Zbirni kataster GJI - gu.gov.si · dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/2004) ... • gospodarski javni infrastrukturi, ki poteka čez to parcelo (vodovod, kanalizacija,

ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

Stran 2

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZEMLJEMERSKA ULICA 12, LJUBLJANA

ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

Verzija 1

Ljubljana, 01.08.2005 pregled objavljenih verzij Verzija Oznaka dokumenta Opis spremembe Datum 1 Zbirni_kataster_GJI.doc / 01.08.2005

Stran 3

VSEBINA

1 UVOD............................................................................................................................................................ 5

1.1 POZICIJA ZBIRNEGA KATASTRA GJI V SISTEMU ZBIRK PROSTORSKIH PODATKOV .............. 5

2 PRAVNE PODLAGE................................................................................................................................... 7

2.1 RESORNI PRAVILNIKI......................................................................................................................... 9

3 SPLOŠNO O ZBIRNEM KATASTRU GJI ............................................................................................ 10

4 ORGANIZACIJSKI MODEL ZBIRNEGA KATASTRA GJI.............................................................. 11

5 MODEL PROCESOV ZBIRNEGA KATASTRA GJI........................................................................... 12

5.1 PROCES VPISA PODATKOV V ZBIRNI KATASTER GJI ................................................................. 13

6 PODATKOVNI MODEL ZBIRNEGA KATASTRA GJI...................................................................... 15

6.1 OBJEKTI GJI ...................................................................................................................................... 15

6.2 PODATKI O OBJEKTIH GJI.............................................................................................................. 16

7 ZAKLJUČEK............................................................................................................................................. 18

Stran 4

Definicija okrajšav in pojmov uporabljenih v dokumentu: GJI – Gospodarska javna infrastruktura GJS - Gospodarska javna služba GU – Geodetska uprava Republike Slovenije MOP - Ministrstvo za okolje in prostor Pravilnik o dejanski rabi prostora - Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o

dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/2004) ZGO-1 - Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, 97/2003, Odl. US: U-I-

152/00-23, 41/2004, 45/2004, 47/2004, 62/2004, Odl. US: U-I-1/03-15) ZUreP-1 - Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 – popr. in 58/2003

– ZZK-1) ZEKom – Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/2004, 86/2004) objekti GJI - omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture upravljavci GJI - upravljavci in drugi subjekti, ki upravljajo z objekti GJI oz. ki so lastniki teh

objektov ter so pristojni za posredovanje podatkov v zbirni kataster GJI izvajalci GJS – izvajalci gospodarske javne službe (javna podjetja, koncesionarji)

Stran 5

1 UVOD Gospodarska javna infrastruktura (v nadaljevanju GJI) je zelo pomemben element razvoja vsakega okolja, saj je nanjo vezan skoraj vsak poseg v prostor in je v večini primerov brez nje tudi nemogoč. Zbrani in urejeni podatki o GJI so nepogrešljiv podatek v različnih procesih upravljanja s prostorom. Prav zaradi pomembnosti tematike ima zbiranje podatkov o GJI (v preteklosti so to bile komunalne naprave) na območju Slovenije zelo dolgo tradicijo. Že leta 1968 je bil izdan Zakon o katastru komunalnih naprav, ki je postavil zbiranje podatkov GJI na mesto ob zemljiški kataster in kataster stavb, torej ob bok nepremičninskim evidencam. Zakon je bil leta 1974 noveliran in posodobljen, vendar tudi tak ni dosegel svojega namena oz. ga je dosegel le v določenih urbanih okoljih. Po letu 1990 je izvajanje zakona popolnoma zastalo in po letu 1994 tudi zamrlo. Novo sprejeta prostorska zakonodaja iz leta 2002, natančneje Zakon o urejanju prostora (ZureP-1) in Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) namenjata veliko pozornosti prav zbiranju podatkov o GJI in s tem postavljata to področje oz. zbirko spet na pravo mesto. Zakonodaja predvideva vzpostavitev zbirnega katastra GJI znotraj sistema zbirk prostorskih podatkov, ki vsebuje tudi zbirko podatkov o dejanski rabi zemljišč, zbirko pravnih režimov ter zbirko upravnih aktov. Namen predlagatelja zakona je bil zagotoviti pregleden prikaz zasedenosti prostora z objekti GJI na nivoju države za potrebe različnih procesov urejanja prostora. Geodetski upravi RS je tako naložena vzpostavitev zbirnega katastra GJI ter v prihodnje tudi vodenje te zbirke. Vzpostavitev je predvidena v začetku leta 2006, kar pa še ne pomeni, da bo v začetku prihodnjega leta mogoče dobiti podatke o objektih GJI v zbirnem katastru. Z vzpostavitvijo bo zagotovljena infrastruktura za začetek polnjenja te zbirke, določeni bodo procesi in predvsem pripravljeno bo okolje ( organizacijsko tehnično) za delovanje zbirnega katastra GJI. Polnjenje je v večji meri odvisno od upravljavcev GJI (občin in pristojnih ministrstev), katerim je nova zakonodaja naložila zagotavljanje posredovanja podatkov GJI v zbirni kataster. S 1.1.2006 bo tako pripravljena »prazna škatla« zbirnega katastra GJI s podporo procesom posredovanja podatkov GJI.

1.1 POZICIJA ZBIRNEGA KATASTRA GJI V SISTEMU ZBIRK PROSTORSKIH PODATKOV

Vsi, ki se s prostorom ukvarjajo na tak ali drugačen način so si verjetno že kdaj zaželeli, da bi bili vsi razpoložljivi podatki o prostoru zbrani na enem mestu, lahko dostopni in po možnosti prikazani z enostavnim programskim orodjem. To je aktualno še posebej takrat, ko pridobivanje potrebnih prostorskih in nepremičninskih podatkov, pospremljeno z mučno birokracijo, zahteva veliko dragocenega časa. Upanje na rešitev te zadrege je nakazal Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), ki kot pomembno novost uvaja sistem zbirk prostorskih podatkov. Ko bo sistem implementiran, bo omogočal podporo različnim odločitvam v prostoru in bo hkrati podatkovna osnova za lokacijsko informacijo, načrtovanje prostora, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali osnova za komunalni prispevek oz. programe opremljanja zemljišč. Pa še bi lahko naštevali. Sistem zbirk prostorskih podatkov bodo sestavljale naslednje zbirke prostorskih podatkov:

Stran 6

• Zbirka pravnih režimov (vsebovala bo vse omejitve v prostoru vključno s podatki prostorskega plana občine)

• Zbirka upravnih aktov (vsebovala bo podatke o gradbenih dovoljenjih, uporabnih dovoljenjih, inšpekcijskih odločbah....)

• Zbirka dejanske rabe prostora, ki pa jo delimo na: - zbirko dejanske rabe zemljišč - zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

Uporabnost sistema zbirk prostorskih podatkov se kaže predvsem v tem, da na osnovi prostorskega preseka teh podatkovnih zbirk oz. slojev lahko za posamezno parcelo dobimo podatek o: • namenski (planski) rabi konkretne parcele in o vseh prostorskih omejitvah in režimih, ki

se nahajajo na tej parceli • vseh upravnih aktih, ki so bili že izdani za konkretno parcelo • dejanski rabi zemljišča (kaj v naravi na tej parceli je – njiva, gozd, zazidano stavbno

zemljišče...) • gospodarski javni infrastrukturi, ki poteka čez to parcelo (vodovod, kanalizacija, plin,

cesta.....) Sistem zbirk prostorskih podatkov je urejena zbirka celovitih informacij o prostoru. Je sistem medsebojno povezanih zbirk najpomembnejših podatkov o prostoru: o dejanski rabi, omejitvah v prostoru, o izdanih upravnih aktih v zvezi s prostorom itd, iz katerih je mogoče pridobiti informacijo za določeno enoto prostora (običajno parcelo).

Stran 7

2 PRAVNE PODLAGE Krovni zakon na področju evidentiranja objektov GJI je Zakon o urejanju prostora, ZUreP –1 (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 – popr. in 58/2003 – ZZK-1), ki predpisuje vodenje zbirke dejanske rabe prostora, del katere je tudi zbirni kataster GJI. Zakon okvirno določa načine evidentiranja objektov GJI in načine vodenja zbirnih podatkov o objektih GJI. Za področje elektronskih komunikacij posredovanje infrastrukture v zbirni kataster GJI določa tudi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) (Uradni list RS, št. 43/2004, 86/2004). Podrobnejši predpis izhajajoč iz krovnega zakona je Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/2004), ki določa vsebino in način vodenja zbirnega katastra GJI. V nadaljevanju je nekaj pomembnejših izvlečkov iz omenjene zakonodaje. ZUreP-1 151. člen (zbirka podatkov o dejanski rabi prostora) (1) Zbirka podatkov o dejanski rabi so podatki o dejanski rabi prostora po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, podrobnejši podatki o dejanski rabi, ki se vodijo na podlagi drugih zakonov ter podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture. (2) Minister za prostor podrobneje predpiše vsebino in način vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora, povezljivosti podatkov in dostop do zbirke podatkov. (3) Podrobnejšo delitev dejanske rabe prostora predpišejo resorni ministri v soglasju z ministrom za prostor.

152. člen (podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture) (1) Podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega člena se vodijo v katastru gospodarske javne infrastrukture na podlagi podatkov o že zgrajenih omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture in podatkov, ki jih posredujejo investitorji po končani gradnji. (2) Zbirne podatke o vrstah in legi omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture vodi, v topografski bazi povezljivo z zemljiškim katastrom, za geodetske zadeve pristojni organ na podlagi podatkov, evidentiranih v katastru gospodarske javne infrastrukture. Vsaka sprememba podatkov v katastru gospodarske javne infrastrukture, ki pomeni tudi spremembo podatka v topografski bazi, se evidentira in posreduje za geodetske zadeve pristojnemu organu v roku treh mesecev od njenega nastanka. (3) Vodenje katastra iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo občine in ministrstva, v katerih delovno področje sodijo posamezna omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture. (4) Če občina ne zagotovi zbirnih podatkov o vrstah ter legi obstoječih omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture iz svoje pristojnosti, na njen račun pridobi te podatke za geodetske zadeve pristojni organ na podlagi posebnega programa, ki ga sprejme vlada. (5) Meritve za evidentiranje omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture opravlja podjetje, ki ima s pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje odgovornega geodeta. (6) Za vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture se uporabljajo identifikacijske oznake, ki jih določi za geodetske zadeve pristojni organ. (7) Minister za prostor podrobneje predpiše način vzpostavitve in vodenja katastra gospodarske javne infrastrukture in zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske infrastrukture, povezljivost podatkov in način določanja identifikacijskih oznak. (8) Vsebino katastra javne gospodarske infrastrukture za posamezne vrste omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture podrobneje predpišejo pristojni ministri v soglasju z ministrom za prostor. ZEKom 83. člen (prestavitev in zaščita obstoječih javnih komunikacijskih omrežij) (4) Lastnik javnega komunikacijskega omrežja oziroma pripadajoče infrastrukture mora posredovati podatke o vrstah in legi omrežij ter objektov, kolikor so ti del pripadajoče infrastrukture, neposredno organu, pristojnem za geodetske zadeve, za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov skladno s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco. Vsaka sprememba teh podatkov se posreduje pristojnemu organu v roku treh mesecev od njenega nastanka. Nadzor nad izvajanjem te določbe izvaja inšpektor in pri tem sodeluje ter usklajeno deluje z inšpektorjem pristojnim za prostorske in gradbene zadeve.

Stran 8

Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora 9. člen (podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture)

(1) Podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture se vodijo v katastru gospodarske javne infrastrukture. Vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture zagotavljajo občine in ministrstva, v katerih delovno področje sodijo posamezna omrežja ali objekti gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavci gospodarske javne infrastrukture). (2) Zbirni podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture se vodijo v katastru gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zbirni kataster) v topografski bazi. Zbirni kataster vodi geodetska uprava. Zbirne podatke o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture prevzame geodetska uprava v zbirni kataster iz katastrov gospodarske javne infrastrukture, ki jih vodijo občine in ministrstva v katerih delovno področje sodijo posamezna omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture.

(3) V zbirnem katastru se vodijo podatki iz 10. člena tega pravilnika za tista omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture, ki so določena na podlagi predpisov, ki urejajo vsebino katastra gospodarske javne infrastrukture za posamezne vrste omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture.

10. člen (zbirni podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture)

(1) V zbirnem katastru se za omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture vodijo naslednji podatki: – lokacija omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture, – identifikacijska številka omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture, – dolžina omrežja ali površina objekta gospodarske javne infrastrukture, – vrsta omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture, – natančnost določitve položaja omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture, – povezava s katastrom gospodarske javne infrastrukture. (2) Lokacija omrežja gospodarske javne infrastrukture se evidentira s topološko pravilnimi linijami. Linije so sestavljene iz daljic, ki med seboj povezujejo lome linije. Lokacije lomov linij so določene s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu. Lokacija in oblika objektov gospodarske javne infrastrukture se evidentirana s topološko pravilnimi točkami ali poligoni, ki določajo tloris objekta. Tloris objekta je projekcija zunanjih obrisov objekta na horizontalno ravnino. Meja poligona je sestavljena iz daljic, ki med seboj povezujejo lome meje. Lokacije lomov meje so določene s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu. (3) Identifikacijsko številko omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture določi geodetska uprava ob prvem vpisu podatkov o omrežju ali objektu gospodarske javne infrastrukture v zbirni kataster. Omrežje gospodarske javne infrastrukture je celotno omrežje posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture ali njegov sestavni del, ki ga upravlja upravljavec gospodarske javne infrastrukture. Isto identifikacijsko številko se lahko dodeli le enemu omrežju gospodarske javne infrastrukture. (4) Dolžina omrežja gospodarske javne infrastrukture je njegova projekcija na horizontalno ravnino in se izračuna iz ravninskih koordinat lomov linij. Dolžina omrežja gospodarske javne infrastrukture je izražena v metrih ter zaokrožena na dve decimalni mesti. Površina objekta gospodarske javne infrastrukture je njegova projekcija na horizontalno ravnino in se izračuna iz ravninskih koordinat lomov meje poligona, ki določajo tloris objekta. Površina poligona je izražena v m2 in zaokrožena na celo število m2. (5) Vrsta omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture se evidentira s šifro vrste omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture. Šifre vrste objektov ali omrežji gospodarske javne infrastrukture so določene v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika. (6) Natančnost določitve položaja omrežja gospodarske javne infrastrukture je določena s srednjim pogreškom meritev, ki so uporabljene za določitev koordinat lomov linij. Natančnost določitve položaja objekta gospodarske javne infrastrukture je določena s srednjim pogreškom meritev, ki so uporabljene za določitev koordinat točke ali lomov meje poligona. Natančnost določitve položaja omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture se evidentira s šifro natančnosti določitve položaja omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture iz priloge 2 tega pravilnika. (7) Za povezavo s katastrom gospodarske javne infrastrukture se evidentirata zbirka podatkov, iz katere je bil podatek o omrežju ali objektu gospodarske javne infrastrukture prevzet, in upravljavec gospodarske javne infrastrukture. Zbirka podatkov, iz katere je bil podatek o omrežju ali objektu gospodarske javne infrastrukture prevzet, se evidentira s šifro zbirke, določene v skladu s predpisom, ki ureja vsebino in način vodenja sistema zbirk prostorskih podatkov. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture se evidentira z enotno identifikacijsko številko (matično številko) iz poslovnega registra Slovenije. 11. člen (elaborat sprememb podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture)

(1) Sprememba podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture je dodajanje, brisanje ter spreminjanje lokacijskih ali opisnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture. Vsaka sprememba vpisanih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture se v zbirnem katastru evidentira na podlagi elaborata sprememb podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki je izdelan v računalniški obliki. Elaborat sprememb podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne

Stran 9

infrastrukture vsebuje naslednje podatke: – stare in nove podatke o lokaciji omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture, – identifikacijsko številko omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture, če ta obstaja, – nove podatke o dolžini omrežja ali površini objekta, vrsti omrežja ali objekta, natančnosti določitve položaja omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture, zbirki podatkov iz katere so podatki prevzeti in o upravljavcu gospodarske javne infrastrukture. (2) Območje, ki je zajeto v elaboratu sprememb podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, mora biti določeno tako, da ostanejo podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture na obodu območja ne spremenjeni. (3) Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora zagotoviti, da je elaborat sprememb podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture pred predložitvijo geodetski upravi kontroliran z računalniškim programom za kontrolo elaborata, ki ga objavi geodetska uprava na svojih spletnih straneh. (4) Elaborat sprememb podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture je lahko posredovan geodetski upravi neposredno prek računalniške povezave v skladu s predpisom, ki ureja pogoje in način računalniškega dostopa do podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot. Po ZUreP-1 in Pravilniku o dejanski rabi je obveznost zagotavljanja podatkov o GJI naložena upravljavcem, ki so občine in resorna ministrstva. GU pa zakon nalaga vodenje zbirnih podatkov o GJI, ki jih v zbirni kataster GJI posredujejo upravljavci. Zbirni kataster GJI predstavlja tako zbir podatkov vseh upravljavcev. Resorni ZEKom nalaga obveznost posredovanja podatkov v zbirni kataster GJI lastnikom omrežij elektronskih komunikacij. Podrobneje posredovanje podatkov določa Pravilnik o katastru javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture.

2.1 RESORNI PRAVILNIKI

V 8. odstavku 152. člena ZUreP-1 je določeno, da vsebino katastra GJI za posamezne vrste GJI (npr. vodovod, kanalizacijo in drugo) podrobneje predpišejo pristojna ministrstva v sodelovanju z MOP. Ti predpisi pristojnih ministrstev, ki bodo podrobneje določali objekte GJI, ki se bodo vodili v katastrih GJI in posredno v zbirnem katastru GJI, so ključnega pomena za delovanje celotnega sistema katastrov in zbirnega katastra. S sprejetjem resornih predpisov oz. pravilnikov, bo upravljavcem naloženo, da poenotijo vodenje svojih katastrov, s čimer bo močno poenostavljena tudi povezanost teh katastrov s sektorskimi zbirkami in zbirnim katastrom GJI. Pri izdelavi pravilnikov za posamezno vrsto GJI je ključno sodelovanje resorjev oz. pristojnih ministrstev. Zaradi kontinuitete izvajanja aktivnosti vzpostavitve zbirnega katastra GJI ter obveznosti, ki so v zvezi s tem naložene GU, je GU pripravila okvirni katalog objektov GJI, ki predstavlja osnovo do sprejetja ustreznih resornih pravilnikov. Če resorna ministrstva ne bodo pripravila svojih predpisov, bo katalog objektov tak, kot ga je pripravila GU.

Stran 10

3 SPLOŠNO O ZBIRNEM KATASTRU GJI Zbirni kataster GJI v širšem pomenu razumemo kot sistem oz. okolje, v katerem se srečujejo uporabniki in upravljavci podatkov, ki na podlagi določenih procesov posredujejo podatke ali dostopajo do podatkov o objektih GJI, ki se vodijo v zbirki podatkov. V širšem smislu zbirni kataster GJI ni le tehnična rešitev, zbirka podatkov ali aplikacija, ampak je to organizacijsko-tehnični model, katerega namen je zagotavljati pogoje za uspešno evidentiranje in posredovanje podatkov o objektih GJI. Ključni udeleženci v sistemu zbirnega katastra GJI so:

� občine in ministrstva (upravljavci), ki zagotavljajo podatke, � uporabniki podatkov, ki podatke potrebujejo pri svojem delu, � geodezija kot integrator sistema.

Uspešnost in dolgoročno delovanje sistema bo zagotovljeno izključno s sodelovanjem vseh treh ključnih udeležencev v procesu. Vloga geodezije je vzpostaviti takšne mehanizme, ki bodo omogočili delovanje sistema od katerega bo odvisno čim več različnih uporabnikov, kar bo zavezovalo upravljavce podatkov, da bodo v sistem podatke tudi redno posredovali. Glavni cilji vzpostavitve zbirnega katastra GJI so:

� zagotavljati kakovostne osnovne podatke o GJI (vsebino), ki obsegajo predvsem prostorsko komponento (geolokacijo) in enolično identifikacijo objektov v zbirnem katastru GJI,

� zagotavljati redno in enostavno vzdrževanje podatkov o GJI ter zanesljivo posredovanje podatkov uporabnikom,

� zagotavljati infrastrukturo, ki obsega zbirko podatkov GJI, kjer bodo na enem mestu in v okviru enovitega sistema zbrani in dostopni osnovni podatki o GJI.

Stran 11

4 ORGANIZACIJSKI MODEL ZBIRNEGA KATASTRA GJI V najširšem pomenu se vodenje zbirk podatkov o objektih GJI teoretično razvršča v štiri nivoje katastrov:

1. Izvajalski kataster /vodijo izvajalci GJS/, 2. Upravljavski kataster /zagotavljajo občine in ministrstva/, 3. Sektorski kataster /vodi pristojno ministrstvo/, 4. Zbirni kataster GJI /na nivoju države, vodi GU/.

V praksi je vodenje podatkov o objektih GJI odvisno od organizacijske strukture inštitucij in subjektov s področja posameznih vrst GJI, njihove organiziranosti, pristojnosti in pravne urejenosti. Zaradi tako široke strukturiranosti organizacijskega modela na področju gospodarske javne infrastrukture, je tudi sistem vodenja zbirk podatkov GJI za različna področja GJI različen. Ponekod je sistem razvejan, ponekod ne obstaja pravzaprav ničesar. Strukturiranost organizacijskega modela na področju GJI: /tabela je zgolj informativne narave/ ZBIRNI

KATASTER SEKTORSKI KATASTER

UPRAVLJAVSKI KATASTER

IZVAJALSKI KATASTER (GJS)

PROMETNA INFRASTRUKTURA

CESTE GU Ceste – Ministrstvo za promet – (Direkcija RS za ceste), Gozdne ceste – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Direkcija RS za ceste, občine, Zavod za gozdove Slovenije

Občinske GJS, Družba za avtoceste RS , koncesionarji, Zavod za gozdove Slovenije

ŽELEZNICE GU Agencija za železniški promet

Agencija za železniški promet

Holding Slovenskih železnic

LETALIŠČA TER INFRASTRUKTURNI OBJEKTI, NAPRAVE IN SISTEMI NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA

GU Uprava RS za civilno letalstvo

Uprava RS za civilno letalstvo, občina, aerodrom

Izvajalec GJS (javno podjetje, koncesionar)

PRISTANIŠČA GU Uprava RS za pomorstvo Uprava RS za pomorstvo, občina

Luka Koper d.d., ostali izvajalci GJS

ENERGETSKA INFRASTRUKTURA

ELEKTRIČNA ENERGIJA GU Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za energijo

Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za energijo

ELES, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana…

ZEMELJSKI PLIN GU Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za energijo

Direktorat za energijo, Občina (distribucija plina)


TOPLOTNA ENERGIJA GU Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za energijo

Občina Izvajalec GJS (javno podjetje, koncesionar)

NAFTA IN NAFTNI DERIVATI GU Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za energijo

Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za energijo

Izvajalec GJS (gospodarska družba, javno podjetje, koncesionar)

KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

VODOVOD GU Ministrstvo za okolje in prostor – Direktorat za okolje

Občine


KANALIZACIJA GU Ministrstvo za okolje in prostor – Direktorat za okolje

Občine


RAVNANJE Z ODPADKI GU Ministrstvo za okolje in prostor –

Občine


Stran 12

Direktorat za okolje VODNA INFRASTRUKTURA GU Ministrstvo za okolje in

prostor Ministrstvo za okolje in prostor


INFRASTRUKTURA ZA GOSPODARJENJE Z DRUGIMI VRSTAMI NARAVNEGA BOGASTVA ALI VARSTVA OKOLJA

GU Ministrstvo za okolje in prostor – Direktorat za okolje

Ministrstvo za okolje in prostor – Direktorat za okolje


DRUGA OMREŽJA IN OBJEKTI V JAVNI RABI

ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE

GU Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za elektronske komunikacije, Agencija za pošto in el. komunikacije

Operaterji elektronsko komunikacijskih omrežij

/

5 MODEL PROCESOV ZBIRNEGA KATASTRA GJI Podatki se v zbirni kataster GJI prevzemajo iz posameznih katastrov GJI. Te katastre zagotavljajo posamezni upravljavci in služijo tehničnim in poslovnim potrebam upravljavca. Praviloma vsebujejo mnogo več in mnogo bolj podrobne podatke, od katerih v zbirnem katastru GJI prevzemamo le najbolj pomembne. Za potrebe vzpostavitve in vzdrževanja zbirnega katastra GJI so v zbirnem katastru GJI določeni procesi, ki zagotavljajo pretok podatkov od upravljavca do zbirnega katastra GJI in nazaj do uporabnika. V splošnem so določene naslednje vrste procesov: � vpis podatkov v zbirni kataster GJI,

o prvi prevzem podatkov (masovni prevzem podatkov o obstoječih objektih GJI),

o sprememba podatkov (posamezna sprememba podatkov, ki nastane na podlagi nove gradnje ali posega v prostor in se evidentira v skladu s 105. členom ZGO-1),

� vpogledovanje v podatke zbirnega katastra GJI, � izdajanje podatkov iz zbirnega katastra GJI.

Z zgoraj naštetimi procesi zagotavljamo vzdrževanje, vpogledovanje in izdajanje podatkov GJI v zbirnem katastru GJI. Vsak izmed naštetih procesov ima svoje zakonitosti, ki jih je pri načrtovanju sistema potrebno upoštevati.

Stran 13

5.1 PROCES VPISA PODATKOV V ZBIRNI KATASTER GJI

Shematski prikaz vpisa podatkov o objektih v zbirni kataster GJI

Vpis podatkov oz. sprememb podatkov se v zbirni kataster GJI izvede na podlagi digitalnega elaborata sprememb podatkov o objektih GJI in zahtevka za vpis objektov GJI v zbirni kataster GJI. Proces vpisa podatkov o objektov GJI se zaključi z Obvestilom GU o vpisu objektov GJI v zbirni kataster GJI ter posredovanjem podatkov z dodeljenimi enoličnimi identifikatorji sistema zbirnega katastra GJI upravljavcem oz. vlagatelju.

Podrobnejši prikaz procesa vpisa v zbirni kataster GJI:

6 PODATKOVNI MODEL ZBIRNEGA KATASTRA GJI V zbirnem katastru GJI se vodijo zbirni podatki o objektih GJI.

6.1 OBJEKTI GJI

Vrste in osnovne šifre objektov GJI je na globalni ravni določil Pravilnik o dejanski rabi prostora: Šifra vrste omrežij in objektov GJI

Ime vrste omrežja in objekta GJI Opis

1000 PROMETNA INFRASTRUKTURA

1100 ceste avtoceste, hitre ceste, glavne ceste, regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti, gozdne ceste, objekti cestne infrastrukture

1200 železnice glavne proge, regionalne proge, objekti železniške infrastrukture

1300 letališča ter infrastrukturni objekti, naprave in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa

infrastrukturni objekti, naprave in sredstva na letališčih ter infrastrukturni objekti, naprave in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa

1400 pristanišča objekti pristaniške infrastrukture, plovne poti 2000 ENERGETSKA

INFRASTRUKTURA

2100 električna energija omrežja in objekti za prenos in distribucijo električne energije 2200 zemeljski plin omrežja in objekti za prenos in distribucijo zemeljskega plina 2300 toplotna energija cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, infrastrukturni

objekti 2400 nafta in naftni derivati naftovodi, produktovodi, infrastrukturni objekti 3000 KOMUNALNA

INFRASTRUKTURA

3100 vodovod magistralna, primarna, sekundarna in terciarna vodovodna omrežja z objekti

3200 kanalizacija magistralna, primarna in sekundarna in terciarna kanalizacijska omrežja z objekti

3300 ravnanje z odpadki objekti za ravnanje z odpadki 3400 zelene površine otroška igrišča, zelene površine v stanovanjskih območjih,

mestni in primestni gozd 4000 VODNA INFRASTRUKTURA objekti, naprave ali ureditve namenjene urejanju voda in

izvajanju monitoringa voda 5000 INFRASTRUKTURA ZA

GOSPODARJENJE Z DRUGIMI VRSTAMI NARAVNEGA BOGASTVA ALI VARSTVA OKOLJA

omrežja in objekti namenjeni gospodarjenju z naravnim bogastvom ter omrežja in objekti namenjeni varstvu okolja

6000 DRUGA OMREŽJA IN OBJEKTI V JAVNI RABI

6100 elektronske komunikacije prenosni in distribucijski telekomunikacijski vodi, telekomunikacijski objekti

Podrobneje določijo objekte GJI, ki se vodijo v katastrih GJI in posredno v zbirnem katastru GJI, pravilniki, ki jih pripravijo resorna ministrstva.

Stran 16

6.2 PODATKI O OBJEKTIH GJI

Za posamezen objekt GJI se v zbirnem katastru GJI vodijo � podatki o lokaciji objekta (točka, linija, poligon v državnem koordinatnem sistemu.), � identifikacijska številka, ki jo dodeli GU ob prvem vpisu ter � opisni podatki (vrsta objekta GJI, natančnost določitve položaja, upravljavec objekta,..)

Atributi objektov, ki jih delimo v osnovne in dodatne so razvidni v naslednji tabeli:

zapšt.

ATRIBUT OPIS ATRIBUTA

1 TIP_SPR Tip spremembe podatkov

2 ID

Enolična identifikacijska številka objekta (entitete) v sistemu zbirnega katastra GJI Atribut dodeli GU ob prvem vpisu. Če je bil atribut že posredovan upravljavcu, ga mora le-ta voditi in v primeru spreminjanja ali brisanja objekta (entitete) ta ID tudi uporabiti. ID pri atributnih podatkih mora biti identičen ID-ju lokacijskih podatkov iste entitete!

3 ID_UPR

Enolična identifikacijska številka objekta (entitete) v sistemu katastra upravljavca. Ta identifikacija je bistvena pri prvem vpisu podatkov, ko ID še ne obstaja. ID_UPR pri atributnih podatkih mora biti identičen ID_UPR-ju lokacijskih podatkov istega objekta (entitete)!

4 SIF_VRSTE Vrsta objekta Evidentira se s šifro objekta po šifrantu vrste objektov GJI.

5 CC_KLAS

Šifra vrste objekta po CC-SI klasifikaciji Določena na osnovi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03) ter Metodoloških pojasnil in navodil za razvrščanje objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI).

6 TOP Topološka oblika objekta

7 NAT_YX Natančnost določitve položaja objekta (y,x koordinate) Izražena s srednjim pogreškom meritve, ki je bila uporabljena za določitev koordinat točke ali lomov linij ali lomov meje poligona.

8 Z Absolutna nadmorska višina temena objekta /Samo za točkovne objekte!/

9 NAT_Z Natančnost določitve absolutne nadmorske višine objekta V primeru linijskih in poligonskih objektov je to natančnost najslabše določene točke objekta.

10 GJI Atribut GJI Določa, ali je objekt GJI ali druga infrastruktura, ki nima statusa GJI, temveč je evidentirana v katastru zaradi interesa lastnika.

11 VIR Vir Vir iz katerega je bil pridobljen podatek o lokaciji.

12 DAT_VIR Datum podatkovnega vira V primeru terenskega zajema je to datum zajema. Datum se zapiše v obliki YYYYMMDD (leto, mesec, dan).

13 MAT_ST Matična številka upravljavca/lastnika objekta Iz Poslovnega registra Slovenije.

14 MAT_GJS Matična številka izvajalca GJS na objektu Iz Poslovnega registra Slovenije. Če infrastruktura ni GJI, je atribut neobvezen.

15 ID_EL Identifikacijska številka zadnjega elaborata sprememb podatkov objekta GJI v sistemu zbirnega katastra GJI za objekt GJI /Atribut določi GU.

O S N O V N I A T R I B U T I

16 DAT_EL Datum zadnjega vnosa podatkov objekta GJI v zbirni kataster GJI Datum se zapiše v obliki YYYYMMDD. /Atribut določi GU.

Stran 17

17 DIM_YX

Zunanja tlorisna dimenzija objekta (v m) /največja prečna tlorisna dimenzija objekta/ . Podatek se ne vpisuje pri poligonskih objektih! Pri točkovnih objektih velja: za okrogle objekte = premer; za pravokotne objekte = diagonala. Pri linijskih objektih velja: za cevovode=zunanji premer cevi.

18 DIM_Z

Zunanja vertikalna dimenzija objekta (v m) Pomeni razliko med najvišjo in najnižjo točko objekta. V primeru točkovnih in poligonskih objektov je to višina objekta, v primeru linijskih objektov (npr. vodov) pa je to vertikalni premer cevi, ki je v večini primerov enak kot zunanji premer cevi.

19 OPU Opuščenost objekta Podatek o objektih GJI, ki po prenehanju delovanja niso bili odstranjeni - tista infrastruktura, ki je nihče ne uporablja in jo je dovoljeno uničiti.

20 ATR1 Specifični atribut 1* Pod tem atributom se za različne vrste objektov vodijo različne karakteristike objektov.



23 ATR4 Specifični atribut 4* Pod tem atributom se za različne vrste objektov GJI vodijo različne karakteristike objektov.


D O D A T N I A T R I B U T I 25 OPIS

Dodaten opis Po potrebi se objektu GJI doda poljubno informacijo, ki v ostalih atributih ni zajeta.

* podrobnosti so določene v izmenjevalnem formatu in šifrantih datotek elaborata sprememb

Osnovni in dodatni atributi so obvezni v kolikor so za določeno vrsto objekta predvideni.

Stran 18

7 ZAKLJUČEK Zbirni kataster GJI predstavlja temeljno nepremičninsko evidenco v Sloveniji, v kateri se evidentirajo objekti GJI. Osnovni namen vzpostavitve zbirnega katastra GJI je prikaz zasedenosti prostora z objekti GJI, kar nam omogoča bolj smotrno planiranje in urejanje prostora ter bolj varno izvajanje posegov v prostoru. Zbirni kataster GJI bo dosegel polno veljavo in učinkovitost (podobno kot zemljiški kataster) ob uvedbi in tudi pravno formalni uveljavitvi konstitutivnega in publicitetnega načela v sistemu zbirnega katastra GJI. Konstitutivno načelo pomeni, da nepremičnina uradno obstaja samo v primeru, ko je evidentirana v zbirnem katastru, publicitetno načelo pa zagotavlja, da se nihče ne more sklicevati, da za objekt GJI ni vedel, če je le ta vpisan v uradno evidenco. Koncept obeh načel zagotavlja uporabo podatkov, saj omogočata razvoj novih storitev na osnovi podatkov zbirnega katastra GJI in večjo »varnost« infrastrukture, če je le ta evidentirana. Podatki zbirnega katastra GJI se vodijo kot samostojna zbirka, vendar se polna vrednost in uporabnost pokaže s povezavo z drugimi zbirkami podatkov o nepremičninah (zemljiški kataster, kataster stavb) ter z drugimi prostorskimi podatki (zbirke podatkov v okviru sistema zbirk prostorskih podatkov kot so namenska raba prostora ter pravni režimi). Z navedenimi zbirkami se podatki zbirnega katastra GJI povezujejo preko geolokacije. Tako imamo možnost, da z uporabo geoinformacijskih orodij, za vsako zemljiško parcelo pridobimo informacijo o tem, kateri objekti GJI se na parceli nahajajo; seveda pa moramo pri tem upoštevati natančnosti podatkov iz posamezne evidence. Zbirni kataster je zagotovo ena tistih zbirk podatkov, ki bo v prihodnje ena ključnih evidenc za učinkovito upravljanje s prostorom tako na nivoju države kot na nivoju lokalnih skupnosti, saj bodo na enem mestu zbrani vsi podatki o GJI, kar bo pomenilo, da bodo lokalne skupnosti tako imele vpogled v infrastrukturo, ki je v lasti države in obratno. S tem bodo vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorom (upravljavci, izvajalci GJS, gradbena podjetja,...) imeli vpogled v zbirne podatke GJI, ki so zbrani v javni evidenci in tako vsem javno dostopni pod enakimi pogoji.

Documents

Zbirni kataster GJI - gu.gov.si · dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/2004) ... • gospodarski javni infrastrukturi, ki poteka čez to parcelo (vodovod, kanalizacija,