Zbirka medijskih objav · 2021. 1. 29. · 2 Slovenija: Internet Naslov Vizjak: Pri plačevanju komunalnega prispevka za zdaj ne bo sprememb Zaporedna št. 1 Medij Rtvslo.si, Slovenija

Število objav: 9Internet: 8Tisk: 1Spremljane teme:Inženirska ...: 0Barbara Škraba Flis: 0Gradbeni zakon: 3Inženirski dan: 0potres: 3Svetovni dan inženirjev: 0Zakon o ... prostora: 1Zakon ... dejavnosti: 0Projektiranje: 2... Slovenije: 1GZS-ZGIGM: 0GZS-ZSIN: 0

Zbirka medijskih objavINŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE,za obdobje 28. 1. 2021

2

Slovenija:

Internet Naslov Vizjak: Pri plačevanju komunalnega prispevka za zdaj ne bo sprememb

Zaporedna št.1

Medij Rtvslo.si, Slovenija

Rubrika, Datum Ostalo; 27. 1. 2021

Avtor G. K.

Teme Gradbeni zakon , Projektiranje

Povzetek...V pripravi nova Dokler ne bo vzpostavljen poseben prostorski informacijski sistem, ne bo gradbena zakonodajasprememb pri plačevanju komunalnega prispevka, je zatrdil minister za okolje in...

Internet Naslov Za zamude vlakov krivi tudi lastniki parcel

Zaporedna št.2

Medij Delo.si, Slovenija

Rubrika, Datum Ostalo; 27. 1. 2021

Avtor Bojan Rajšek

Teme Zakon o urejanju prostora

Povzetek...ukinitvi nivojskih prehodov. Ker soglasja o odkupu nikakor ni mogoče doseči, potekajo postopki za odvzem lastninske pravice v javno korist na podlagi . Po pridobitvi pravice za gradnjo povezovalne ceste in zakona o urejanju prostoraukinitvi še treh nivojskih prehodov, se bo hitrost vlakov na tem delu železniške proge z zdajšnjih...

Internet Naslov Na območju Petrinje niso bili seznanjeni z možnostjo uničujočega potresa

Zaporedna št.3

Medij Sta.si, Slovenija

Rubrika, Datum Kronika; 27. 1. 2021

Avtor STA

Teme potres

Povzetek...Prebivalci sisaško-moslavške županije, ki jo je konec decembra lani stresel uničujoč , niso vedeli veliko o potresseizmologiji, ko so gradili svoje hiše. Niti zemljevidi seizmoloških aktivnosti jih niso opozarjali na to, da bi bolje poskrbeli...

Internet Naslov RTV Slovenija in ZPMS za žrtve potresa na Hrvaškem zbrali 61.000 evrov

Zaporedna št.4



Avtor STA

Teme potres

Povzetek...RTV Slovenija je z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za najbolj prizadete v decembrskem katastrofalnem na Hrvaškem zbrala dobrih 61.000 evrov, so danes sporočili iz potresuslužbe za komuniciranje RTV Slovenija. Zbrana sredstva bodo skupaj z ZPMS in zvezo društev...

Internet Naslov RTV Slovenija in ZPMS za žrtve potresa na Hrvaškem zbrali 61.000 evrov (dopolnjeno)

Zaporedna št.5



Avtor STA

Teme potres

Povzetek...RTV Slovenija je z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za najbolj prizadete v decembrskem katastrofalnem na Hrvaškem zbrala dobrih 61.000 evrov, so danes sporočili iz potresuslužbe za komuniciranje RTV Slovenija. Zbrana sredstva bodo skupaj z ZPMS in zvezo društev...

3

Internet Naslov Vizjak: Pri komunalnem prispevku za zdaj ne bo sprememb

Zaporedna št.6


Rubrika, Datum Slovensko gospodarstvo; 27. 1. 2021

Avtor STA

Teme Gradbeni zakon

Povzetek...prišlo do sprememb pri plačevanju komunalnega prispevka, je predstavnikom občin danes zatrdil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Predlog novega sicer predvideva, da plačilo komunalnega prispevka ne bi gradbenega zakonabilo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Kot so iz Skupnosti občin Slovenije (SOS) sporočili...

Internet Naslov Festival Lent, denar in vizija. Svetnik Šega: "Nedopustno je, da župan eno od treh glavnih blagovnih znamk v Mariboru uničuje zaradi čisto osebnih frustracij"

Zaporedna št.7

Medij Vecer.com, Slovenija

Rubrika, Datum Novice; 27. 1. 2021

Avtor Jasmina Cehnar

Teme Projektiranje

Povzetek...2023. Oder na Dravi pred Hišo Stare trte Za festival je gotovo ključna prenova promenade Lenta in nabrežja reke Drave. Na MOM poudarjajo, da so pri desetmilijonske investicije, ki je v zaključni fazi, programska projektiranjuizhodišča festivala upoštevali v največji meri. Vsaj na tej točki sta Narodni dom in občina...

Internet Naslov (PREJELI SMO) Zakaj je srednji bazen zaprt že 2555 dni (2)

Zaporedna št.8

Medij Vecer.com, Slovenija

Rubrika, Datum Novice; 27. 1. 2021

Avtor L.A. Lea Aracki

Teme Gradbeni zakon

Povzetek...ustavila postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja. Seveda, saj objekt ni izpolnjeval pogojev za varno uporabo, kot bi jih bil moral v skladu s 15. členom . Za srednji bazen v Pristanu po rekonstrukciji ni bilo Gradbenega zakonaizkazano naslednje: mehanska odpornost in stabilnost (ni izkazana stabilnost objekta, bazen pušča,...

Tisk Naslov Podjetniki iz Ljubnega bodo gradili v bližini Aleje

Zaporedna št.9

Medij Delo, Slovenija Stran: 11 Površina: 901 cm2

Rubrika, Datum Ljubljana; 28. 1. 2021

Avtor Aleš Stergar

Teme Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

Povzetek...predviden že v prvi polovici letošnjega leta, uporabno dovoljenje pa naj bi v družbi RP Investicije pridobili konec leta 2022. Partnerstvo Celovška Slovenije ( ) je pred natančno devetimi leti začela z Zbornica za arhitekturo in prostor ZAPSizplačevanjem (delnih) honorarjev za podeljene nagrade, priznanja in odškodnine sodelujočim v javnem, idejnem,...

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vizjak: Pri plačevanju komunalnega prispevka G. K.

za zdaj ne bo sprememb 27. januar 2021 ob 18:14 Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V pripravi nova gradbena zakonodaja Preberi članek

Dokler ne bo vzpostavljen poseben prostorski informacijski sistem, ne bo sprememb pri plačevanju komunalnega prispevka, je zatrdil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Zadnje iz sekcije

Šarec: Enotnost politike Janša in

Pahor razumeta kot enoumje

V obalno-kraški in

zasavski regiji bodo znova odprte le nujne trgovine

Šarec in Fajonova bi

rada čim prej izvedela, na kateri strani so DeSUS-ovi poslanci

Bo Matej Tonin poleg obrambnega vodil tudi zdravstveni resor?

Sprememb pri plačevanju komunalnega prispevka za zdaj ne bo, je povedal minister Vizjak. Foto: DZ v drugem MMC RTV SLO odločanju ni podprl

novele zakona o davku na tonažo Predlog novega gradbenega zakona sicer predvideva, da plačilo komunalnega prispevka ne

bi bilo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Kot so iz Skupnosti občin Slovenije (SOS)

sporočili po današnji seji predsedstva SOS-a, ki sta se je udeležila minister Andrej Vizjak in

generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu Georgi

Bangiev , je na področju nove gradbene zakonodaje najbolj pereča tema odmerjanje

komunalnega prispevka, plačilo katerega naj ne bi bilo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

"Zaradi zamika plačila komunalnega prispevka na čas po izdaji gradbenega dovoljenja bodo po

mnenju Skupnosti občin Slovenije nastopile škodljive posledice, npr. izguba namenskega

finančnega vira občin za gradnjo in vzdrževanje komunalne opreme, zalaganje sredstev, morebitna dolžnost izterjave sredstev in pritisk na investicijska sredstva, prav tako pa nov

predlog zakonodaje omejuje pravico investitorja, da sam zaprosi za odmerno odločbo," so

zapisali.

Investitorji želijo namreč biti z višino odmerjenega komunalnega prispevka seznanjeni pred

izdajo gradbenega dovoljenja, ker pogosto zaradi optimizacije stroškov investicije

prilagodijo projekt. "Zato ocenjujemo, da je edina za občine sprejemljiva možnost, da ostane v

veljavi do zdaj obstoječa ureditev," pravijo.

Prostorski info sistem

Vizjak in Bangiev sta po navedbah SOS-a zatrdila, da dokler ne bo vzpostavljen poseben prostorski informacijski sistem, ne bo

sprememb na področju plačevanja komunalnega prispevka.

"Prepričana sta namreč, da bo prostorski informacijski sistem omogočil preglednost postopka in razvidnost plačanih obveznosti, brez katere pa

ne bo mogoče stopiti v naslednjo fazo gradnje objekta," so dodali.

V predlogu novega gradbenega zakona je predviden tudi prenos

pristojnosti nadzora nad nezahtevnimi objekti (poleg že leta 2018 Minister za okolje Andrej Vizjak. Foto: BoBo

uveljavljenega prenosa nadzora nad enostavnimi objekti) na

občinske inšpekcijske službe, čemur lokalne skupnosti nasprotujejo. "Obseg nalog, ki jih

država v zadnjih letih dodatno nalaga občinskim inšpekcijam iz različnih pristojnosti, je

enostavno postal prevelik, kar pomeni, da občinske inšpekcije niso več zmožne učinkovito

reševati pripada vseh zadev iz lastne pristojnosti in za to tudi nimajo dovolj strokovno

usposobljenega kadra," pravijo v SOS-u.

Rtvslo.si 27.01.2021 Sreda, 18:54Država: Slovenija

https://www.rtvslo.si/slovenija/vizjak-pri-placeva... 1 / 2


Kazalo

https://www.rtvslo.si/slovenija/vizjak-pri-placeva...

4

https://www.rtvslo.si/slovenija/vizjak-pri-placevanju-komunalnega-prispevka-za-zdaj-ne-bo-sprememb/550430

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vizjak in Bangiev sta glede inšpekcijskega nadzora zagotovila, da ne gre za pavšalni prenos

nalog na občine, temveč gre za možnost, da občinska inšpekcijska služba to nalogo prevzame tam, kjer to zmore oz. želi . V SOS-u sicer tudi do predloga delnega prenosa

ostajajo skeptični, "saj lahko na terenu zaradi dualnosti sistema deluje kontraproduktivno, prav

tako pa ni rešeno vprašanje financiranja nove naloge" .

Spremembe pri pridobivanju pogojev in mnenj

Nova gradbena in prostorska zakonodaja bosta predvidoma prinesli tudi spremembe na

področju pridobivanja projektnih pogojev in mnenj. Predvidena je izdaja projektnih pogojev

glede skladnosti s prostorskimi akti, kar pa je po mnenju SOS-a nepotrebno, saj gre za

prepisovanje določil, ki so vezana na projektiranje na posameznih lokacijah, iz prostorskega

akta. Kot veliko boljši ukrep občine ocenjujejo ohranitev potrdila o namenski rabi, vsebino

katerega naj bi po novem vsebovala lokacijska informacija.

Predstavniki občin so tudi izrazili prepričanje, da bi bilo treba pridobivanje mnenj o

skladnosti s prostorskimi akti izvzeti iz enotnega sistema izdaje mnenj, ker je preobsežno (vsebovalo naj bi vsa soglasja sosedov in pristojnih državnih organov) in predstavlja že

skoraj dovoljenje za gradnjo, velja pa tudi, da jih je treba izdati v 15 dneh.

Predlog sprememb zakonodaje tudi predvideva, da bo upravni organ mnenje lokalne

skupnosti upošteval zgolj praviloma, lahko pa mnenje zavrne. "Če ima upravni organ še

vedno pravico odločati o skladnosti s prostorskimi akti, je mnenje občine nepotrebno in

predstavlja le birokratski balast," so poudarili župani. Bangiev je povedal, da bo imela

lokacijska informacija po novem vsebino potrdila o namenski rabi, zajemala bo namreč

podatke o namenski rabi ter o tem, kakšni prostorski akti in kakšni režimi veljajo, zato so na

ministrstvu mnenja, da ne bo šlo za dodajanje birokratskega bremena.


https://www.rtvslo.si/slovenija/vizjak-pri-placeva... 2 / 2


Kazalo

https://www.rtvslo.si/slovenija/vizjak-pri-placeva...

5

https://www.rtvslo.si/slovenija/vizjak-pri-placevanju-komunalnega-prispevka-za-zdaj-ne-bo-sprememb/550430

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Za zamude vlakov krivi tudi lastniki parcel

V prvi polovici leta začetek del na železniški postaji, gradbeno podjetje še ni izbrano.

Odpri galerijo

Po prepričanju državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Aleša Miheliča, bo sodobna železniška postaja

omogočila pogostejše vožnje vlakov na kočevski progi. Arhiv: Drsi

27.01.2021 ob 07:00

27.01.2021 ob 08:32

Po vseh peripetijah z nadgradnjo železniške postaje v Grosupljem naj bi letos država

vendarle zagotovila dovolj finančnih sredstev in začela z uresničitvijo tega projekta.

Direkcija za infrastrukturo (DRSI) je lani objavila javno naročilo, ki se je zaključilo 23.

Bojan Rajšek oktobra. Toda po dobrih treh mesecih jim še vedno ni uspelo izbrati izvajalca gradbenih

del.

Delo.si 27.01.2021 Sreda, 07:42Država: Slovenija

https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/z... 1 / 5


Kazalo

https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/z...

6

https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/za-zamude-vlakov-krivi-tudi-lastniki-parcel/

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Tiri na železniški postaji v Grosupljem, pod katerimi načrtujejo gradnjo podhoda in dveh otočnih peronov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

V začetku leta so po pol stoletja premora vendarle začeli voziti potniški vlaki na relaciji

Ljubljana–Kočevje, ki vozijo z zamudo, temu pa botruje tudi zastarela tehnična oprema na

železniški postaji v Grosupljem. Razlog je signalno-varnostna naprava na postaji, ki ne

omogoča sočasnega uvoza vlakov na postajo, kar med drugim vpliva na optimalno

konstrukcijo voznih redov in čas prestopanja potnikov. Z nadgradnjo postaje in

posodobitvijo signalno-varnostnih naprav bo tudi to ozko grlo odpravljeno, je pojasnila

Leonida Klasinc na DRSI. Grosupeljska železniška postaja je tako imenovana cepna

postaja, na kateri se združujejo prometni tokovi prog Metlika–Ljubljana in Grosuplje–

Kočevje. Število odpravljenih potnikov presega 110.000 na leto in v zadnjih letih spet

narašča. Ob delovnih dneh je potnikov občutno več kot konec tedna, ko je tudi manj

vlakov.

Ne dajo treh prehodov




Kazalo


7


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

»Glede na informacije, ki smo jih pridobili iz SŽ Potniški promet, prihaja do zamud

potniških vlakov tudi zato, ker v voznem redu niso bile upoštevane zmanjšane hitrosti na

odseku železniške proge med železniško postajo Ribnica in Kočevje. Na območju Hrovače

so še trije nivojski prehodi zavarovani z andrejevim križem, ki jih je treba ukiniti in

zgraditi povezovalne ceste do zavarovanega nivojskega prehoda,« je povedala Klasinčeva.

Posodobitev železniške postaje v Grosupljem bo stala 14,5 milijonov evrov.

Direkciji po treh mesecih še ni uspelo izbrati gradbenega podjetja.

Lastnike zemljišč ob kočevski progi nameravajo razlastiti.

Povezovalna cesta še ni zgrajena, ker nekateri lastniki zemljišč potrebnih parcel nočejo

prodati, saj nasprotujejo ukinitvi nivojskih prehodov. Ker soglasja o odkupu nikakor ni

mogoče doseči, potekajo postopki za odvzem lastninske pravice v javno korist na podlagi

zakona o urejanju prostora. Po pridobitvi pravice za gradnjo povezovalne ceste in ukinitvi

še treh nivojskih prehodov, se bo hitrost vlakov na tem delu železniške proge z zdajšnjih

30 kilometrov na uro zvišala na sto kilometrov na uro.

Ponudbi zdaj pregledujejo in ocenjujejo

Javno naročilo za izvedbo gradbenih del v okviru nadgradnje železniške postaje Grosuplje

še poteka, so sporočili z direkcije. V roku za oddajo ponudbe so prejeli dve ponudbi.

Postopek javnega naročila je trenutno v fazi pregleda in ocenjevanja. Po pravnomočnosti

odločitve o izbiri ponudnika sledi postopek sklenitve pogodbe in uvedba izvajalca v delo.

Prav tako potekajo tudi potrebne dejavnosti za pregled in potrditev investicijske

dokumentacije, ki so med drugim pogoj za sklenitev pogodbe s ponudnikom, ki bo izbran

z javnim naročilom, so še dodali na direkciji. Ocenjujejo, da bo lahko izbrani izvajalec z

gradbeni deli začel v prvi polovici leta, pogodbeni rok za izvedbo del je dvanajst mesecev

od uvedbe izvajalca v delo.




Kazalo


8


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Na železniški postaji v Grosupljem ni podhodov, zato morajo potniki prečkati tire. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Ocenjena vrednost razpisanih del za nadgradnjo železniške postaje Grosuplje znaša 14,5

milijona evrov. V okviru projekta bodo zamenjali spodnji in zgornji del železniške proge,

zgradili bodo novo peronsko infrastrukturo, vključno z zunajnivojskim dostopom pod

vsemi tiri na perone. Posodobiti nameravajo telekomunikacijske in elektroenergetske

naprave, urediti parkirišče za invalidne in funkcionalno ovirane osebe.




Kazalo


9


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dotrajano železniško postajo v Grosupljem nameravajo posodobiti. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Načrtujejo tudi gradnjo dodatnega podhoda na območju ukinjenega nivojskega prehoda v

bližini naselja Sončni dvori ter povsem obnoviti postajno poslopje in postaviti

protihrupne ograje. Vsi dostopi na železniško postajo Grosuplje bodo prilagojeni

invalidom in funkcionalno oviranim osebam. Aleš Mihelič , državni sekretar na

infrastrukturnem ministrstvu, je na spletni strani grosupeljske občine med drugim

zapisal, da bo posodobitev grosupeljske postaje omogočila pogostejše vožnje ter več

vlakov na relaciji Ljubljana–Kočevje–Ljubljana, »kar bo potniški promet naredilo še

privlačnejši«.




Kazalo


10


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Sta.si 27.01.2021 Wednesday, 11:13Country: Slovenia

https://www.sta.si/2860258/na-obmocju-petrinje-nis... 1 / 1

Na območju Petrinje niso bili seznanjeni z možnostjo uničujočega potresaPrebivalci sisaško-moslavške županije, ki jo je konec decembra lani stresel uničujoč potres, niso vedeli veliko o seizmologiji, ko so gradili svoje hiše. Niti zemljevidi seizmoloških aktivnosti jih niso opozarjali na to, da bi bolje poskrbeli za svoje zgradbe v primeru potresa, kaže anketa med prebivalci in strokovnjaki.

Na vprašanje, ali so vedeli, da živijo na potresno občutljivem območju ter da bi morali temu prilagoditi gradnjo svojih hiš, je večina prebivalcev odgovorila, da se o potresni nevarnosti nikoli ni govorilo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

V anketi so se pogovarjali s prebivalci vasi Strašnik, ki je bila v žarišču potresa z magnitudo 6,2, ki je območje južno od Zagreba stresel 29. decembra lani. Anketa je zajela tudi prebivalce drugih vasi na območju Petrinje, Gline in Siska, kjer so bili poškodovani številni objekti.

Le redki stanovanjski objekti v potresu niso bili poškodovani. Eden od lastnikov je povedal, da je njegova hiša prestala potres brez večje škode zato, ker je opravljal nenehen nadzor med obnovo objekta po vojni na Hrvaškem v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. Na Hrvaškem je namreč veliko sumov, da so se mnoge hiše v potresu porušile, ker niso bile ustrezno zgrajene med obnovo po vojni.

Profesor z zagrebške fakultete za gradbeništvo Mario Uroš, ki je ocenjeval škodo na objektih po potresu v sisaško-moslavški županiji, je za Hino povedal, da je škoda, ki jo povzroči potres, odvisna od kakovosti gradnje, pa tudi od tal, na katerih objekt stoji. Pojasnil je, da nekatere vrste tal še ojačajo potresne valove. Ponekod so se sprožili tudi zemeljski plazovi.

Na območju vasi Mečenčani se je po potresu odprlo več deset lukenj v tleh. Nekatere so imele premer tudi več kot 20 metrov, globoke pa so bile tudi več deset metrov. To naj bi bila posledica posedanja poroznega podzemnega sloja apnenca, kar je potres zgolj pospešil, so pojasnili hrvaški strokovnjaki.

Prebivalci Mečenčanov so potrdili, da so se tudi pred potresom občasno pojavljale podobne manjše luknje. Po potresu pa so zaskrbljeni, ker so se nekatere luknje odprle le nekaj metrov od njihovih hiš.

Uroš je še omenil, da na območju sisaško-moslavške županije niso pričakovali potresa z magnitudo 6,2. Obenem je ocenil, da moč potresa ni toliko vplivala na razsežnost škode kot slaba protipotresna gradnja. Večina objektov na prizadetem območju je bila zgrajena po predpisih iz leta 1981, ko na tem območju glede na takratne seizmološke zemljevide v manjših stanovanjskih objektih navpične armiranobetonske zidne vezi še niso bile obvezne.

Sta.si 27.01.2021 Sreda, 11:13Država: Slovenija

https://www.sta.si/2860258/na-obmocju-petrinje-nis... 1 / 1


Kazalo

https://www.sta.si/2860258/na-obmocju-petrinje-nis...

11

https://www.sta.si/2860258/na-obmocju-petrinje-niso-bili-seznanjeni-z-moznostjo-unicujocega-potresa

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


https://www.sta.si/2860312/rtv-slovenija-in-zpms-z... 1 / 1

RTV Slovenija in ZPMS za žrtve potresa na Hrvaškem zbrali 61.000 evrov

Slovenija je z Zvezo prijateljev mladine Slovenije v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za najbolj prizadete v RTV (ZPMS)decembrskem katastrofalnem potresu na Hrvaškem zbrala dobrih 61.000 evrov, so danes sporočili iz službe za komuniciranje Slovenija.RTV

Zbrana sredstva bodo skupaj z in zvezo društev Naši otroci Hrvaške (Naša djeca Hrvatske) namenili za nakup ZPMSdoločene opreme za šole, za druge potrebe otrok in mladostnikov na prizadetih območjih ter za bivalne enote za družine z otroki in mladostniki.

Sredstva za najranljivejše skupine po potresu so zbirali preko sms sporočil, nakazil na tekoči račun ter telefonskih klicev. Slovenija je telefonski številki in številko tekočega računa skoraj tri tedne redno objavljala na televiziji, radiu in RTV

svojem spletnem portalu.

Tako Slovenija kot tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije sta ljudi z akcijo seznanjali tudi preko družbenih omrežij. RTVDo torka so zbrali dobrih 61.000 evrov, so še sporočili in se zahvalili vsem, ki so sodelovali v akciji.

V uničujočem potresu, ki je z magnitudo 6,2 stresel sisaško-moslavško županijo 29. decembra lani, je umrlo sedem ljudi. Po potresu so prijavili skoraj 46.000 poškodovanih objektov. Strokovnjaki so doslej pregledali več kot polovico objektov, za več kot 3000 pa so ocenili, da niso varni za bivanje.




Kazalo

https://www.sta.si/2860312/rtv-slovenija-in-zpms-z...

12

https://www.sta.si/2860312/rtv-slovenija-in-zpms-za-zrtve-potresa-na-hrvaskem-zbrali-61-000-evrov

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



RTV Slovenija in ZPMS za žrtve potresa na Hrvaškem zbrali 61.000 evrov (dopolnjeno)

Slovenija je z Zvezo prijateljev mladine Slovenije v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za najbolj prizadete v RTV (ZPMS)decembrskem katastrofalnem potresu na Hrvaškem zbrala dobrih 61.000 evrov, so danes sporočili iz službe za komuniciranje Slovenija.RTV

Zbrana sredstva bodo skupaj z in zvezo društev Naši otroci Hrvaške (Naša djeca Hrvatske) namenili za nakup ZPMSdoločene opreme za šole, za druge potrebe otrok in mladostnikov na prizadetih območjih ter za bivalne enote za družine z otroki in mladostniki.

Sredstva za najranljivejše skupine po potresu so zbirali preko sms sporočil, nakazil na tekoči račun ter telefonskih klicev. Slovenija je telefonski številki in številko tekočega računa skoraj tri tedne redno objavljala na televiziji, radiu in RTV

svojem spletnem portalu.

Tako Slovenija kot tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije sta ljudi z akcijo seznanjali tudi preko družbenih omrežij. RTVDo torka so zbrali dobrih 61.000 evrov, so še sporočili in se zahvalili vsem, ki so sodelovali v akciji.

Iz podjetja v Slovenski Bistrici pa so danes na pot proti Hrvaški pospremili bivalni kontejner, ki so ga kupili z donatorsko akcijo društev, včlanjenih v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo. Namenjen je slovenskemu rojaku Miranu Kobaletu, ki izhaja iz Rogatca, a se je julija 1991 priključil hrvaškim braniteljem v domovinski vojni.

Odtlej kot vojni invalid živi v Petrinji in je ob zadnjem potresu, kot njegovi številni someščani, ostal brez strehe nad glavo. Skupaj s hrvaškimi vojnimi veterani so se tudi slovenski odločili, da namesto denarja donirajo bivalni kontejner, opremljen z vso potrebno elektro in vodno inštalacijo ter z električnim grelnikom. Na željo Kobaleta, da bi ostanek življenja preživel bližje rojstnemu kraju, ga bodo namestili v obmejnem Humu na Sotli.

V uničujočem potresu, ki je z magnitudo 6,2 stresel sisaško-moslavško županijo 29. decembra lani, je umrlo sedem ljudi. Po potresu so prijavili skoraj 46.000 poškodovanih objektov. Strokovnjaki so doslej pregledali več kot polovico objektov, za več kot 3000 pa so ocenili, da niso varni za bivanje.




Kazalo

https://www.sta.si/2860464/rtv-slovenija-in-zpms-z...

13

https://www.sta.si/2860464/rtv-slovenija-in-zpms-za-zrtve-potresa-na-hrvaskem-zbrali-61-000-evrov

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


https://www.sta.si/2860496/vizjak-pri-komunalnem-p... 1 / 1

Vizjak: Pri komunalnem prispevku za zdaj ne bo spremembDokler ne bo vzpostavljen poseben prostorski informacijski sistem, ne bo prišlo do sprememb pri plačevanju komunalnega prispevka, je predstavnikom občin danes zatrdil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Predlog novega gradbenega zakona sicer predvideva, da plačilo komunalnega prispevka ne bi bilo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Kot so iz Skupnosti občin Slovenije sporočili po današnji seji predsedstva ki sta se je udeležila minister (SOS) SOS,Vizjak in generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu Georgi Bangiev, je na področju nove gradbene zakonodaje najbolj pereča tema odmerjanje komunalnega prispevka, plačilo katerega naj ne bi bilo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

"Zaradi zamika plačila komunalnega prispevka na čas po izdaji gradbenega dovoljenja bodo po mnenju Skupnosti občin Slovenije nastopile škodljive posledice, npr. izguba namenskega finančnega vira občin za gradnjo in vzdrževanje komunalne opreme, zalaganje sredstev, morebitna dolžnost izterjave sredstev in pritisk na investicijska sredstva, prav tako pa nov predlog zakonodaje omejuje pravico investitorja, da sam zaprosi za odmerno odločbo," so zapisali.

Investitorji želijo namreč biti o višini odmerjenega komunalnega prispevka seznanjeni pred izdajo gradbenega dovoljenja, ker pogosto zaradi optimizacije stroškov investicije prilagodijo projekt. "Zato ocenjujemo, da je edina za občine sprejemljiva možnost, da ostane v veljavi do sedaj obstoječa ureditev," pravijo.

Vizjak in Bangiev sta po navedbah zatrdila, da dokler ne bo vzpostavljen posebni prostorski informacijski sistem, ne SOSbo prišlo do sprememb na področju plačevanja komunalnega prispevka. "Prepričana sta namreč, da bo prostorski informacijski sistem omogočil preglednost postopka in razvidnost plačanih obveznosti, brez katere pa ne bo mogoče stopiti v naslednjo fazo gradnje objekta," so dodali.

V predlogu novega gradbenega zakona je predviden tudi prenos pristojnosti nadzora nad nezahtevnimi objekti (poleg že leta 2018 uveljavljenega prenosa nadzora nad enostavnimi objekti) na občinske inšpekcijske službe, čemur lokalne skupnosti nasprotujejo. "Obseg nalog, ki jih država v zadnjih letih dodatno nalaga občinskim inšpekcijam iz različnih pristojnosti, je enostavno postal prevelik, kar pomeni, da občinske inšpekcije niso več zmožne učinkovito reševati pripada vseh zadev iz lastne pristojnosti in za to tudi nimajo dovolj strokovno usposobljenega kadra," pravijo v SOS.

Vizjak in Bangiev sta glede inšpekcijskega nadzora zagotovila, da ne gre za pavšalni prenos nalog na občine, temveč gre za možnost, da občinska inšpekcijska služba to nalogo prevzame tam, kjer to zmore oz. želi. V sicer tudi do SOSpredloga delnega prenosa ostajajo skeptični, "saj lahko na terenu zaradi dualnosti sistema deluje kontraproduktivno, prav tako pa ni rešeno vprašanje financiranja nove naloge".

Nova gradbena in prostorska zakonodaja bosta predvidoma prinesli tudi spremembe na področju pridobivanja projektnih pogojev in mnenj. Predvidena je izdaja projektnih pogojev glede skladnosti s prostorskimi akti, kar pa je po mnenju SOSnepotrebno, saj gre za prepisovanje določil, ki so vezana na projektiranje na posameznih lokacijah iz prostorskega akta. Kot veliko boljši ukrep občine ocenjujejo ohranitev potrdila o namenski rabi, vsebino katerega naj bi po novem vsebovala lokacijska informacija.

Predstavniki občin so tudi izrazili prepričanje, da bi bilo treba pridobivanje mnenj o skladnosti s prostorskimi akti izvzeti iz enotnega sistema izdaje mnenj, ker je preobsežno (vsebovalo naj bi vsa soglasja sosedov in pristojnih državnih organov) in predstavlja že skoraj dovoljenje za gradnjo, velja pa tudi, da jih je treba izdati v 15 dneh.

Predlog sprememb zakonodaje tudi predvideva, da bo upravni organ mnenje lokalne skupnosti upošteval zgolj praviloma, lahko pa mnenje zavrne. "Če ima upravni organ še vedno pravico odločati o skladnosti s prostorskimi akti, je mnenje občine nepotrebno in predstavlja le birokratski balast," so izpostavili župani. Bangiev je povedal, da bo imela lokacijska informacija po novem vsebino potrdila o namenski rabi, zajemala bo namreč podatke o namenski rabi ter o tem, kakšni prostorski akti in kakšni režimi veljajo, zato so na ministrstvu mnenja, da ne bo šlo za dodajanje birokratskega bremena.


https://www.sta.si/2860496/vizjak-pri-komunalnem-p... 1 / 1


Kazalo

https://www.sta.si/2860496/vizjak-pri-komunalnem-p...

14

https://www.sta.si/2860496/vizjak-pri-komunalnem-prispevku-za-zdaj-ne-bo-sprememb

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Festival Lent, denar in vizija. Svetnik Šega: "Nedopustno je,

da župan eno od treh glavnih blagovnih znamk v Mariboru

uničuje zaradi čisto osebnih frustracij"

Odpri galerijo

Andrej Petelinšek

Jasmina Cehnar

27.01.2021, 06.06

Leta 2022 bo mariborska občina Festivalu Lent namenila le še 158.000 evrov, kar je pol manj kot pred epidemijo: od Narodnega doma med drugim zahteva finančno samovzdržnost festivala.

Vecer.com 27.01.2021 Sreda, 06:06Država: Slovenija

https://www.vecer.com/maribor/aktualno/festival-le... 1 / 5


Kazalo

https://www.vecer.com/maribor/aktualno/festival-le...

15

https://www.vecer.com/maribor/aktualno/festival-lent-denar-in-vizija-svetnik-sega-nedopustno-je-da-zupan-eno-od-treh-glavnih-blagovnih-znamk-v-mariboru-unicuje-zaradi-cisto-osebnih-frustracij-10233625

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Odkar je mariborski župan Saša Arsenovič od Narodnega doma Maribor zahteval prenovo koncepta Festivala

Lent, eni in drugi ne najdejo skupnega jezika. Medtem ko županstvo zahteva nova finančni načrt in koncept

festivala, ki bi trajal vse poletje in z bolj zvenečimi imeni med drugim polnil hotelske kapacitete, direktor

mariborskega Narodnega doma Vladimir Rukavina vztraja na strnjenem dogajanju "v mestu za mesto" oziroma

spremembe pogojuje z več denarja, ki pa ga ni. In kot kaže, ga bo za festival v prihodnje še manj.

Mariborska občina namreč namerava svoj prispevek k festivalu oklestiti za skoraj polovico. Če mu je še leta 2019

namenila 300.000 evrov, je ta denar lani in letos znižala na 200 tisočakov, v letu 2022, ko naj bi se življenje že

vrnilo v stare tirnice, pa je za jubilejno 30. izvedbo festivala predvidela le še 158.000 evrov. Zakaj takšen rez, na

MOM natančno ne pojasnijo, omenijo pa, da se proračunske zmožnosti tudi v letu 2022 ne izboljšujejo in da si za

Festival Lent v prihodnjih letih želijo tudi finančno samovzdržnost.

"Kaznovanje skozi proračun"

" To je kaznovanje Narodnega doma skozi proračun ," je prepričan mestni svetnik Levice Vlado Šega , sicer zunanji

sodelavec te institucije, prepričan, da prenova koncepta, kot jo želi župan Arsenovič, v danih razmerah ni

mogoča: " Nedopustno je, da župan eno od treh glavnih blagovnih znamk v Mariboru uničuje zaradi čisto osebnih

frustracij."

Rukavina zadev sicer ne vidi v tej luči, pojasnjuje, da lanskoletni in letošnji rezi odražajo okrnjen program

festivala zaradi epidemije, zatem pa, da je njegova prihodnost še odprta. " Upamo na dogovor in skupno vizijo

festivala. Če pa ustanovitelj ne bo dal več - in to je njegova pravica -, bomo naredili festival za denar, ki pač bo, " je

komentiral in pojasnil, da manj občinskega denarja nedvomno pomeni sestavo skromnejšega programa, ki nato

prinese manj denarja od vstopnin, zlasti pa sponzorjev.




Kazalo


16


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Medtem ko želi župan Saša Arsenovič nov finančni načrt in osvežen koncept festivala, ki bi trajal vse poletje, Vladimir Rukavina zagovarja

strnjeno dogajanje v mestu za mesto, spremembe pa pogojuje z več denarja.

Sašo Bizjak

Želijo sodobno festivalsko produkcijo

Kako uskladiti koncept, da bosta obe strani zadovoljni, zlasti pa, da bo uspešen, na tej točki ni jasno in med

obema stranema niti ne poteka razprava. Na MOM ostajajo na stališču, da se mora nekoč eden najvidnejših

festivalov prilagoditi trendom sodobne festivalske produkcije in se razširiti čez poletje. " Pomembno je, da se

vzpostavijo konkretne vezi s sorodnimi festivali v Evropi in širše, saj bo le tako dosežen učinek promocije mesta tako v

turističnem kot gospodarskem vidiku. Verjamemo, da bo javni zavod Narodni dom sledil viziji in pripravil kakovosten

in sodoben program, " sporočajo iz MOM, kjer pričakujejo, kot rečeno, da bo festival pritegnil druge vire na trgu.

Medtem Rukavina meni, da so, če želi mesto s Festivalom Lent krepiti kulturni turizem ali delati večje zgodbe,

potrebna javna vlaganja. " Mi nismo zasebno podjetje in ne moremo narediti festivala za nekaj milijonov evrov brez

zagotovljenega financiranja. S tem bi javni zavod izpostavili tveganju, kar je nedopustno," pravi. Kot poudarja, na tej

točki niti ni jasno, kje bo festival v prihodnje, " saj bo leta 2022 mesto eno veliko gradbišče " oziroma se obeta kar

nekaj novih potencialnih prizorišč, zato verjetnost za kakšne večje spremembe in dogovore vidi šele v letu 2023.

Oder na Dravi pred Hišo Stare trte

Za festival je gotovo ključna prenova promenade Lenta in nabrežja reke Drave. Na MOM poudarjajo, da so pri

projektiranju desetmilijonske investicije, ki je v zaključni fazi, programska izhodišča festivala upoštevali v

največji meri. Vsaj na tej točki sta Narodni dom in občina dosegla soglasje in se uskladila glede bodočih

prireditvenih lokacij na Lentu. Za oder v času festivala sta v okviru prenove predvideni dve možnosti, obe na

trgu pri Hiši Stare trte: ena pri reki, druga pa pri stavbi v Vojašniški ulici 10. " Mikrolokacije odra na trgu pred Hišo

Stare trte se lahko prilagajajo. Hkrati je možna uporaba le ene lokacije, " pojasnjujejo na občini.

Da bi s prenovo glavni oder postavili na parkirišče vzhodno od Vodnega stolpa, kar je še lani omenjal Arsenovič,

tako očitno več ni v načrtih. In kaj bo s plavajočim odrom? Ta je predviden v ločenem projektu. Stal naj bi v

osrednjem delu Lenta, pred Hišo Stare trte. Njegova plavajoča platforma bi bila v uporabi vse leto, denimo kot

površina za gostinske mize, ob prireditvah pa bi na njej postavili odrsko konstrukcijo. Stalni plavajoči oder ni

mogoč zaradi zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, pojasnjujejo na MOM.




Kazalo


17


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

29. izvedba v lanskih okvirjih

In kakšen bo Festival Lent 2021? Tako na občini kot v Narodnem domu pravijo, da ga lahko pričakujemo v lanskih okvirjih,

vendar načeloma spet v tradicionalnem terminu, konec junija. To pomeni manjša, intimnejša prizorišča, ob čemer

Vladimir Rukavina upa, da bo letos možno pripeljati več nastopajočih iz tujine. "O kakšnih večjih stvareh ne upamo

govoriti, ker ne vemo, kakšni bosta epidemiološka in finančna situacija. Upamo pa, da bodo sponzorji ostali z nami tudi v

teh čudnih časih," dodaja Rukavina. Prenova Lenta na letošnjo izvedbo festivala še ne bo vplivala, saj je načrtovana šele za

jesen.

Se bo politika vpletala v program?

Poleg predvidenih finančnih rezov se Narodnemu domu obeta še ena sprememba. Februarja se namreč izteče

mandat aktualnemu svetu zavoda, ki mu predseduje Andrej Verlič . Pri tem načrt županovega kabineta ni le

zagotoviti nova imena svojih predstavnikov, pač pa popolnoma preoblikovati svet zavoda. Sedaj sedemčlanski

organ, v katerem so trije predstavniki ustanoviteljice, dva zaposlena in dva predstavnika zainteresirane javnosti,

bi razdelili na šestčlanski svet zavoda s štirimi občinskimi predstavniki in dvema predstavnikoma zaposlenih;

predstavnika zainteresirane javnosti, ki ju na predlog Kulturniške zbornice Slovenije in sveta zavoda SNG

Maribor imenuje ustanoviteljica, pa bi prestavili v novoustanovljeni strokovni svet zavoda, kjer bi sedel še en

predstavnik zaposlenih. Naloga novega strokovnega sveta bi bila med drugim spremljanje delovanja javnega

zavoda in politike njegovega ustanovitelja ter ugotavljanje ustreznosti strateškega načrta in programa dela.




Kazalo


18


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Sašo Bizjak

Na občini pojasnjujejo, da gre za nujno uskladitev z zakonodajo, ki jo mora potrditi še mestni svet, direktor

Narodnega doma Vladimir Rukavina pa, da za legitimno odločitev ustanovitelja, s katero nima težav, saj da je

delo Narodnega doma transparentno, široka razprava pa dobrodošla. " Zanima me samo to, da bodo v strokovnem

svetu sedeli ljudje, ki imajo afiniteto do kulture in bodo lahko s svojim vplivom, če bo potrebno, tudi kaj spremenili, " je

komentiral prvi mož Narodnega doma. Mestni svetnik Vlado Šega pa je razmišljal, da strokovni svet ne bo imel

odločevalske vloge, se pa bo lahko z absolutno večino predstavnikov občine v svetu zavoda " politika poslej

neposredno vpletala v program samega zavoda" .




Kazalo


19


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

(PREJELI SMO) Zakaj je srednji bazen zaprt že 2555 dni (2)

Lea Aracki,

pooblaščena

inženirka gradbene

stroke

Andrej Petelinsek

27.01.2021, 18.00

V članku se omenjajo moje ime in vloga v projektu in ob tem nekatere netočne ali neargumentirane

navedbe, ki jih ob pripravi članka nisem imela možnosti pojasniti, saj me novinar ni poklical. Najprej bi

poudarila, da sem bila na Mestni občini Maribor zaposlena v Uradu za šport kot vodja projekta objekta

Pristan približno pol leta v letu 2020 in da sem ves čas opozarjala, da je bila investicija že v osnovi narobe

zasnovana.

Najprej avtor članka piše, da sem v vmesnem poročilu o stanju investicije, ki sem ga pripravila za

investitorja, navedla, da je vodja projekta, gospa Polona Lipičnik, nepravilno klasificirala objekt. To ne

drži; navedla sem, da je klasifikacija pravilna - namreč, da je to stavba za šport. Vendar je predmet

gradbenega dovoljenja in gradbenega posega bila rekonstrukcija bazena, ki pa je zahteven tehnološko-

gradbeno-inženirski objekt. Predmet naročila je zato zahteval, da imajo projektanti, nadzornik in

ponudnik reference iz primerljivo zahtevnih objektov. Za primer: če gradimo stavbo, ne zahtevamo

referenc iz gradnje mostov. V tem projektu investitor - MOM - sploh ni zahteval ustreznih referenc, zato

predložene niso bile skladne s predmetnim naročilom.


https://www.vecer.com/maribor/aktualno/prejeli-smo... 1 / 2


Kazalo

https://www.vecer.com/maribor/aktualno/prejeli-smo...

20

https://www.vecer.com/maribor/aktualno/prejeli-smo-zakaj-je-srednji-bazen-zaprt-ze-2555-dni-2-10233734

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Avtor tudi navaja, da je občina, ker je sledila mojim ugotovitvam, ustavila postopek pridobivanja

uporabnega dovoljenja. Seveda, saj objekt ni izpolnjeval pogojev za varno uporabo, kot bi jih bil moral v

skladu s 15. členom Gradbenega zakona. Za srednji bazen v Pristanu po rekonstrukciji ni bilo izkazano

naslednje: mehanska odpornost in stabilnost (ni izkazana stabilnost objekta, bazen pušča, korodirana

armatura ni nadomeščena, strop nad bazenom je zamenjan …), varnost pred požarom, higienska in

zdravstvena zaščita (stene objekta kondenzirajo in plesnijo), varnost pri uporabi (streha pušča in

kondenzira) ter varčevanje z energijo in ohranjanje toplote (objekt nima urejenega prezračevanje in

toplotne zaščite). Stroški tehničnega pregleda za pridobitev uporabnega dovoljenja pa so nični v

primerjavi s škodo, ki je že nastala in ki bi še utegnila nastati, če bi za takšen objekt pridobili uporabno

dovoljenje in ga predali v uporabo.

Lea Aracki, pooblaščena inženirka gradbene stroke


https://www.vecer.com/maribor/aktualno/prejeli-smo... 2 / 2


Kazalo

https://www.vecer.com/maribor/aktualno/prejeli-smo...

21

https://www.vecer.com/maribor/aktualno/prejeli-smo-zakaj-je-srednji-bazen-zaprt-ze-2555-dni-2-10233734

Podjetniki iz Ljubnega bodo gradili v bližini AlejePoslovni center Na območju nekdanjega Kompasa

bo predvidoma tudi zavarovalniški škodni centerZemljišče nekdanjega Kompa-

sa, severno od Celovške, ljubljan-ske severne obvoznice in Aleje,je sodeč prostorskih dokumen-tih predvideno izključno za po-

slovne in storitvene dejavnosti.

Poimenovali so ga Avtotehna, poobsežnem servisno-trgovskemkompleksu za Petrolovim ben-cinskim servisom. Gre za naj-bolj južni del območja Partner-

stvo Celovška v četrtni skupnostiDravlje, za katerega je bil ob-činski podrobni prostorski načrt(OPPN) spremenjen in dopolnjen

leta 2018.

Aleš Stergar

Družba Davidov hram, sicer lastni-

ca zemljišča ob obvoznici, v prvi

fazi predvideva gradnjo novega po-

slovnega objekta na mestu, kjer jebila nekdaj remiza Kompas Hertza,zdaj pa so v njej in v dveh pritlič-nih objektih različne, predvsem

storitvene dejavnosti. V drugi fazi

pa je na križišču Celovške in ob-voznice predvidena nadomestitevposlovne stavbe, ki jo je zgradiloturistično podjetje Kompas, zdaj

pa je tam zavarovalnica Generali.Do začetka tedna je bil razgrnjenprostorski dokument o nekaterihspremembah na tem območju, opredlaganih spremembah pa bodomestni svetniki razpravljali na fe-

bruarski seji.Lastniki zemljišča predvidevajo

v prvi fazi izselitev sedanjih naje-mnikov (avtomehanična delavni-

ca, avtopralnica, poslovni prostori

v nekdanji zidani vratarnici, mi-

zarstvo, skladišča, črpalka z biogo-

rivom, parkirišče avtobusov manj-ših prevoznikov ...) in graditevnove poslovne stavbe. Nekaterinajemniki so se že izselili, ostali

imajo, kot je neuradno slišati, le

kratkoročne, šestmesečne naje-

mne pogodbe. Od Davidovega hra-

ma odgovorov, kaj bo z najemniki,kdaj se bodo morah izseliti, kakšenje predvideni terminski načrt gra-

dnje in kolikšna je predvidenavišina naložbe, nismo prejeli. Poprojektu je začetek gradnje pred-

viden že v prvi polovici letošnjegaleta, uporabno dovoljenje pa najbi v družbi RP Investicije pridobili

konec leta 2022.

Partnerstvo Celovška

Zbornica za arhitekturo in prostor

Slovenije (ZAPS) je pred natanč-

no devetimi leti začela z izplače-vanjem (delnih) honorarjev zapodeljene nagrade, priznanja inodškodnine sodelujočim v javnem,

idejnem, odprtem, anonimnem,enostopenjskem urbanističnemnatečaju za strokovno najprimer-

nejše urbanistične rešitve na pred

desetimi leti objavljenem nateča-ju za območje Ljubljane v četrtniskupnosti Dravlje, poimenovano

Partnerstvo Celovška.To obsegamestno območje med Celovškocesto, severno obvoznico, Cesto

ljubljanske brigade oziroma go-renjsko železnico in Ulico JožetaJame oziroma območja zdajšnje

Supernove Šiška (s hipermarke-tom Mercator).

Ker »dva izmed partnerjev kot

razpisovalca in plačnika deleža po-

godbene vrednosti nista poravnalasvojih obveznosti« so bile nagra-

de takrat izplačane samo dvotre-tjinsko (67-odstotno). Po sodnempostopku in izvršbi so natečajniki

in ocenjevalna komisija neporav-

nane obveznosti dobili izplačanepoleti leta 2019. Na natečaj je ZAPS

prejel 14 elaboratov, podelil je vsetri nagrade in tri priznanja, hiterpogled na vse elaborate pa kaže, da

nobena od tedaj predvidenih reši-tev - večinoma stanovanjske pose-

litve - v zdajšnjem projektu Davi-dovega hrama ni upoštevana. Res

pa je, da zdajšnjega lastnika ni bilo

med naročniki in plačniki omenje-nega urbanističnega natečaja in da

je bil občinski podrobni prostorski

načrt (OPPN) za območje Avtoteh-ne spremenjen in dopolnjen leta

2018.

Etapna gradnja

V sedanjem elaboratu lokacijskepreveritve, ki ga je izdelala družbaProtim Ržišnik Perc, je zapisano,

da se je naložbenik za etapno gra-dnjo poslovnega centra odločil, kersi bo tako »zagotovil zadostne po-slovne površine, da bo lahko pred

odstranitvijo obstoječega objekta

in gradnjo druge faze poslovnegacentra obstoječe dejavnosti prese-lil v nov objekt.« Ker je bil veljavni

urbanistični načrt sprejet pred večkot četrt stoletja, »ni mogel upošte-vati vseh danes znanih potreb in-

vestitorja, niti ni mogel predvideti

tehničnih in tehnoloških rešitev.Te so se v fazi priprave idejne za-snove za poslovni center, glede na

potrebe namembnosti, ki se ume-ščajo v objekt, izkazale za ustre-znejše ah primernejše od predpisa-nih v urbanističnem načrtu.«

Naložbenik želi tako namestodopustnih dveh kletnih etaž zgra-diti tri (podtalnica, ki je 25 metrovpod površjem, ne bo ogrožena, sajbi bila globina garaže enajst me-trov pod površjem), v del poslov-

nega centra bi umestil medetažo,

izven okvirov gradbenih mej želiumeščati nadstrešnice. Dejavnost,

ki jo investitor umešča na obrav-

navano funkcionalno enoto, jetudi bistveno manj obremenjujočaza podtalnico kot dejavnosti, ki setrenutno odvijajo v prostoru.

Z dodatno kletno etažo želijopridobiti dodatne parkirne pro-

store, saj »mora investitor za pred-

videno zavarovalniško dejavnostzagotoviti več površin za mirujoči

promet, kot jih zahtevajo druge

poslovne dejavnosti, saj mora po-leg površin za parkiranje vozil za-poslenih ter za parkiranje službe-nih vozil zagotavljati tudi površineza izvajanje cenitev poškodovanih

vozil ter površine za začasno par-

kiranje poškodovanih vozil (predodvozom na popravila).« Poleg

potrebnih površin za predvideno

zavarovalniško dejavnost v zgrad-bah iz prve faze pa želi investitor

v načrtovani kletni garaži zagoto-viti tudi del potrebnih parkirnih

površin za predvideno dozidavoposlovnega centra. Tam so pred-videni različni poslovni programi,

zavarovalništvo in gostinstvo, vdveh tamkajšnjih kletnih etažahpa naj ne bi bilo dovolj prostora zaparkiranje.

Gradnja medetaže bo potrebna,ker bodo v pritlični etaži poslovne-ga centra poleg poslovnih prosto-rov (pisarn) tudi drugi programi,

ki zaradi tehničnih in tehnoloških

rešitev zahtevajo višje etažne viši-ne, kot so zahtevane za pisarniškeprostore.

Gre za kongresni center s kon-

ferenčnimi in drugimi večnamen-skimi dvoranami, škodni center, vkaterem bo nameščena tehnološkaoprema za dvigovanje vozil za po-

trebe ocenjevanja škode, prav zanj

pa so potrebni tudi nadstreški naseverni strani objekta (proti zaen-krat nepozidani površini in obsto-ječi trgovini Hofer), gostinski pro-

gram z restavracijo in pripadajočiskladiščni prostori. Skupaj naj biO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo 28.01.2021 ČetrtekDržava: Slovenija

Stran: 11

Površina: 901 cm2 1 / 2


Kazalo

Stran: 11

Površina: 901 cm2

22

bilo v objektu okoli 9000 kvadra-tnih metrov pisarniških površin,trije interni pohodni atriji v prvem

nadstropju in zelena streha, name-njena rekreaciji in sproščanju.• Elaborat lokacijske

preveritve o etapni gra-dnji poslovnega centra.

• Namesto dveh želijozgraditi tri podzemnegaražne etaže.

• V pritličju bodokonferenčne in večna-menske dvorane.

Predvideni pogled z Aleje na novi poslovni center Računalniška simulacija Protim Ržišnsk Perc

M j

J Jj;l // / j

Tudi nepozidana parcela med zemljišči Davidovega hrama in Hoferjem

je predvidena za poslovne dejavnosti. Foto Aleš Stergar

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 11

Površina: 901 cm2 2 / 2


Kazalo

Stran: 11

Površina: 901 cm2

23

Documents

Zbirka medijskih objav · 2021. 1. 29. · 2 Slovenija: Internet Naslov Vizjak: Pri plačevanju komunalnega prispevka za zdaj ne bo sprememb Zaporedna št. 1 Medij Rtvslo.si, Slovenija