveške, Islandije in predstavniki Evropske komisije. Kot so poudarili, evropske javne službe za zaposlovanje zahvaljujoč omenjeni mreži, med seboj tesneje in bolj sistematično sodelujemo v korist iskalcev zaposlitve in delodajalcev po vsej Evropi. Mreža nam namreč omogoča izmenjavo dobrih praks in udeležbo na izobraževalnih dogodkih s ciljem stalnih izboljšav ter zagotavljanja bolj kakovostnih in učinkovitih storitev. Navedeno okrepljeno sodelovanje ne prinaša zgolj koristi več kot 27 milijonom ljudi, ki so prijavljeni v evidencah iskalcev zaposlitve v svoji državi, pač pa prispeva tudi k pospeševanju mobilnosti v okviru EU, s sodelovanjem javnih služb za zaposlovanje v omrežju EURES.

Razvoj medsebojnega primerjalnega učenja (benchlearning) je še posebej inovativen projekt Evropske mreže javnih služb za zaposlovanje, saj nas spodbuja, da primerjamo uspešnost svojih praks na podlagi kazalnikov in se vzajemno učimo drug od drugega. Poleg tega center znanja, ki je ravno tako edinstven, zagotavlja bogate informacije o organizaciji evropskih javnih služb za zaposlovanje in ponujenih storitvah, kar je velikega pomena tudi za analitike in odločevalce v njihovih prizadevanjih za zmanjšanje brezposelnosti.

Nove videopredstavitve Zavoda

Ker se želimo predstaviti na nekoliko bolj sodoben, vizualno prijazen in manj formalen način, smo pripravili predstavitveni video naše institucije v slovenski in angleški različici. Omenjena videofilma dopolnjujeta video predstavitve o Kariernih središčih in Pisarnah za delodajalce, s čemer implementiramo sprejete smernice komunikacijske strategije Zavoda do leta 2020. Glavni cilj omenjene strategije je približati storitve Zavoda različnim ciljnim skupinam in tako povečati njihovo uporabo ter

posledično prispevati k večjemu poznavanju dela in vloge Zavoda v javnosti. Obenem smo naredili tudi tri krajše različice filmčkov, ki so povzetki daljših videopredstavitev. Dva sta namenjena predstavitvi našega sodelovanja z delodajalci, eden pa storitvam za iskalce zaposlitve. V pisarnah za delodajalce na enem mestu ponujamo svetovanje, pomoč ter druge storitve za delodajalce, na voljo pa so po vseh naših območnih službah. V videu, namenjenem delodajalcem so »glavni igralci« prav delodajalci, ki so povedali svoje mnenje o sodelovanju z nami, medtem ko v videu o kariernih središčih izpostavljamo, da ponujamo vrsto brezplačnih storitev in aktivnosti za brezposelne, druge iskalce zaposlitve, učence, dijake, študente in delodajalce z namenom spodbujanja zaposlovanja in zagotavljanja podpore pri poklicni izbiri in kariernem razvoju. Vsi filmčki so podnaslovljeni s transkripti, kar pomeni, da so primerni tudi za predvajanje oz. objavo v okoljih (npr. na raznih sejmih, itd.), kjer bi bili zaradi morebitnega hrupa lahko slabo slišani.

22

Julij

Prek Zaposlitvenega izziva zaposlitev dobili 4 brezposelni 7. julija je potekal sklepni del 19. Zaposlitvenega izziva, projekta spodbujanja zaposlovanja brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve pri najboljših zaposlovalcih. Zaposlovanje poteka na drugačen, interaktiven način, tako da se sodelujoči med seboj pomerijo v izzivu, ki ga določi podjetje.

V tokratnem Zaposlitvenem izzivu je podjetje Petrol, Slovenska energetska družba, d. d. iz Ljubljane, zaposlilo 4 izbrane kandidate na delovno mesto prodajalca za kulinariko v delu

bencinskega servisa, kjer pripravljajo svežo hrano pod blagovno znamoko Fresh. Postopek izbora in testiranja brezposelnih ter drugih iskalcev zaposlitve je izvedla ljubljanska območna služba zavoda za zaposlovanje. Na uvodno predstavitev projekta Zaposlitveni izziv in prostega delovnega mesta v omenjenem podjetju se je odzvalo 41 izbranih kandidatov. Z 18 kandidati smo po pregledu življenjepisov na Zavodu opravili razgovore, z 9 pa smo opravili tudi ustrezne psihološke teste osebnostnih lastnosti. V ožji izbor se je uvrstilo 8 oseb, 5 od teh se je udeležilo Dneva odprtih vrat, kjer so spoznali delo v Petrolovem Freshu. V tokratnem izzivu so se kandidati praktično preizkusili tako, da so morali postreči 4-člansko družino, ki je prišla na obed na bencinski servis v Fresh restavracijo. Čeprav so tokrat zaposlitev dobili kar 4 sodelujoči kandidati, je komisijo najbolj prepričala Vlasta Svetek, po izobrazbi prodajalka.

V dosedaj izvedenih Zaposlitvenih izzivih se je zaposlilo 32 visoko motiviranih in talentiranih brezposelnih, ki so odlično rešili problemsko nalogo oz. so se izvrstno dokazali pri praktičnem preizkusu.

Usposabljanje na delovnem mestu za predvidoma 4.000 brezposelnih 17. julija smo objavili novo javno povabilo za usposabljanje predvidoma 4.000 brezposelnih na delovnem mestu pri delodajalcih iz vse Slovenije. Ukrep je nadvse zanimiv, saj si brezposelni tako izboljšajo zaposlitvene možnosti, delodajalci pa usposobijo kandidate za konkretno delo. Za obdobje 2017/2018 je na voljo skoraj 7,37 milijona evrov, od tega je 60 odstotkov celotne vrednosti je namenjene za brezposelne iz vzhodne Slovenije. Brezposelne napotimo na usposabljanje k delodajalcem, katerih ponudbe so bile sprejete na javnem povabilu in so z nami sklenili pogodbo o izvedbi usposabljanja. Do konca novembra je bilo sklenjenih 300 pogodb z delodajalci in 240 pogodb z vključenimi osebami. Tako brezposelnim, ki težje najdejo zaposlitev, omogočamo usposabljanje na delovnem mestu, z namenom, da pridobijo nova znanja in izkušnje in se bolj neposredno spoznajo z delodajalcem.

V usposabljanje vključujemo brezposelne, ki so starejši od 50 let in najmanj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi, ravno tako brezposelne, ki so dopolnili 30 let ali več in so najmanj 12 mesecev prijavljeni med brezposelnimi (dolgotrajno brezposelni). Udeleženci usposabljanja so lahko tudi brezposelni v starosti 30 let in več, z največ končano ali nedokončano osnovno šolo, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi ter posamezniki, ki se vključujejo na trg dela po zaključenem programu socialne aktivacije, medtem ko se na javno povabilo lahko prijavijo delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije, in izpolnjujejo še vse druge pogoje za prijavo. Delodajalci lahko ponudbo za usposabljanje brezposelnih na delovnem mestu oddajo do razdelitve razpoložljivih sredstev, vendar ne kasneje kot do 30. novembra 2018, ko se izteče končni rok za prijavo na povabilo.

23

Kontaktni center uspešno podpira delo Zavoda Približno 85.000 brezposelnih, delodajalcev in drugih, ki jih zanimajo naše storitve in zakonodaja s področja trga dela, se vsako leto obrne na naš kontaktni center. Telefonske klice sprejema enajst sodelavcev, ki so zaposleni v okviru projekta Izvajanje storitev za brezposelne, druge iskalce zaposlitve in delodajalce ter ga sofinancira Evropski socialni sklad. Čakalna doba je v povprečju zelo kratka, saj klicatelji v manj kot 13 sekundah lahko navežejo kontakt z enim od naših strokovno usposobljenih svetovalcev. Poleg brezplačne telefonske številke 080 20 55, ki jo uporabi več kot 5.300 klicateljev na mesec, imamo na voljo še druge komunikacijske kanale. Stranke lahko Kontaktnemu centru naslovijo vprašanja tudi po elektronski pošti na naslov kontaktni.center@ess.gov.si. V kontaktnem centru jih prejmejo do tisoč na mesec. Kadar ljudje potrebujejo splošne informacije, jim odgovorijo še isti dan, če pa je potreben bolj poglobljen odgovor za konkreten primer, ga

kontaktni center v sodelovanju z drugimi strokovnimi področji Zavoda priskrbi najkasneje v treh delovnih dneh. 24 ur na dan je na voljo IZA – Interaktivna Zavodska Asistentka .Ta poskrbi za odgovore na splošna vprašanja o delu in pristojnostih našega Zavoda, pomaga pa tudi poiskati informacije na naši spletni strani. V letu 2016 ji je več kot 5.400 uporabnikov zastavilo skoraj 14.000 vprašanj. Kar v 93 % je IZA takoj ugotovila, kaj zanima uporabnika, preostalim 7 % pa je spletna aplikacija ponudila možnost dodatnega vprašanja in odgovora. Za vse brez zaposlitve, prijavljene pri Zavodu, v kontaktnem centru nudijo tudi telefonsko podporo pri pripravi na zaposlitveni razgovor. Tisti, ki so že uporabili omenjeno storitev, so nam zaupali, da so bili v pogovoru z delodajalcem bolj samozavestni, bolje so se znali predstaviti, predvsem pa so več vedeli o delovnem mestu, na katerega so se prijavili, kar na delodajalce praviloma pusti zelo dober vtis.

Avgust

Delovni preizkus 2017/2018 1. avgusta smo objavili novo javno povabilo za delovni preizkus, ki ga bomo izvajali v letih 2017 in 2018. Skupaj je na voljo 1,9 milijona evrov sredstev iz proračuna RS, možnost vključitve v delovni preizkus pa bo imelo predvidoma 2.110 brezposelnih, ne glede na njihovo starost in trajanje brezposelnosti. S pomočjo delovnega preizkusa bodo vključeni lahko preizkusili svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu ter si tako izboljšali zaposlitvene možnosti, medtem ko bodo delodajalci lahko brezposelne spoznali in preizkusili v svojem delovnem okolju še pred sklenitvijo delovnega razmerja. Za izveden delovni

preizkus delodajalcem povrnemo upravičene stroške v višini 206 evrov za udeleženca. Delodajalci iz javnega sektorja so upravičeni le do povračila dejanskega stroška zdravniškega pregleda kandidatov. Udeleženci delovnega preizkusa prejmejo dodatek za aktivnost in dodatek za prevoz, ki se jim izplačata na podlagi njihove dejanske udeležbe v programu. Doslej se je po zaključku delovnega preizkusa pri istem ali drugem delodajalcu zaposlilo okrog 70 % udeležencev programa, to pomeni, da gre za uspešen program iz železnega repertoarja programov aktivne politike zaposlovanja.

S pomočjo Zaposli.me zaposlitev za 9.526 brezposelnih iz vse Slovenije 3. avgusta smo objavili novo javno povabilo Zaposli.me 2017–2019, ki je namenjeno spodbujanju zaposlovanja in izboljšanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali več in se težje zaposlijo.

Hkrati program prispeva k zmanjšanju neskladij med ponudbo iskalcev zaposlitve in povpraševanjem delodajalcev na trgu dela (zmanjšanju tako imenovanih strukturnih neskladij).

85 tisoč brezposelnih, delodajalcev in drugih se letno obrne na naš Kontaktni center.

24

Za subvencionirane zaposlitve je na voljo dobrih 50 milijonov evrov, 60 % vseh sredstev je namenjenih za brezposelne s stalnim prebivališčem v vzhodni Sloveniji, 40 % pa za brezposelne s stalnim prebivališčem v zahodni Sloveniji. Za zaposlitev brezposelnih iz ciljnih skupin programa znaša subvencija od 5.000 do 7.000 evrov. Bistvena sprememba, glede na preteklo istoimensko javno povabilo je, da subvencijo po novem izplačujemo v dveh delih: prvi takoj po zaposlitvi, drugi po izplačilu plače za 12. mesec zaposlitve (podobno kot pri programu

Trajno zaposlovanje mladih). V subvencionirano zaposlitev pri delodajalcih vključujemo brezposelne, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev:

so dopolnili 30 let ali več in so najmanj 12 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih,

so starejši od 50 let in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih,

so dopolnili 30 let ali več, imajo končano največ osnovno šolo in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih,

so dopolnili 30 let ali več ter bodo, po vključitvi v program socialne aktivacije, znova postali dejavni na trgu dela.

Delovno razmerje mora trajati neprekinjeno najmanj eno leto za polni delovni čas (40 ur na teden) oziroma za krajši delovni čas, kadar se vključi invalid v skladu z odločbo o invalidnosti.

Priložnost za zaposlovanje v nevladnih organizacijah Priložnost za subvencionirano zaposlovanje pa je od 9. avgusta na voljo v nevladnih organizacijah. Z objavo novega javnega povabila Priložnost zame, omogočamo subvencionirano zaposlitev 130 brezposelnim z najmanj visokošolsko izobrazbo iz vse Slovenije. S programom izboljšujemo zaposlitvene možnosti oseb, ki so brezposelne pol leta ali več in imajo najmanj visokošolsko izobrazbo, pa na tej ravni in smeri izobrazbe še nimajo delovnih izkušenj, pridobljenih v okviru delovnega razmerja. Subvencionirana zaposlitev se lahko izvaja tudi v obliki pripravništva, če je tako predvideno na podlagi področne zakonodaje. Ponudbo na javno povabilo lahko oddajo delodajalci iz vse Slovenije,

ki poslujejo v sektorju S.11 – Nefinančne družbe ali v sektorju S.15 – Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, in so vsaj eno leto vpisani v Poslovni register Slovenije kot društvo, ustanova, zavod, zadruga, zbornica, mladinski svet ali kot humanitarna organizacija ter izpolnjujejo še vse druge pogoje za prijavo. Subvencija lahko znaša 7.250 evrov za zaposlitev osebe, ki je bila pred tem brezposelna od 6 do 12 mesecev, ali 9.250 evrov za zaposlitev osebe, ki je bila pred tem brezposelna več kot leto dni. Obdobje subvencionirane zaposlitve traja neprekinjeno najmanj 15 mesecev in vključuje trimesečno poskusno delo.

Še ena priložnost za starejše od 35. leta Gre za projekt Reactivate, v katerem sodeluje tudi slovenski zavod za zaposlovanje, in sicer v konzorciju s švedskim zavodom. Cilj projekta Ponovno aktivni z Euresom je finančno pomagati približno 300 iskalcem zaposlitve, starejšim od 35 let, pri zaposlitvi v drugi državi članici Evropske unije.

Namenjen je tako iskalcem zaposlitve kot delodajalcem. Vrste finančne podpore, ki jih iskalci zaposlitve lahko pridobijo na podlagi predložene vloge v okviru projekta so: povračilo potnih stroškov za zaposlitveni razgovor, preselitev v tujino, udeležba na jezikovnem tečaju, priznavanje izobrazbe in poklicnih kvalifikacij, povračilo stroškov selitve za selitev družine, medtem ko delodajalci lahko na podlagi predložene vloge v projektu pridobijo finančno podporo za uvajanje v delo, jezikovni tečaj ter administrativno in namestitveno podporo kandidatom.

25

Novinarska konferenca v znamenju predstavitve novih ukrepov za najtežje zaposljive

23. avgusta je na ministrstvu za delo potekala skupna novinarska konferenca ministrice za delo in generalne direktorice Zavoda, na kateri so bili predstavljeni novi ukrepi za najtežje zaposljive. Govornici sta izpostavili, da je za aktivno politiko zaposlovanja za letošnje in prihodnje leto namenjenih 189 milijonov evrov, od tega 80 milijonov evrov iz Slovenskega proračuna in 108 milijonov evrov iz sredstev Evropskega socialnega sklada. »Nadaljuje se padanje števila brezposelnih, hkrati pa raste število delovno aktivnih prebivalcev, zato programe aktivne politike zaposlovanja usmerjamo v izvajanje pomoči ciljnim skupinam oseb, ki se težje integrirajo na trg dela,« je dejala dr. Anja Kopač Mrak.

Med njimi so zlasti dolgotrajno brezposelni, neizobraženi in starejši od 50 let. Pri starejših brezposelnih beležimo podpovprečen upad brezposelnosti. Položaj starejših na trgu dela je še posebej neugoden, saj so za delodajalce manj zanimivi zaradi starosti, ki pa se pogosto povezuje s slabšo izobrazbeno strukturo, manjšo fleksibilnostjo, zdravstvenimi težavami in zmanjšano produktivnostjo. Zaradi navedenega so pogosto brezposelni dlje časa, kar jim dodatno otežuje reintegracijo na trg dela. Da bi to spremenili, je v pripravi nov program, katerega namen bo spodbujanje delodajalcev k trajnejšemu zaposlovanju starejših za nedoločen čas oz. do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev. Ciljna skupina bodo osebe, starejše od 55 let, ki so vsaj mesec dni prijavljene v evidenci brezposelnih (prednost bodo imeli prejemniki denarnega nadomestila in socialne pomoči). Sicer pa na Zavodu ocenjujemo, da bo konec letošnjega decembra pri Zavodu prijavljenih 88 tisoč brezposelnih, kar je skoraj 12 % manj kot konec leta 2016. Kot poudarja Mavricija Batič, generalna direktorica Zavoda, čedalje večji problem postaja strukturna brezposelnost, zato so potrebne dodatne spodbude in aktivnosti za vključitev brezposelnih v zaposlitev.

September

Aktivni do upokojitve Z namenom spodbujati trajnejše zaposlovanje brezposelnih iz vse Slovenije, ki so starejši od 55 let in najmanj en mesec prijavljeni v evidenci brezposelnih, smo 7. septembra objavili novo javno povabilo Aktivni do upokojitve. Delodajalci so za njihovo zaposlitev s polnim delovnim časom prejeli subvencijo 13.000 evrov, ki se bo izplačala v dveh delih. Za zaposlitev invalida, ki lahko dela le krajši delovni čas od polnega, pa so delodajalci lahko uveljavili sorazmerni del subvencije.

Pomembno je, da je moralo biti delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas oziroma za obdobje do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev. Za ta namen je bilo na voljo 1,43 milijona evrov iz slovenskega proračuna, to pomeni, da je zaposlitev s pomočjo te subvencije dobilo 110 brezposelnih starejših. Kljub pilotnemu izvajanju in omejenim sredstvom financiranja, je bil interes delodajalcev velik. Razdelili smo vsa razpoložljiva sredstva.

Programi aktivne politike zaposlovanja za osebe, ki se težje vključijo na trg dela.

26

Predsednik Sveta Zavoda postal Frančišek Verk iz sindikatov 20. septembra je potekala 8. redna seja Sveta Zavoda. Člani so najprej izvolili predsednika in podpredsednika, saj se je dveletni mandat dosedanjemu vodstvu iztekel. Novi predsednik je tako postal Frančišek Verk iz vrst predstavnikov sindikatov, medtem ko bo funkcijo podpredsednika za naslednji dve leti opravljal mag. Jurij Snoj kot predstavnik Vlade RS. V nadaljevanju so člani sprejeli Rebalans Poslovnega načrta za leto 2017. Razmere na trgu dela se namreč z okrevanjem gospodarstva močno spreminjajo, brezposelnost se zmanjšuje, slabša pa se struktura brezposelnih, zato se razkorak med potrebami delodajalcev in ponudbo brezposelnih oseb veča. Skladno s tem je bila popravljena tudi ocena gibanj na trgu dela - predvidevamo, da bo ob koncu leta na Zavodu prijavljenih približno 88 tisoč brezposelnih. To vpliva tudi na manj zaposlitev brezposelnih - ocenjujemo, da se bo do konca leta zaposlilo 70 tisoč brezposelnih, pri čemer bomo v prihodnje še tesneje morali na različne načine sodelovati z delodajalci, da bi čim bolj zmanjšali razhajanja na trgu dela. Velik poudarek bo treba nameniti spodbujanju zaposlovanja starejših. V rebalansu Poslovnega načrta se sicer povečujejo sredstva za programe zaposlovanja, ki so sofinancirani iz

Evropskega socialnega sklada, medtem ko znotraj integralnega proračuna RS sredstva ostajajo v enakem obsegu, le da se prerazporedijo med ukrepi, zato da bi bila poraba čim bolj racionalna oziroma da se lahko izvajajo programi za osebe, npr. na področju mednarodne zaščite oz. za izvedbo novega javnega povabila Aktivno do upokojitve ipd. Planirana sredstva za delovanje Zavoda se povečujejo na pridobitni dejavnosti in to v okviru sredstev za investicije. Sprejet je bil tudi Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu, na katerega je že predhodno dal soglasje Svet delavcev in Sindikat delavcev v Zavodu, prav tako so se s spremembami strinjali na pristojnem ministrstvu. Vsa nova delovna mesta bo možno zapolniti v skladu s kadrovskim načrtom ter v okviru dodeljenih sredstev za delovanje Zavoda in ob upoštevanju razmerja med posameznimi organizacijskimi enotami.

Regijski festival zaTE: Znanje aktivira te V okviru 6. Regijskega festivala zaTE – Znanje aktivira te, se je med 27. in 29. septembrom odvijalo več kot 50 delavnic in dogodkov za iskalce zaposlitve in delodajalce v Novem mestu, Črnomlju, Trebnjem in Kočevju. Festival je že šesto leto zapored organiziral Razvojno izobraževalni center - RIC Novo mesto in naša Območna služba Novo mesto.

Letos so se organizaciji pridružili še Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje in Ljudska univerza Kočevje. Med številnimi delavnicami, ki

so potekale v okviru festivala, velja izpostaviti predvsem naslednje: Pasti in priložnosti podjetništva; Kako izstopati v tekmi za službo; Odkrijte svoja močna področja; Mladi se učijo drugače; Z Zavodom do novih znanj; Uspešno reševanje konfliktov na delovnem mestu in še veliko drugih. Poleg tega je potekal tudi strokovni posvet Učenje – priložnost danes, za izzive jutri, ki je bil namenjen delodajalcem. Predstavljeni so bili naši programi za spodbujanje usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih, dobre prakse usposabljanja zaposlenih v podjetjih Adria dom, d.o.o., in Tomplast, d.o.o., ter brezplačne možnosti usposabljanja s področja promocije zdravja na delovnem mestu, računalništva in tujih jezikov, ugotovitve o značilnostih in potrebah starejših na trgu dela in kompetencah delavcev v Sloveniji. Festival se je zaključil z zaposlitvenim sejmom pod sloganom: S proaktivnostjo do znanja in zaposlitve, ki smo ga organizirali na lokaciji naše novomeške območne službe.

Organa upravljanja Zavoda sta Svet Zavoda in generalni direktor. Svet Zavoda ima 13

članov: 6 predstavnikov Vlade RS, tri predstavnike delodajalcev, tri predstavnike

reprezentativnih sindikatov in enega predstavnika Sveta delavcev.

27

Oktober

Strokovno srečanje Zavoda 5. oktobra smo v ljubljanskem Koloseju organizirali 18. Strokovno srečanje sodelavcev Zavoda.

Glavni namen dogodka je bil zaposlene seznaniti z novostmi, ki zadevajo področje zaposlovanja, obenem pa s skupnim druženjem prispevati k večji povezanosti in utrjevanju sodelovanja med zaposlenimi. Glede na to smo pripravili pester vsebinski program. Tokrat je bila osrednja pozornost namenjena dojemanju sprememb v povezavi s sprejemanjem nujnosti vseživljenjskega učenja in spodbujanja zaposlovanja starejših.

Poleg tega smo v skladu z Aktom o priznanjih za izjemne rezultate na področju delovanja Zavoda podelili štiri vrste priznanj: za življenjsko delo, za pomembne dosežke na posameznih področjih dela Zavoda za preteklo obdobje posamezniku ali timu, ob jubilejnih obletnicah dela na Zavodu ter priznanje delodajalcem oziroma partnerjem Zavoda, ki so pripomogli k doseganju strateških ciljev Zavoda in so se izkazali kot družbeno odgovorni.

Kar šest delodajalcev je letos prejelo to naše prestižno priznanje, med njimi so bili: VARIS, Proizvodnja gotovih kopalnic d.o.o. iz Lendave, SPAR SLOVENIJA d.o.o., Medpodjetniški izobraževalni center Šolski center Celje, Informacijska pisarna Uprave za obrambo Celje, BTC d.d. ter ITAS-CAS d.o.o. iz Kočevja.

Novosti v zakonu, ki ureja trga dela Spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-D), ki so bile 6. oktobra objavljene v Uradnem listu RS, se bodo začele uporabljati tri mesece po uveljavitvi zakona. S tokratno novelo zakona se spreminja možnost prijave delavca, ki je v odpovednem roku, v evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu ter s tem povezane pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost. Ravno tako zakonske spremembe in dopolnitve prinašajo spodbudo za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost v obdobju upravičenosti do njegovega prejemanja.

Pri odločbah glede denarnega nadomestila je predviden nov način vročanja dokumenta – z navadno vročitvijo (kot izjema v splošnem upravnem postopku), ki se začne uporabljati takoj z uveljavitvijo novele zakona. Odpravlja se možnost volonterskega pripravništva zaradi usposabljanja za samostojno delo na področju vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve. Uvajajo se tudi spremembe glede zbiranja in obdelave osebnih podatkov registriranih brezposelnih, ki se vključujejo v ukrepe jamstva za mlade, opredeljene pa so tudi novosti na področju evidence študentskega dela.

28

Z javnimi deli 2018 do 4.500 zaposlitev Tudi v letu 2018 bomo izvajali programe javnih del. V ta namen smo 24. oktobra objavili novo javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2018. Na voljo je 25 milijonov evrov za predvidenih 4.500 vključitev dolgotrajno brezposelnih v programe, ki jih bodo izvajali neprofitni delodajalci. V javna dela se bodo tako lahko vključevali dolgotrajno brezposelni, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih. Pri tem bodo imeli prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v

noben program aktivne politike zaposlovanja. Javna dela so namreč namenjena predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti. Programi se lahko izvajajo na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih. Od leta 1990, ko so se javna dela začela izvajati, do prvega polletja 2017 je bilo vanje vključenih 152.270 brezposelnih oseb.

November

Novosti pri zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji 1. novembra se je začel uporabljati Zakon o Spremembah in dopolnitvah Sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji. S tem so se odpravile nekatere pomanjkljivosti, ki so se pri dosedanjem izvajanju Sporazuma od leta 2013 pokazale v praksi in na katere so opozarjali delodajalci, delavci in socialni partnerji. V skladu s spremembo Sporazuma se tako odpravlja obveznost predhodne 30-dnevne prijave kandidatov pri Agenciji za delo in zaposlovanje Bosne in Hercegovine (ARZ-BIH). Poleg tega se s spremembo Sporazuma delavcu migrantu omogoča, da se lahko ob morebitni izgubi zaposlitve zaradi izredne odpovedi iz razlogov na strani delodajalca (npr. neizplačevanje plač in prispevkov, neizpolnjevanje drugih pogodbenih obveznosti) v prvem letu veljavnosti dovoljenja ponovno zaposli na istem delovnem mestu. Pri

tem mora biti izpolnjen pogoj, da se v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja znova vključi v obvezno socialno zavarovanje države zaposlitve. Tako dovoljenje ne preneha veljati oziroma tujec lahko nadaljuje zaposlitev v državi zaposlitve. S tem se bistveno olajša sprememba delodajalca v prvem letu zaposlitve, kar je bilo do sedaj možno samo, če je delavec na podlagi prenehanja uveljavil pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost. V spremenjenem Sporazumu je zdaj tudi jasno določeno, da obveznost šestmesečne prekinitve zakonitega prebivanja velja samo, kadar se delavec migrant prostovoljno vrne v državo izvora po prenehanju veljavnosti dovoljenja zaradi preteka časa, za katerega je bilo dovoljenje izdano (3 leta). Tako se besedilo Sporazuma usklajuje z nacionalno zakonodajo, ki ne določa obvezne prekinitve zakonitega prebivanja pri ponovni zaposlitvi v Sloveniji.

Novo javno povabilo za usposabljanje mladih na delovnem mestu 21. novembra smo objavili javno povabilo za usposabljanje približno 1.290 brezposelnih mladih na delovnem mestu pri delodajalcih iz vse Slovenije. 60 odstotkov od 2,6 milijona evrov je namenjeno za brezposelne s stalnim prebivališčem v vzhodni Sloveniji, 40 % pa za brezposelne s stalnim prebivališčem v zahodni Sloveniji. Usposabljanje na delovnem mestu traja dva ali tri mesece. Vanj se lahko vključijo mlajši od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih. Trimesečno usposabljanje

je namenjeno le mladim iskalcem prve zaposlitve. Prednost pri vključitvi v program bodo imeli tisti brezposelni, ki v zadnjih dveh letih še niso bili vključeni v noben program, ki so dalj časa prijavljeni med brezposelnimi, prav tako se bo upoštevalo tudi to, ali imajo socialne in zdravstvene ovire in podobno. Gre za enega najuspešnejših programov aktivne politike zaposlovanja, saj se je do sedaj v enem letu po zaključku usposabljanja zaposlilo več kot 70 % udeležencev.

Od leta 1990 je bilo v javna dela vključenih več kot 152 tisoč brezposelnih.

30

Posvet za delodajalce

V okviru Evropskega tedna poklicnih veščin, ki se odvija novembra letos, potekajo po vsej Evropi različni dogodki in aktivnosti. K tej krovni prireditvi je pristopila tudi Evropska mreža zavodov za zaposlovanje z Evropskim dnevom delodajalcev, s katerim javni zavodi za zaposlovanje v vseh članicah EU krepimo sodelovanje z delodajalci pri zaposlovanju brezposelnih, s posebnim poudarkom na zaposlovanju ranljivih skupin, kot so starejši, dolgotrajno brezposelni, mladi, itd.. Izvedbi Evropskega dneva za delodajalce se je 23. novembra pridružil tudi Zavod kot organizator posveta za delodajalce z naslovom Skupaj ustvarjamo zaposlitvene priložnosti.

Nanj so bili povabljeni delodajalci, združenja delodajalcev ter druge ustanove in partnerji, ki z Zavodom že sodelujejo oziroma bi želeli medsebojno sodelovanje še okrepiti.

Dogodka se je tako udeležilo približno 200 predstavnikov podjetij, delodajalskih organizacij in drugih partnerjev, s katerimi želimo v prihodnje še okrepiti sodelovanje To je bil že naš letošnji drugi večji dogodek za delodajalce: prvega smo organizirali spomladi, ko smo se srečali s 300 delodajalci, potencialnimi zaposlovalci. Kar 97 % obiskanih delodajalcev je takrat menilo, da so bili neposredni razgovori z našimi sodelavci koristni. Razmere na trgu dela se namreč s krepitvijo gospodarstva močno spreminjajo. Brezposelnost se zmanjšuje, hkrati pa se spreminja struktura brezposelnih, kar posledično predstavlja vse večji razkorak med kadri, ki jih delodajalci potrebujejo in tistimi, ki so na voljo.

Prav zato smo na posvetu predstavili, kako te vrzeli zajeziti, obenem pa smo tudi prisluhnili različnim dobrim izkušnjam, ki jih imajo delodajalci pri zaposlovanju, upoštevaje aktualne izzive na trgu dela, povezane z demografskimi gibanji. Predstavili smo tudi pomen usposabljanja brezposelnih za odpravljanje primanjkljajev na trgu dela. S prikazi dobrih praks smo izpostavili prednosti zaposlovanja starejših delavcev in dobre prakse družbeno odgovornih podjetij pri zaposlovanju. Pozornost smo namenili tudi vajeništvu, ki prav tako predstavlja enega izmed načinov za blažitev strukturnih neskladij na trgu dela, saj lahko pomembno prispeva k nižanju brezposelnosti predvsem pri mladih.

Na Kariernem sejmu Kočevje več kot 300 razgovorov 24. novembra je v Kočevju potekal karierni sejem, na katerem je sodelovalo enajst podjetij, ki iščejo ali pa še bodo iskala nove sodelavce, kot npr. Koles, Kovinar Kočevje, Amles, Obnova, Griffing, Intersocks, Kolektor Sikom, Melamin, SmartMelanime, Yaskawa Europe Robotics, Avtošola Krkovič. Kot so povedali organizatorji – to so bili Podjetniški inkubator Kočevje, Občina Kočevje, Zavod RS za zaposlovanje, Ljudska

univerza Kočevje in drugi - lahko na Kočevskem do leta 2020 pričakujemo do 500 novih delovnih mest, sicer pa je tokrat največji interes iskalcev zaposlitve bil za delo v podjetjih Melamin, smartMELAMINE in YASKAWA Europe Robotics. Na spletnem portalu kariera.kocevje.si je bilo objavljenih več kot 50 profilov za delovna mesta, medtem ko se je na individualne razgovore oziroma srečanja prijavilo 150 oseb iz Kočevja in

30

širše okolice, ki so skupaj imeli več kot 300 razgovorov. Posamezniki so se tako lahko na enem mestu predstavili različnim uspešnim podjetjem, ki iščejo nov kader in vzpostavili prvi kontakt. Pred samim Kariernim sejmom so večkrat tedensko potekale tudi delavnice za pripravo na

uspešne razgovore z delodajalci. V sklopu sejma sta potekali še dve okrogli mizi – o kadrovskih štipendijah in vlogi sodobnega človeka v digitalizirani proizvodnji, ki sta bili prav tako dobro obiskani.

Varuhinja z generalno direktorico Zavoda

27. novembra se je Mavricija Batič skupaj s sodelavci sestala z Vlasto Nussdorfer, varuhinjo človekovi pravic. Pogovori so potekali ob dejstvu, da se znižuje stopnja brezposelnosti ter da je večje zaposlovanje, kljub temu pa se pojavljajo nekateri konkretni problemi, na katere opozarjajo posamezniki. Varuhinja je izrazila zadovoljstvo z dobim sodelovanjem Zavoda, posebna pozornost pa je bila namenjena zaposlovanju prek kadrovskih agencij.

Po njenem mnenju je nedopustno zaposlovanje le v nočnih izmenah, večinoma le za določen čas ter da so agencijski delavci slabše plačanih od redno zaposlenih. Gre za težave sistemske narave, po drugi strani pa je bilo izpostavljeno tudi to, da Varuh dobiva pobude razočaranih iskalcev zaposlitve, da jih k neustreznemu, slabemu delodajalcu napoti Zavod. Kot je poudarila Mavricija Batič, Zavod ima nabor informacij o posameznih delodajalcih, tudi od Inšpektorata za delo RS In Finančne uprave RS, na voljo pa bodo tudi podatki o blokiranih poslovnih računih, to pomeni, da k takim delodajalcem Zavod ne napotuje delavcev. Obravnavali so tudi konkretne primere kršitve zagotovljenih pravic, ko so morali posamezniki vrniti neupravičeno prejeta sredstva zaradi krivde javnega uslužbenca. Generalna direktorica Zavoda je poudarila, da veliko pozornosti namenjamo kakovostnim oblikam dodatnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na Zavodu, da bi lahko kompetentno svetovali iskalcem zaposlitve.

Karierni sejem Moje delo v Ljubljani 29. novembra je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal karierni sejem MojeDelo.com 2017, na katerem je kot partner sodelovala tudi naša ljubljanska območna služba, ravno tako mreža EURES, ki deluje pod našim okriljem. Na sejmu so se lahko obiskovalci predstavili okrog 80 delodajalcem, ki so