Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Slovensko zdravstvo je tik pred zlomom. Praktično že več let ni pravih reformnih Praktično že več let ni pravih reformnih prizadevanj

Število objav: 7Tisk: 7Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 1ZZZS: 0FIDES: 0Zdravniki: 0MZD - Ministrstvo za zdravje: 0Zdravstveni ... bolnišnice: 0Andrej Možina: 0zdravstvo: 5Dr. Vinko Dolenc: 0Otroška srčna kirurgija: 0prof. dr. Borut Geršak: 0združenje zdravstvenih ...: 0Slovensko zdravniško društvo: 1bela napotnica: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 30. 7. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Malčki ne razmišljajo, kaj dajo v usta

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 15 Površina: 935 cm2

Rubrika, Datum Zdravje; 30. 7. 2015

Stran v zbirki:6

Avtor Anita Vošnjak

Teme zdravstvo

Povzetek...pride še zlasti lahko, če niso shranjeni v izvirni embalaži, ampak v embalaži, ki je namenjena pijači ali hrani, opozarjajo v Centru za zastrupitve pri , kjer se v zadnjem času srečujejo tudi z nenamernimi UKC Ljubljanazastrupitvami otrok in starostnikov s prepovedanimi drogami, ki jih sicer zlorabljajo odrasli, je...

Tisk Naslov Čas je za nasmeh

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 16 Površina: 199 cm2

Rubrika, Datum Zdravje; 30. 7. 2015

Stran v zbirki:7

Avtor A. V.

Teme Zdravniška zbornica Slovenije

Povzetek...kapljicah in se zobozdravstvene storitve čedalje bolj globoko zajedajo v moj žep, sem morala pri specialistu podpisati celo, da se strinjam s predolgo , če hočem nekje po dveh letih sploh priti na vrsto,« je potožila starejša čakalno dobopacientka, ki se z zobozdravniki strinja, da je preventiva zagotovo tudi v njenih...

Tisk Naslov Koliko vas stanejo ledene razvade

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Finance; 51.000 Stran: 12Površina: 1.830 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 30. 7. 2015

Stran v zbirki:11

Avtor Tjaša Zajc

Teme zdravstvo

Povzetek...navedene so okvirne hranilne vrednosti posameznih pi]ač oziroma osvežitev. Preračunane so iz receptov za pripravo in z nutricionistično aplikacijo Lifesum. opozarja: prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje Ministrstvo za zdravjezdravju. Vaniljev milkshake / (McDo__iald's, / majhen, 160 g) Kalorije: 184 kcal II J f...

Tisk Naslov Niti sodobna ambulanta ne privabi zdravnika

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 10 Površina: 507 cm2

Rubrika, Datum Primorska; 30. 7. 2015

Stran v zbirki:13

Avtor Petra Mezinec

Teme zdravstvo

Povzetek

... splošne medicine - Prebivalci se pritožujejo Na zdravstveni postaja v Dutovljah že več kot leto dni čakajo zdravnikaspecialista . •Njegovo delo zaenkrat nadomeščajo trije upokojeni . Z njihovim delom so družinske medicine zdravnikiprebivalci sicer zadovoljni, vendar so ogorčeni nad neažurnim urnikom. DUTOVLJE "V ponedeljek smo nujno rabili

, klicali smo v ... zdravnika ambulanto

Tisk Naslov Za nujno medicinsko pomoč

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Dolenjski list; 42.000 Stran: 8 Površina: 115 cm2

Rubrika, Datum Iz naših občin; 30. 7. 2015

Stran v zbirki:14

Avtor M. B. J.

Teme zdravstvo

Povzetek...varstvo Dušanki Petrič podpise, zbrane pod peticijo proti ukinitvi nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domuMetlika. Kot v mnogih drugih krajih so tudi v Metliki odločno stopili skupaj proti nespametni nameri strokovne skupine na

, kjer proučujejo nov model urgentnih služb po državi. V metliški občini je peticijo podpisalo... ministrstvu za zdravje

3

Tisk Naslov Črna pika za odziv države

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Dolenjski list; 42.000 Stran: 3 Površina: 170 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 30. 7. 2015

Stran v zbirki:15

Avtor Jasmina Jozić Berislav Badovinac

Teme Slovensko zdravniško društvo

Povzetek...več kot 800, a postavljanje in usposabljanje ljudi za njihovo uporabo je prepuščeno zanosu posameznikov. Združenje medicine dela, prometa in športa - je začelo projekt Milijon srčnih točk, ki je bil sprva slovensko zdravniško društvonamenjen nameščanju aparatov na delovna mesta in usposabljanju delavcev, a je projekt prerasel prvotni...

Tisk Naslov Slovensko zdravstvo je tik pred zlomom. Praktično že več let ni pravih reformnih prizadevanj na strani politike!

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Demokracija; 15.000 Stran: 38Površina: 2.021 cm2

Rubrika, Datum Intervju; 30. 7. 2015

Stran v zbirki:19

Avtor Vida Kocjan

Teme zdravstvo

Povzetek...vidika prebivalcev kot okolja. V zdravstvu delujete že skoraj 30 let; poklicno pot ste začeli kot splošna zdravnica, zaposleni ste bili tudi v splošni . Kaj vas je spodbudilo, da ste šli med zasebnike? Želja po drugačnem, bolnišniciboljšem načinu dela z bolniki, želja po urejenem delovnem okolju, osebnem strokovnem...

_______________________Hk* *^_l

,4_H___F^__________________________________________________________I^^ 1__________________________H__________________________________■_______________________________________ m S% *^,^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^^^mmmmmmmmmw^^^ '^fc____.

______■ ,___? F—i^^-___K ___________________________. ___L Ih-^-F^______________________I

V gospodinjstvu z majhnimi otroki bi se morali izogibati nevar-nim kemikalijam, še zlasti jedkim za čiščenje odtokov in stra-nišč, zdravil pa ne uživati v prisotnosti otrok, opozarjajo v cen-tru za zastrupitve, kjer na leto prejmejo približno tisoč klicev -več kot polovico zaradi predšolskih otrok.Anita VošnjakTudi v domačem okolju smo odrasli, še boljpa otroci, vsak dan izpostavljeni izdelkom,ki lahko ob nepravilni uporabi škodujejonašemu zdravju. Najpogosteje so to čistila,kozmetični pripravki ter zdravila in sred-stva, namenjena hobijem, kot so barve, lakiin topila.

Predšolski otroci pogosto zaužijejo tudivabljive barvite dele strupenih okrasnihrastlin, lahko pa tudi sredstva za varstvorastlin, kot so pesticidi in gnojila, ki so po-gosto shranjena v kleteh in garažah. Tamse marsikdaj znajdejo tudi nevarne kemi-kalije, kot so jedkovine, petrolejski deriva-ti in sredstva za vzdrževanje avtomobilov.Do zastrupitev s temi pride še zlasti lahko,če niso shranjeni v izvirni embalaži, am-pak v embalaži, ki je namenjena pijači alihrani, opozarjajo v Centru za zastrupitvepri UKC Ljubljana, kjer se v zadnjem časusrečujejo tudi z nenamernimi zastrupitva-mi otrok in starostnikov s prepovedanimi

drogami, ki jih sicer zlorabljajo odrasli, jepovedala prim. Marija Jamšek. Dodala je,da se ti največkrat zastrupijo s piškotki aličokoladicami z dodatki indijske konoplje,ki jih v hladilniku puščajo neodgovornimladostniki.

Jamškova opozarja tudi na previdnostpri uživanju drugih izdelkov s konopljo, šezlasti če ne vemo zanesljivo, ali je v izdel-ku indijska ali industrijska konoplja, saj jepomot veliko. Izdelki z indijsko konopljoimajo lahko pri otrocih in starostnikih tu-di usodne posledice, saj vsebuje psihoak-tivne substance. Svari tudi pred laičnouporabo in pripravo hašiševega olja. Neko-mu to res lahko pomaga, mu olajša boleči-ne ali dihanje, a se je treba kljub temu za-vedati, da gre za zdravilo, ki ima lahko ze-lo močne stranske učinke, poudarja. Go-jenje in proizvodnja zdravil se ne ne smetaprepustiti laikom, še zlasti ne takim, ki sepoučujejo z interneta, opozarja Jamškova.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Dnevnik 30.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 15

Površina: 935 cm2 1 / 3


Doseg: 112.000 Kazalo

Stran: 15

Površina: 935 cm2

4

Tisoč klicev na letoV centru za zastrupitve na leto prejmejopribližno tisoč klicev. V polovici primerovso udeleženi predšolski otroci, ki med od-krivanjem okolice pogosto dajo vse v usta,še zlasti predmete živahnih barv; poleg te-ga radi posnemajo odrasle, ki jih opazujejo,tudi ko jedo zdravila ali čistijo s čistili, jepovedala Jamškova in dodala, da zato staršipred njimi ne bi smeli uporabljati čistil, sta-ri starši pa bi morali pred njimi doslednejena varno spravljati svoja zdravila. »Otroci,ki so zelo spretni, nas opazujejo in hitrodoženejo tudi, kako se odpirajo čistila zjedkimi snovmi, ki so opremljena z varnimizapirali,« razloži Jamškova in doda, da donesreč prihaja zlasti med čiščenjem, ko sočistila odprta. Sicer pa, kot pravi Jamškova,ni dovolj, da čistila in zdravila spravimo nanajvišje police v kopalnici, oboje je trebatudi zakleniti in prav tako ne dovoliti, da seotroci igrajo in raziskujejo v kopalnici, sajje lahko nevarno že zaužitje navadnega te-kočega mila ali vdihovanje pudra za otroke.Otrok namreč lahko dobi pljučnico.

Največ smrtnih primerov zaradi zastru-pitev je tako v tujini kot pri nas predvsemzaradi ogljikovega monoksida, kemičnihnesreč in požarov. Sicer pa so smrtni pri-meri redki in so praviloma posledica iz-postavljenosti veliki količini zelo nevar-nih snovi ali pa prepozne zdravniške po-moči. Ker je večina strupenih snovi tako vgospodinjstvu kot na vrtu in v naravi,kljub mikavnemu videzu, neprijetnegaokusa, otroci največkrat ne zaužijejo več-jih količin.

Kljub temu pa je treba vedno, tudi česamo sumimo, da je otrok popil nekaj čis-tila ali pojedel tablete, ki jih ne bi smel,takoj poklicati pomoč. V primeru zastru-pitve in vidne prizadetosti otroka, kot somotnja zavesti, bruhanje in hude boleči-ne, je treba takoj poklicati nujno medicin-sko pomoč 112. Sicer pa se je treba ob vsa-kem sumu na zastrupitev, tudi če menimo,da ni nevarna, posvetovati z osebnim alidežurnim zdravnikom in ne čakati, da sepojavijo prvi znaki zastrupitve. »Zdravni-ku posredujemo čim več podatkov o tem,kdo se je zastrupil, kdaj, kaj, kako in koli-ko snovi je zaužil, kakšno je stanje zavesti,dihanje, utrip in ali so prisotni tudi drugiznaki, kot so kašelj, bruhanje, bolečine,driska, ter kako smo že ukrepali,« svetujeJamškova in pojasni, da so ti podatki po-

membni za oceno otrokove ogroženosti inodločitev o nadaljnjih ukrepih oziromanujnosti pregleda v zdravstvenem domuoziroma bolnišnici.

Kako ukrepamoSami otroku, ki je zaužil strupeno ali nevar-no snov, temeljito očistimo ustno votlino,pri zaužitju jedke snovi izperemo usta tudipod jezikom. Potem lahko otrok pije vodopo požirkih le toliko, da ne izzovemobruhanja. To lahko izzovemo šele po pos-vetu z zdravnikom, enako velja tudi za da-janje aktivnega oglja, ki ga redčimo z vodo.

Ko se odpravimo k zdravniku ali v bol-nišnico, je najbolje s sabo vzeti strupenosnov ali embalažo z navodili za njeno upo-rabo, dele zaužite rastline ali ostanka gob,zapisati si je treba imena in odmerke zdra-vil in podobno, še svetuje Jamškova.Veliko bomo naredili že, če v gospodinj-stvu z majhnimi otroki ne bomo upora-bljali nevarnih kemikalij, še zlasti jedkihza čiščenje odtokov in stranišč, ter vsačistila in zdravila spravili v zaklenjeneomarice na višjih policah. Če že potrebu-jemo jedka čistila, jih kupujmo v embala-žah za enkratno uporabo. Tudi zdravil neuživajmo v prisotnosti manjših otrok, kibodisi radi posnemajo odrasle bodisi ta-bletke zamenjujejo z bonboni. Nevarna sozlasti zdravila za srce, pa tudi že šest žele-zovih tablet, ki jih jemljejo nosečnice,lahko povzroči resno zastrupitev in poš-koduje otrokovo sluznico prebavnegatrakta. Prav tako je treba v družinah zmajhnimi otroki odstraniti z vrtov in po-lic strupene rastline.

V centru za zastrupitve imajo 24-urnodežurno službo za informiranje zdravni-kov na terenu in v bolnišnicah, ki se z nji-mi posvetujejo o nadaljnjem ukrepanju,ko jih pokličejo ali obiščejo pacienti alistarši, ki sumijo, da je otrok zaužil nevarnosnov. Osebni zdravnik se po posvetu s cen-trom odloči, kako bo ukrepal in ali moraotrok v bolnišnico. Ob posameznih koncihtedna je tudi od 30 do 40 klicev na dežur-no službo, drugič pa le trije ali štirje, poveJamškova in doda, da klici prihajajo iz vseSlovenije. Vzroka, zakaj je včasih tolikozastrupitev in drugič manj, še niso dogna-li. Nekateri menijo, da je tudi to povezanoz luno, zračnim tlakom, vremenom nas-ploh, pri odraslih tudi s težavami z živci, aza te domneve ni znanstvenih podlag. x

Tudi če samosumimo, dajeotrok popil nekajčistila ali pojedeltablete, sejetreba takojposvetovati zzdravnikom inne čakati, da sepojavijo prviznakizastrupitve. Vprimeru vidneprizadetostiotroka, kot somotnja zavesti,bruhanje in hudebolečine, je trebapoklicati nujnomedicinskopomoč 112.

Prim. MarijaJamšek, Center zazastrupitve, UKCLjubljana

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 935 cm2

5

Kemijska varnost za vseV sodelovanju Zavoda RS za šolstvo, UradaRS za kemikalije in Nacionalnega inštitutaza javno zdravje (NIJZ) so že v preteklih le-tih pripravili v različnih krajih Slovenije večposvetov z naslovom Kemijska varnost zavse. Lani so poudarili spremljanje in obvla-dovanje zastrupitev s kemikalijami, osred-nja tema letošnjega posveta, ki bo v začet-ku oktobra 2015 v Mariboru, pa bodo od-padki, ki vsebujejo nevarne kemikalije, s

poudarkom na odpadnih zdravilih v okolju.»Aktivne učinkovine zdravil (farmakološkoaktivne substance) pridejo v okolje zaradineustreznega ravnanja z ostanki zdravil (ve-terinarskih in humanih) in z izločki. V oko-lju lahko škodljivo učinkujejo na ekosiste-me, onesnažijo podtalnico, vire pitne vode,kmetijske obdelovalne površine in posledič-no vplivajo na človekovo zdravje,« je opozo-rila doc. dr. Agnes Šdmen Joksič z NIJZ.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 935 cm2

6

USTNO ZDRAVJEČas je zanasmeh

Zobna gniloba ali karies jebolezen zob in je najpogos-tejša nalezljiva bolezen nasvetu. Preventiva je tudi vnaših rokah.Okus po sladkem nam vzbuja prijetneobčutke, prav zato pogosto posežemopo sladkorju in sladkih izdelkih ne gle-de na to, da se sladkor uvršča med naj-bolj kariogene dejavnike hrane, opozar-jajo slovenski zobozdravniki in razloži-jo, da bakterije v zobnih oblogah raz-grajujejo sladkorje iz hrane v organskekisline. Te pa raztapljajo zobno površi-no in pomenijo začetek kariesa, M jenajpogostejša nalezljiva bolezen na sve-ta Zaradi ustnih in zobnih bolezni na-mreč zboli okoli 90 odstotkov svetov-nega prebivalstva, hkrati pa so prav tevzročno in posledično povezane tudi znajpogostejšimi boleznimi, ki bremeni-jo prebivalstvo, saj so zanje zvečine od-govorni isti dejavniki tveganja.

Otroci jedo presladkoPo količini zaužitih sladkorjev izstopajozlasti otroci in mladostnikL Ti za 70 od-stotkov presegajo še sprejemljiv vnossladkorjev, medtem ko se po uživanjusladkih pijač med mladostniki uvršča-mo v sam vrh mednarodne lestvice. Po-leg pospešenega razvoja kariesa to res-no vpliva tudi na porast debelosti.

Poleg vsebnosti sladkorjev v hranina nastanek kariesa vpliva tudi leplji-vost hrane. Visok kariogeni potencialimajo zlasti sladkarije, sladke pijače inškrobnate jedi. Posebej moramo bitipozorni na »skrite sladkorje« v prehra-ni, ki so dodani številnim predelanimživilom, kot so žita za zajtrk, pekovski

izdelki, kečap, sadni jogurti in razneomake, so jasni zobozdravniki. Ti sotudi ob letošnjem svetovnem dnevuustnega zdravja konec minulega tednaponovno opozorili, da je ustno zdravjebistveni del splošnega zdravja in je te-meljna človekova pravica. Ob dobri us-tni higieni, uporabi zobne paste s fluo-ridi in rednih obiskih pri zobozdravni-ku pa je kot preventiva pred kariesomzelo pomembna tudi ustrezna prehra-na s pazljivim vnosom s sladkorji bo-gate hrane in sladkih pijač.

Preventiva je v naših rokahPrav ta čarobna paličica učinkovite pre-ventive je seveda tudi v naših rokah, če-prav pacienti že leta nimajo več občutka,da je za zobozdravstvena preventiva prinas na zavidljivi ravni. »Poleg tega, dasem več kot leto dni čakala na pregled,da mi zobe popravljajo po kapljicah inse zobozdravstvene storitve čedalje boljgloboko zajedajo v moj žep, sem moralapri specialistu podpisati celo, da se stri-njam s predolgo čakalno dobo, če ho-čem nekje po dveh letih sploh priti navrsto,« je potožila starejša pacientka, kise z zobozdravniki strinja, da je preven-tiva zagotovo tudi v njenih rokah.

Prav zato, ker je ustne in zobne bole-zni mogoče z dobro preventivo v prete-žnem delu preprečiti, je bilo sporočiloodbora za zobozdravstvo Zdravniškezbornice Slovenije javnosti in politikitudi ob letošnjem svetovnem dnevu us-tnega zdravja konec prejšnjega tedna, kije sicer dodatno več poudarka odmerilosladkorjem, enako kot že leta - da sipreventiva v zobozdravstvu zasluži naj-večji pomen. x av

_^_^_^_^_^_^_^_^HflB_! f "w *M_______.m^m^m^m^m^âw**yai — ___________:? '" v~^^_^^___fifeM__S__B_/ jtÂ^p_MJ^^|_si__F * _____________

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 16




Stran: 16

Površina: 199 cm2

7

?Aperolspritz*(2 m)

Kalorije: 130 kcaldkor: prlbl. 16 g ali več,isno od vrste prosecca

Koliko vsledene i

Poletna vročina je čas za ledeneosvežitve. Preračunali smo,

koliko približno bi morala moškiin ženska z normalnim indeksomtelesne teže pri 35 letih telovaditi,

da bi pokurila kalorije sladkih inopojnih razvad.ra TJAŠAZAJC

7 Kepica\M»^ čokoladnega

I sladoleda(100g,brezkometa)

Kalorije: pribl. 166 kcalSladkor: 20 g

is stanejorazvade

(oso *, 0 1-^5^tV^.Kalorije: 200 kcal 'sJ k^ V^^^Sladkor: mani kol J g I Jr i / \\m

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance 30.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 51.000

Stran: 12

Površina: 1.830 cm2 1 / 4



Stran: 12

Površina: 1.830 cm2

8

Zamrznjenjogurt \ 7/.___ajbe__lo__eeI_, \ //

lOOg) \ « /Kalorije: 130 kcal | \ II

Sladkor: 21 g I |

.__*-V->*_.

Mojito*- (l,5dl)

''j ' Kalorije: pribl. 120 kcal(if 7iy Sladkor: 10-20 g

Kalorije: pribl. 93 kcal Iv /Sladkor: 20 g R^--^_______. j

Op..: navedene so okvirne hranilne vrednosti posameznih pi]ač oziroma osvežitev. Preračuna-ne so iz receptov za pripravo in z nutricionis tično aplikacijo Lifesum.

* Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju.Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 51.000

Stran: 12




Stran: 12


9

Vaniljev~7 milkshake

\\ / (McDo__iald's,\\ / majhen, 160 g)\| / / Kalorije: 184 kcalII J f Sladkor: 26 g

LongIsland t

IcedTea* /^^. Ij&s.(l,5dl+led) /ŽO^VJ t//^>

J \ Pinati \ colada*

(l,5dl+led)\\ / Kalorije: 210-250 kcal\\ y Sladkor: 8-12 g

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 51.000

Stran: 12




Stran: 12


10

Količina porabljenih kalorij pri raz30minut Urajoge 30miiiut 45minut lOminut.ahkega ashtanga «« zgeM- sWec

teKa flt pilatesa

Ženska.35 let.lesom 210 309 253 166 5060 kg,

ITM22Moški.35 let,173 cm 238 351 288 189 5768 kg,ITM22

Op.: izračunano na por.a_uHea_thS.atus

ličnih dejavnostih60 minut 60 minut 60 minut 30 minut 30 minut B minut

teka zumbe plezanja plavanja likanja hojepo8 km/h stopnicah

navzgor

507 475 657 183 67 121

576 540 747 207 77 137

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 51.000

Stran: 12




Stran: 12


11

V Dutovljah še vedno ni zdravnika splošne medicine - Prebivalci se pritožujejo

Niti sodobna ambulantane privabi zdravnikaNa zdravstveni postaja v Dutovljah že več kotleto dni čakajo specialista družinske medicine.•Njegovo delo zaenkrat nadomeščajo trijeupokojeni zdravniki. Z njihovim delom soprebivalci sicer zadovoljni, vendar so ogorčeninad neažurnim urnikom.

DUTOVLJE � "V pone-deljek smo nujno rabilizdravnika, klicali smo v am-bulanto v Dutovljah, pa seni oglasil nihče. Ker se jemudilo, smo problem rešilitako, da smo poklicali šte-vilko 112," potarna prebi-valec ene od vasi v okoliciDutovetj, za katere zdrav-stveno oskrbo zagotavljazdravstvena postaja Duto-vlje.

"Da ne bo pomote, s stro-kovnostjo osebja v dutovskizdravstveni postaji smo za-dovoljni, vendar je težava,da ni odprta vsak dan ali pavsaj po vnaprej znanem ur-niku," je povedal MarjanČuk iz Štanjela, eden odštevilnih uporabnikov, ki sočedalje bolj ogorčeni zaraditrenutnega slabega stanjadutovske zdravstvene pos-

taje. Ta skrbi za približno1700 ljudi.

"Nam, ki imamo avtomo-bil, je še lahko. Kaj pa najnaredijo starejši, ki se v Du-tovlje pripeljejo z avtobusomin ugotovijo, da je zdrav-stvena postaja zaprta?" jetežave opisal Čuk, ki ga naj-bolj moti prav neažurno ob-veščanje glede odprtostiambulante.

V Štanjelu na trenutnostanje ne pristajajo in žerazmišljajo o ustanovitvi ci-vilne iniciative, če kmalu nebo boljše rešitve.

Trije upokojenizdravniki

V ambulanti trenutno iz-menično delajo trije upo-kojeni zdravniki: Franc To-zon, Jože Sila in Nevenka

Branka Šteflč. Ljudje mo-rajo vsakemu posebej po-jasnjevati svoje težave, po-leg tega marsikdo toži, daga različni zdravniki napo-tijo v različne ambulante,opaža občinska svetnicaNeva Filipčič in tudi pred-sednica tamkajšnje krajev-ne skupnosti, ki je na sejahobčinskega sveta že večkratopozorila na stanje v du-tovskem zdravstvenem do-mu.

"Ljudje imajo občutek, daso zapuščeni. Ne nazadnjeplačujemo zdravstveni sis-tem tako kot vsi v Sloveniji.Sama sem že večkrat pre-dlagala, da bi ti zdravniki vpokoju lahko pomagali vSežani, kjer je več zdrav-nikov, v Dutovlje pa bi na-mestili stalnega," je pojas-nila Filipčičeva.

V Dutovljah so po ses-tanku z direktorico Tadej oPogačnik Godnič, ki je po-tekal pred dvema tednoma,bolj pomirjeni in pričaku-jejo rešitev kmalu, vendarne pred jesenjo.

Veliko dela za manjdenarja

"Že veliko časa delamo natem, da bi dobili zdravnikaza dutovsko ambulanto.Razpis je zunaj že dolgo, ob-javili smo ga v strokovnihrevijah, prav tako pa tudi naforumu mladih zdravnikov,"je povedala direktorica. Pa-cientom svetuje, naj predobiskom v ambulanto po-kličejo in se naročijo.

S podobnimi težavami sesoočajo tudi drugod po Slo-veniji, v Piranu so na spe-cialista družinske medicinečakali eno leto.

Specializacija družinskemedicine namreč sodi medmanj zaželene specializacijev Sloveniji. "Veliko je trebadelati, zdravniki družinskemedicine so neprestanoobremenjeni. Za pacientalahko porabijo največ sedemminut in pol, pa še slabše soplačani," je o tem, zakaj jetežko dobiti zdravnika, po-vedala Pogačnik Godničeva.

PETRA MEZINEC

Še druga pediatrinjaIz zdravstvenega doma Sežana pa prihajajo tudi dobrenovice. Končno so podpisali pogodbo z drugo pe-diatrinjo, ki bo delovno mesto nastopila konec ok-tobra. "Tako se bo lahko specialistka šolske medicineJožica Mugoša, ki smo ji zelo hvaležni za dolga letaodrekanja in preobremenjenosti, končno odpočila inupokojila," je še sporočila direktorica.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 30.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 50.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 507 cm2

12

___________________P?^^^ ____________BBBMInl8i_ig v "

■^HriHHH| _^_^_^

'"wss£-f i_______r_^^^^___________________________^_^__ri__ nii p**'* _k.'<^__?i t " h|; _■_. i jeJkirmrifiirii-n-i-M ______■ -i ________________________HHP B 9~*<£ K _ f — tmwwwwwb^ PI_____P-W-B__B_PW~~s ' : .y^^âsgt!iE_^|gfl|^Bgj|^M_______W___L!z **

V Dutovljah imajo lepo in sodobno zdravstveno postajo, a zdravnika splošne medicine kljub večkratnim razpisom ne morejodobiti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 50.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 507 cm2

13

Za nujno medicinsko pomočV Metliki je peticijo proti ukinitvi nujnemedicinske pomoči podpisalo 3.034 občanovMETLIKA - Pred dvema dnevo-ma so člani civilne iniciative zaohranitev nujne medicinskepomoči v Metliki skupaj z župa-nom Darkom Zevnikom preda-li vodji sektorja za razvoj na di-rektoratu za zdravstveno var-stvo Dušanki Petrič podpise,zbrane pod peticijo proti ukinit-vi nujne medicinske pomoči vZdravstvenem domu Metlika.Kot v mnogih drugih krajih sotudi v Metliki odločno stopiliskupaj proti nespametni name-ri strokovne skupine na ministr-stvu za zdravje, kjer proučujejonov model urgentnih služb podržavi.

V metliški občini je peticijopodpisalo 3.034 ljudi, iz česar jemogoče razbrati, da se prebival-ci občine zavedajo, kako po-membno je, da imaj o v domačemzdravstvenem domu nujno medi-cinsko pomoč. Hkrati gre tudi zapriznanje za dobro in predanodelo vseh zaposlenih na metliškiurgenci. Seveda pa ne gre spre-gledati, da je metliška urgentna

služba specifična. Novo mesto jeod Metlike oddaljeno 30 kilome-trov, pri tem pa veliko oviro pre-dstavlja prav cesta čez Gorjance,ki je pozimi velikokrat neprevoz-na, poleti pa preobremenjena.Kadar za ohranjanje življenjašteje vsaka minuta, je to lahkousodno. Zato namera ministr-stva za zdravje za Metličane nisprejemljiva in zahtevajo, daimajo občani takšno zdravstve-no oskrbo kot doslej.

Podžupanjo in članico iniciati-ve Anico Kopinič je razveselilanapoved Petričeve, da dežur-stev po zdravstvenih domovihdo nadaljnjega ne bodo ukinjali,a jo vseeno skrbi, kakšne bododolgoročne organizacijske spre-membe. Ministrstvo namrečnamerava urediti mrežo sateli-tskih centrov in celotno mrežonujne medicinske pomoči, po-tem ko bodo imeli podatke onujnih klicih od dispečerskihcentrov. Ti bodo začeli delovatiprihodnje leto.

M. B.-J.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dolenjski list 30.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 42.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 115 cm2

14

DEFIBRILATORJI

Črna pika za odziv državePo nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji kar deset ljudi na dan

utrpelo srčni zastoj. Znano je, da odločajo minute. Z vsako mi-nuto namreč možnost preživetja upade za deset odstotkov, sed-mo ali osmo minuto že pride do neozdravljivih poškodbmožganov, po desetih minutah rešitve več ni. A največkrat sezgodi, da se srce ustavi zunaj zdravstvenih ustanov, zato jetakrat predvsem od pravočasnega ukrepanja naključnih očivi-dcev odvisno, ali bo bolnik preživel.

V tistih kritičnih prvih nekaj minutah lahko življenje reši avto-matski defibrilator (AED). Uspeh pa je v veliki meri odvisen odtega, ali kdo od prisotnih ve, kje je najbližji aparat, in ali ga znatudi uporabiti. A vendar so tovrstni aparati namenjeni pravlaikom in zato enostavni za uporabo, treba jih je le vklopiti inslediti glasovnim navodilom, poudarjajo strokovnjaki. Pred-vsem pa je pomembno, da so defibrilatorji stalno javno dostop-ni, torej 24 ur na dan, vse dni v letu.

V Sloveniji jih je po ocenah tačas v javni mreži že več kot 800,a postavljanje in usposabljanje ljudi za njihovo uporabo je pre-puščeno zanosu posameznikov. Združenje medicine dela, pro-meta in športa - slovensko zdravniško društvo je začelo projektMilijon srčnih točk, ki je bil sprva namenjen nameščanju apara-tov na delovna mesta in usposabljanju delavcev, a je projektprerasel prvotni namen.

Tako denimo na Dolenjskem in v Beli krajini v sodelovanju zlokalnimi skupnostmi organizirajo mrežo in brezplačne tečajepostopkov oživljanja z uporabo AED. Še posebej so uspešni naTrebanjskem, kjer pod budnim očesom koordinatorja ZdenkaSalde iz tukajšnjega zdravstvenega doma vztrajno raste mrežastalno javno dostopnih defibrilatorjev. K projektu so pristopilikrajevne skupnosti in društva, predvsem gasilska, uspešni sotudi pri brezplačnem usposabljanju laikov.

Salda, sicer tudi član civilne iniciative za AED, pa ob tem vepovedati, da se morajo pri svojih prizadevanjih zanesti predv-sem na lastne sposobnosti. Civilna iniciativa na državni ravninima ustreznega sogovornika, še posebej boleče je razočaranjenad resornim ministrstvom. Številne pobude so namreč naletelena gluha ušesa, da projekt ne ostaja na mrtvi točki, gre takozasluga prav zanosu posameznikov, ki so prepoznali pomen de-fibrilatorjev pri reševanju življenj. Država pa je, vsaj za zdaj,zatajila.

Da le ne bi v ključnih trenutkih zatajili tudi ljudje, je prav, dajih je čim več seznanjenih, kje je najbližji defibrilator in kako gauporabiti. Zagotovo se zanesenjaki ne bodo predali in bodo po-žrtvovalno nadaljevali svoja prizadevanja. A skupaj smo moč-nejši, radi pravimo, zato bi bilo prav, da jim tudi država pridenasproti. Življenje je namreč sveto. In naj tako tudi ostane.

Joži Sinur

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 42.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 170 cm2

15

'^^^^^^S^^^^^^^^^^^^^^^^^K—.^—^. MSamoBa^mt~*Wm^mml8m$MM®mmmmmmmmmmmmmmmmm*^k F mE^^^^m&amm ,mma^^^^^^maBmmmaammmmmmmmmmwa

* Jr mat%. !^*i^mw^^^^^mmmmmmmW^*mâ&< - W& tarna.^? *-i **§iHRMH£m&iHHHH^ÎIÊ&KA

\ m "j

* * , 'J

i______ .J1 * VI Mfc .j

Alenka Forte *>/f mnMIIObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Demokracija 30.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 15.000

Stran: 38




Stran: 38


16

Slovensko zdravstvo je tik pred zlomom.Praktično že več let ni pravih reformnih

prizadevanj na strani politike!Vida Kocjan, foto: Matic Štojs

A lenka Forteje doktorica medicine, inter-/1 nistka in gastroenterologinja. Kot zdrav-

/ I niča specialistka deluje v medicinskemcentru Heliks v Trbovljah, ki ga tudi vodi. Pri svo-jem delu največ energije namenja diagnostikiin zdravljenju bolezni prebavil. V manjšem deluse ukvarja tudi s sladkornimi bolniki, ki pa sopo večini tudi bolniki s srčno-žilnimi boleznimi.Že vsa leta si prizadeva za izboljšanje kakovostiživljenja ljudi tako v Trbovljah kot Zasavju. Poli-tično aktivna je v Slovenski demokratski stranki,

kjer je podpredsednica sveta stranke, v občiniTrbovlje pa je občinska svetnica. Je tudi predse-dnica Regijskega odbora za okolje in zdravje vZasavju. Pogovarjali sva se o stanju v zdravstvu,vlogi zdravstvenih zavarovalnic, koncesionarjihpa tudi o stanju v Zasavju tako z zdravstvenegavidika prebivalcev kot okolja.

V zdravstvu delujete že skoraj 30 let; po-klicno pot ste začeli kot splošna zdravnica,zaposleni ste bili tudi v splošni bolnišnici.Kaj vas je spodbudilo, da ste šli med zaseb-nike?

Želja po drugačnem, boljšem načinu delaz bolniki, želja po urejenem delovnem oko-lju, osebnem strokovnem razvoju. Zaradi ne-nehnega opozarjanja na nevzdržne razmeretako za bolnike kot nas, zdravnike, sem kotmlada zdravnica vedno znova naletela na ne-razumevanje nadrejenih, kar je vodilo seve-da v konfliktne medsebojne odnose. Razmi-šljala sem tudi o odhodu v tujino, če mi ne biuspelo pridobiti koncesije za delo v zasebnizdravstveni dejavnosti.

Po letu 2008 seje zamenjalo več ministrovza zdravje, krajši čas ministrstvo ni imelovodje. Kako takšno stanje in občasno bre-zvladje vplivata na to zelo pomembno po-dročje?

Katastrofalno. Ministrstvo je bilo dejanskoskoraj leto dni barka brez krmarja. Slovenskozdravstvo je tik pred zlomom. Praktično ževeč let ni pravih reformnih prizadevanj na

strani politike. Zdravstvo je zelo komple-ksen sistem in preden se kdorkoli loti reform,mora najprej prepoznati slabosti sedanjegasistema. Še pomembneje pa je, da ministriniso pokazali pravega interesa, da bi k sode-lovanju pritegnili širšo zdravstveno stroko,ki od znotraj najbolj pozna problematiko.

Tako zdravstveno politiko že leta bolj alimanj vodi Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije (ZZZS), upravni odbor ZZZS pa jepodaljšana roka sindikatov. Na zdravstvenopolitiko tako verjetno najbolj vplivajo pravsindikati. In dokler bo imel ZZZS uzakonje-no monopolno vlogo, toliko časa ne bo mo-goče izvesti reforme zdravstva..

Varuhinja človekovih pravic je v svojemnajnovejšem poročilu med drugim zapisa-la, da je stanje na področju zdravstvenegavarstva slabo, v enem letu pa ji ni uspelonajti niti enega področja zdravstva ali za-kona, kjer bi se stvari kakorkoli izboljšale.Se pridružujete temu mnenju?

Ne povsem. Vsaj na področju primarnegazdravstva se premika na bolje z uvajanjemreferenčnih ambulant, ki so vključene v deloambulant zdravnikov družinske medicine.Problem je, da so se zakoni sicer začeli pri-pravljati, vendar vedno brez in mimo zdrav-niške stroke, zato tudi niso bil sprejeti. Tumislim na zakon o zdravstveni dejavnosti.Letos pa smo bili priče neuspešnemu posku-su reorganizacije nujne medicinske pomoči.

Kakšno je vaše stališče do nove ureditvenujne medicinske pomoči in s tem poveza-nih urgentnih centrov, ki jo pripravlja mi-nistrstvo, oziroma kakšno je vaše stališčeglede pravilnika o nujni medicinski pomo-či, kije v pripravi?

Pravilnik o nujni medicinski pomoči(NMP), ki ga je pripravljalo ministrstvo zazdravje, bi v obliki, kot naj bi se NMP izva-jala v prihodnje, pomenil veliko poslabšanjedostopnosti do nujne medicinske pomoči.

Posledično bi bilo več smrti pri urgentnihstanjih, več smrti pri bolnikih s kroničnimiboleznimi, več smrti pri poškodbah in pro-metnih nesrečah zaradi zamujanja pri nu-denju nujne medicinske pomoči, več invali-dnosti.

Slovenija je v zadnjih letih s pomočjoevropskih sredstev pri slovenskih splošnihbolnišnicah zgradila 10 urgentnih centrov.Ob tem pa ministrstvo ni pripravilo kadro-vskega načrta, ni zagotovilo finančnih vi-rov, niso bile pripravljene pravne podlage zaprenos dejavnosti NMP iz primarnega zdra-vstvenega varstva na sekundarno raven.

Pravilnik je treba dopolniti v delu, kjerse bo opredelilo neprekinjeno zdravstvenovarstvo v zdravstvenih domovih, pediatrič-na dežurna služba. Urgentni centri ta čas nemorejo delovati, ker ni kadrov, kolikor vem,pa tudi finančna sredstva za delo v njih nisozagotovljena.

V Zasavju smo se dokaj angažirali in pri-pravili konstruktivne pripombe na pravil-nik. Sicer pa ministrstvu po burnih reakcijahstrokovne in laične javnosti po vsej Slovenijini preostalo drugega, kot da so reorganizaci-jo začasno ustavili oziroma so jo začeli izva-jati bolj preudarno in stopenjsko.

Kakšno pa je vaše stališče do korupcije vzdravstvu, podkupovanja in sprejemanjapodkupnin? Se s takšnimi poskusi srečujejotudi zasebni zdravniki ali to velja samo zajavne zavode?

Korupcija v zdravstvu je velik problem.Kolikor beremo v medijih, je tako: čim večjije zavod, več je tega. Tudi zasebni zdravni-

ki se srečujemo s tem problemom, predvsemko kličejo vplivni ljudje in želijo zdravstveneusluge mimo čakalnih vrst. Nam je do nekemere v teh primerih laže, saj lahko ponudi-mo samoplačniške usluge.

Kako bi moralo biti po vašem mnenjuurejeno financiranje javnih zdravstvenih

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 15.000

Stran: 38




Stran: 38


17

zavodov, kaj bi bilo najboljše za vse, zdra-vstveno osebje in državljane?

Po opravljenem delu. Denar bi moral sledi-ti bolniku. Glavni regulator je danes ZZZS,cene zdravstvenih storitev ne bazirajo naekonomskih temeljih. ZZZS je od leta 2009ceno storitev znižal za približno 17 odstot-kov, materialni stroški in cene aparatur pa soza izvajalce enake oziroma tržne kot za vsakogospodarsko družbo. Ko kupujem novo apa-raturo, mi prodajalci medicinske opreme nezaračunajo 17 odstotkov manj, ampak polnotržno ceno!

Tako v zdravstvu nimamo vpliva na cenosvojih storitev oziroma svojega dela, po drugistrani pa smo kot kupci dobrin oziroma ma-terialov izpostavljeni tržnim zakonitostim.Vsi pa smo že kar pozabili na davek na doda-no vrednost (DDV). V zdravstvu poznamosamo vstopni DDV, ki ga plačamo izvajalciob nabavi, nimamo pa priznanega izstopne-ga DDV, kar zdravstvene subjekte postavlja vneenak položaj z gospodarskimi družbami.Sredstva, ki jih država nameni za zdravstvo,so tudi zaradi plačila vstopnega DDV realnonižja, kot prikazuje proračun ZZZS.

Kako sicer ocenjujete delovanje Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije?

ZZZS ima monopolno z zakonom dolo-čeno vlogo v slovenskem zdravstvu. V svojifunkciji se postavlja pravzaprav nad mini-strstvo za zdravje in v zadnjih tednih se želipostaviti celo nad odločitve slovenske vlade.

Kaj pa dopolnilne zavarovalnice, je to za-dovoljivo urejeno?

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje jehuda anomalija. Zavarovalnice zbrani zdra-vstveni denar porabijo namensko le do 50odstotkov. Z nižanjem cen zdravstvenih sto-ritev v zadnjih letih pa se paradoksno njihovidobički celo večajo, saj je prispevna stopnjaostala enaka.

Prispevna stopnja je enaka za vse zavaro-vance, kar pa ni socialno. Kdor tega zava-rovanja nima, lahko ob daljši hospitalizaci-ji zaide v hude finančne težave, saj mora 15odstotkov zdravljenja kriti iz lastnega žepa.Strinjam se s tistimi, ki predlagajo, da dopol-nilna zdravstvena zavarovanja v obliki, kotso uveljavljena v Sloveniji, potrebujejo spre-membe v dobro bolnikov.

Veliko ste se in se še izobražujete v tujini.Kakšne so razlike med tamkajšnjim zdra-vstvom in slovenskim?

Različne evropske države imajo različnourejeno zdravstvo. Bistvena razlika je, da je vvečini držav primarno zdravstvo tako rekočna zasebnikih - zdravnikih, ki so samostoj-ni in niso zaposleni v javnih zavodih. Veči-na držav ima izdelano zdravstveno mrežo.V nekaterih državah, kot je Luksemburg,

bolniki bistveno več doplačujejo za zdra-vstvene storitve, tudi do 25 odstotkov.

Večina držav ima večje število zdravstve-nih zavarovalnic, s katerimi imajo bolnikisklenjene zavarovalne police in točno vedo,katere usluge za vplačane prispevke lahkodobijo.

So tudi primeri, ko bolnik pri izvajalcu polastni izbiri opravi pregled ali poseg, plačaizvajalcu račun, nato pa povračilo uveljavljapri svoji zavarovalnici.

Tudi v razvitih evropskih državah poznajočakalne dobe, na primer Tržačani čakajo nakolonoskopijo na račun javne zavarovalnicetudi eno leto.

Bistvena je razlika v plačilu zdravstve-nih delavcev. Plače so v tujini precej višje. VNemčiji zasluži moj kolega, ki izvaja podob-no ambulantno delo, štirikratnik moje plače.

V tujini so zdravniki mnogo manj obre-menjeni. Znano je, da imamo v Sloveniji 2,4zdravnika na 100 tisoč prebivalcev, Nemčija3,7, Grčija 6,4, povprečje EU pa je 3,5.

Pred leti mi je kolega diabetolog iz Španijerazložil, da ima na Palmi de Mallorca ambu-lanto 6 ur dnevno od ponedeljka do petka,kjer skrbi za 1.200 diabetikov. Za to delo jebila njegova plača »samo« 3.500 evrov me-sečno.

Slovenska država pa je zdravstveni kaderz ZUJF uvrstila med uradnike, kar je verje-tno svetovni unikum. Zdravstveni delavci

ne sodimo med uradnike, saj so narava dela,delovnik, psihične in fizične obremenitve terodgovornost precej drugačni od tistih, ki jihopravljajo uradniki, učitelji, sodniki ali celoposlanci.

Delujete kot zasebnica, slovensko okoljepa zasebnemu zdravstvu ni posebno na-klonjeno. Kako čutite vpliv države in kaj je

tisto, kar bi bilo treba nujno urediti?Koncesionarji nismo enakopraven par-

tner v zdravstvenem sistemu. Koncesionar-ji po moji vednosti niso bili vključeni niti ven projekt, kjer bi bili deležni vsaj drobtiniceevropskih sredstev, medtem ko javni zavodipogosto so.

Koncesionarji smo statusno organiziranikot samostojni podjetniki (s. p.) ali kot druž-ba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) in nasdavčna zakonodaja obravnava kot gospodar-ske družbe, predvsem ko je treba plačati dav-ke od pozitivnega poslovanja (dobička). Jav-ni zavodi v primeru pozitivnega poslovanjabrez plačila davka vsa sredstva takoj investi-rajo v opremo oziroma v osnovna sredstva.Če pa poslujejo negativno, zanje s finančni-mi injekcijami poskrbi ustanovitelj (država,občina), koncesionar pa bankrotira!

Za investicije prejemajo javni zavodi dr-žavni denar ali evropska sredstva, koncesio-narji pa najemamo bančne kredite.

V zakonu o zdravstveni dejavnosti pa jezapisano drugače - oboji naj bi delovali podenakimi pogoji.

Čakalne dobe so posebna problematika.Kako je to urejeno v vašem centru in ka-kšen je način, da se ta problematika v jav-nem zdravstvu končno uredi?

V našem centru imamo razmeroma kratkečakalne dobe, saj pacientov ne naročamo nanepotrebne kontrolne preglede. Tako osta-ne več časa za prve obravnave. Je pa čakalnadoba odvisna od števila napotenih, na kar paizvajalci nimamo vpliva. Čakalne dobe so doneke mere umetno ustvarjene, če npr. izvaja-lec bolnika naroča na zelo pogoste kontrole.To se je po nekaterih javnih zavodih v neka-terih dejavnostih zelo razpaslo.

Rešitev je v spremembi zavarovalniškegasistema, večjem nadzoru, kaj in kako izvajal-ci delamo. Denarja bo vedno premalo, zatose mora zdravstvena politika skupaj s strokoodločiti, kaj lahko v Sloveniji za zbrani de-nar naredimo, kje bodo prioritete, kdo lah-ko čaka in kdo ne. Sistem potrebuje več redain preglednosti, kar pa je skrb ministrstvaza zdravje, ki je nosilec zdravstvene politike.Noben sistem pa ne more zadostiti vsem po-trebam svojih državljanov, ker so viri v vsehsistemih omejeni.

Ko bodo na primarni ravni zdravnikiobremenjeni z manjšim številom bolnikov,bodo te lahko bolje sami obdelali in bo ver-jetno manj napotitev na sekundarni nivo.Potrebujemo jasne klinične poti v vseh se-gmentih zdravstva. Izkušen in strokovenzdravnik, ki bo imel zadosti časa za posame-znega bolnika, lahko največ privarčuje zdra-vstveni blagajni. Slovenija pa bi morala zago-toviti po zgledu nekaterih evropskih državdodatne vire financiranja za terciarno dejav-nost, za raziskovalno dejavnost, predvsem pa

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 15.000

Stran: 38




Stran: 38


18

za skupine najtežjih bolezni - npr. za onkolo-ško zdravljenje.

Kako ocenjujete projekt e-zdravje, v kate-rega je bilo vloženo veliko denarja, učinkipa niso sijajni?

Koncesionarji nismo bili ne seznanjenine vključeni v projekt e-zdravje. Znano mije poročilo Računskega sodišča RS o temprojektu. Učinkov ni še nobenih, ker sistemsploh še ni postavljen, izvajalcem želi naložitivelike stroške, ki bodo nastali z elektronskimposlovanjem. Hudo skorumpiran projekt!

V zadnjem času je bilo precej hude krvizaradi primera na nevrološki kliniki, kiga poznamo kot primer Radan. Kakšno jevaše stališče do tega pojava?

Ekscesu i dogodki se žal lahko dogodijo nakateremkoli polju človeškega delovanja. Do-godek kaže velike organizacijske pomanjklji-vosti. Struktura dela v zdravstvu naj bi bilastrogo hierarhična, podobna delovanju voj-ske.

V Medicinskem centru Heliks, ki ga voditein v katerem delujete, ste specializirani zanekatere bolezni. Za katere in ali so te bo-lezni v porastu?

Sem internistka in gastroenterologinja,pri delu pa se najbolj posvečam diagnostikiin zdravljenju bolezni prebavil. V manjšemdelu se ukvarjam tudi s sladkornimi bolniki,ki so po večini tudi bolniki s srčno-žilnimiboleznimi. Na vseh področjih, s katerimi seukvarjam, je v Sloveniji visoka stopnja obo-levnosti. Srčno-žilne bolezni in rak sta glav-na vzroka umrljivosti. Sladkorna bolezen pažal tudi v Sloveniji kaže razsežnosti epidemi-je, saj imamo registriranih že blizu 150 tisočsladkornih bolnikov.

Smo pa tudi verificiran center za programSVIT. Ta preventivni program je verjetnoena boljših stvari, ki so se postavile v Slo-veniji, saj analize že kažejo, da obolevnostza rakom debelega črevesa in danke upada,kar pomeni na eni strani manj trpljenja bol-nikov, na drugi pa velik prihranek za zdra-vstveno blagajno.

Na kakovost našega življenja vpliva tudizadovoljstvo, ki ga čutimo pri delu oziro-ma na delovnem mestu. Stopnja brezpo-selnosti je v Zasavju zelo velika. So ljudjemalodušni, imajo zdravstvene težave?

V Zasavju je brezposelnost 21-odstotnain najvišja v Sloveniji. Socialna slika je zeloslaba, okolje zaradi industrijske dejavnostiv preteklosti zelo onesnaženo. Za Zasavjeje značilno, da je obolevnost za nekaterimivrstami raka mnogo višja kot povprečno vSloveniji, Zasavci bolj obolevajo za srčno-žil-nimi boleznimi. Več ljudi ima duševne teža-ve in več je samomorov. Indeks staranja je v

Trbovljah 162 in je med najvišjimi v državi,brezposelnost mladih je okrog 40 odstotkov.Nekje sem prebrala, da so Trbovlje za Slove-nijo to, kar je Grčija za Evropo.

Na zdravje pomembno vpliva tudi okolje.Delujete v okolju,ki je še posebno proble-matično. Kako to vpliva na prebivalstvo vzasavski regiji?

Mnogo ljudi se zaveda, kako pomembno jezdravo in čisto okolje. Zelo je aktivna civilnainiciativa. Veliko ljudi pa je povsem otopelih,saj se težko ukvarjaš z ekologijo, če si brez služ-be, dohodka, imaš še nepreskrbljene otroke.Več je bolnikov z duševnimi motnjami, znanopa je, da bolna duša naredi tudi bolno telo. Ve-liko bolnikov ima psihosomatske težave.

Ali menite, da država dovolj naredi zasanacijo degradiranega okolja v Zasavju?Kaj se dogaja na tem področju?

Za zdaj je Slovenija, po grožnji Evropskeunije, sprejela Uredbo o delcih PM10 (PM- trdi delci je izraz za prah, ki je v zraku vdoločenem obdobju, op. av.), saj je znano,da je Zasavje najbolj onesnaženo s prašnimidelci. Tej uredbi naj bi sledila tudi finančnasredstva za sanacijo okolja, kjer bi z ukrepisanirali največje povzročitelje. To naj bi bilaindividualna kurišča, promet, industrija.Ampak teh sredstev je bilo zelo malo, bila paso obljubljena v višini 14 milijonov evrov. Pomoji vednosti ta čas ne poteka noben kon-kreten projekt, izvajajo edino toplotno izola-cijo nekaj zgradb. Vse to pa je odvisno od mi-nistrstva za okolje, prostor in infrastrukturo,

ki jo je v preteklosti Zasavcem že marsikdajzagodlo.

Čeprav so statistični podatki o višji

obolevnosti za določenimi vrstami raka v Za-savju znani, pa odgovorni, koliko vem, neukrepajo. Smo pač vključeni v državne pro-grame SVIT (Državni presejalni program zazgodnje odkrivanje predrakavih spremembin raka na debelem črevesu in danki), DOR A(Državni presejalni program za raka dojk),ZORA (Preventivni program za odkrivanjepredrakavih in zgodnjih rakavih spremembna materničnem vratu), kar pa ne predstavljaposebne skrbi države za Zasavce.

Kakšno je vaše stališče do sežigalnice La-farge? So stvari res tako kritične?

Res! Študija Zdravje za Zasavje je pred-stavila podatke o višji obolevnosti Zasavcevza rakom, če živijo v pasu 500 metrov ozi-roma 2 kilometra od izvora onesnaževalcev.V tej študiji so bili identificirani vsi najhujšionesnaževalci in snovi, ki spadajo med naj-bolj rakotvorne. Med podatki Nacionalnegainštituta za zdravje, ki jih je ministrstvo zazdravje zapisalo v nedavno objavljeni Resolu-ciji o nacionalnem programu zdravstvenegavarstva 2015-2025, izstopa podatek, daje in-cidenca raka v Zasavju 260/100.000 prebival-cev, nekaj regij v Sloveniji ima incidenco med201 in 208, večina pa krepko pod 200. Zasavciupravičeno pričakujemo, da bo država zače-la izvajati ukrepe za sanacijo degradiranegaokolja in da bo dosledno upoštevala veljavnozakonodajo na področju varstva okolja.

Pred kratkim je bil ustanovljen Strokovnisvet SDS, v katerem ste bili imenovani zapredsednico Odbora za zdravje. Kakšnenačrte imate na tem področju?

Menim, da bo naloga odbora pripravitismernice za reformo slovenskega zdravstva. (S

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 15.000

Stran: 38




Stran: 38


19

Documents

Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Slovensko zdravstvo je tik pred zlomom. Praktično že več let ni pravih reformnih Praktično že več let ni pravih reformnih prizadevanj