Wlovsko druiinei

vrNsKlnRHovlMiklqrri pri Ormoiu

1946 - 1996

ffim/@

lovskei druiinervrNsl(I\tRHovlilfiklcrrTi pri Ormoiu

1946 - 1996

PET DESETLETIJ DELOVANJAOb bliZajodi se petdesetletnici obstoja in

delovanja na5e lovske druZine smo se lovci naeni izmed sej odlodili, da na dostojen nadinobeleZimo naS jubilej in kronolo5ki opi5emodelovanje lovske druZine od ustanovitve dodanes. V ta namen je bil imenovan priprav-ljalni odbor, kateri je ob pomodi starej5ihdlanov zelene bratovSdine na osnovi pisnihvirov in ustnih izrodil opisal prehojeno pot odustanovitve do danes.

Osnovni namen kronolo5kega zapisa je bilapredstavitev delovanja na5e lovske druZine vpreteklosti, nekako od druge svetovne vojnedalje, do dana5njih dni, sedanji mlajSi genera-ciji lovcev in na5im zanamcem, da bodo v

scdanjem 6asu, ko sta slovenski lovec in lovstvo na veliki preizkuinji,zagovarjali interese in organiziranost lovstva v sedanji obliki, katero namzavidajo celo lovci zahodnega sveta.

Na Zalost so tudi v lovskih vrstah ljudje, ki sku5ajo od lovstva odrinitidobrega dloveka, ki pripada srednjemu in revnej5emu sloju kmedkegaprebivalstva. Cudim se namred ljudem, ki so pet desetletij s ponosom nosilikroj slovenskega lovca in se strinjali s sedanjo organiziranostjo lovstva,sedaj pa so vedini po5tenim lovcem obrnili hrbet in jih v javnosti posku5ajoprikazovati kot nekak5ne unidevalce Zive narave.

Osnovna naloga lovstva je vsekakor varstvo narave, sam lov pa je iedrugotnega pomena. Za ogroLeno okolje smo dolZni skrbeti vsi uporabnikiprostora in si prizadevati za sonaravno varstvo divjadi. Lovec postaja vse

bolj varstvenik divjadi.ZLeljo, da v lovstvu ne bi priSlo do korenitejSih organizaijskih sprememb,

se zahvaljujem celotnemu pripravljalnemu odboru za pomembno delo prizbiranju gradiva in izdaji kronologije, kakor tudi vsem ostalim dlanom zasodelovan.ie. Posebna zahvala tudi Obdini OrmoZ zaprevzem pokrovitelj-stva nad prireditvijo za jubilejnih 50 let, kakor tudi vsem ostalim, ki soizid kronologije finandno omogodili.

MiklavZ pri OrmoZu,23. 6. 1996 stareSina LDPlavec Vlado

ZGODOVINA LD VINSKI VRHOVIMTKLAvZ pnr oRMoztl 1946-1996

Kronoloski zapis LD vinski vrhovi Miklavz pri ormozu t946-1996 je nastal v

,m["- i" pomiadanskem dasu 1996. Pri njegovi izdelavi je sod-e1o-val.Sestdlanski

oaUor u r"rtuvi JaneZid Gustek, Snajder Ivan, Flavec Vlado, Antolid Maks, posebej

pa Kolarid Matija in Mlinarid Franjo, ki je delo tudi vodil'

za svoje delo smo imeli na razpolago dve vrsti virov: pisne vire - arhiv LDVinski vrirovi MiklavZ pri OrmoZu'in seveda ustno izrodilo, spomine posameznih

l";;;;, ki so desetletia'Liveli in delovali v nasi lovski druZini. Glede virov je bilo

i,JtiZi" -a

obdobje do leta 1952, saj nismo na51i nid zapisanega in smo se moraii

,u&ou6llltl z ustnim izrodilom na5ih in kogovskih najstarej5ih lovcev.

Obdobje pred drugo svetovno vojno

v Kraljevini Jugoslaviji sta bila lov. in.lovska organizacija organizirani po

ornoun..'zakonu 6 touu, ki je bil sprejet decembra 1931. Dravska banovina pa

ie na osnovi teea zakona iprejela luni1a"te:z banovinsko uredbo. Po tej uredbi je

f1"l#t" pi;il;;ilr"; i r.,,t1islo-tustninsko pravico in je.priparlala zemlji-

if."-, ta.tn'if.u, toda lastnik jo je iahko izvrseval in se z njo okori(.dal samo po

oar"Otu1, tega zakona. iulr"oi i6 aeUt loviida.na obdinska, drZavna in na loviSda

i-^ih korro".acii in druitev. Via lovi5da so lahko pod zakonskimi-pogoji dajali v,;il;'v'i;;;;i.';;lariko ro"tre samo osebe, ki so imele tovsko karto in orozni

list ter lovozakupnikovo ali drZavno dovoljenje'

Za pospeSevanje lovstva je zakon dovoljeval ustanovitev lovskih drustev. Njihove

"d"g; * Uit., gojitev AivlaOi, pospeievanje lovstva, strokovno izpopolnjevanje

i;;;;;, pu t"Oi Ei,i, UotiS"'in u"rtn^";se izviSevanje zakona in p_redpisov o lovu.

Lovska dru5tva so ',,o.uiu

obvezno pripadati zvezam lovskih dru5tev'

v takratni obdini sveti MiklavZ pri ormozu lahko govorimo o organiziranem

lovsrvu nekako od leta L932 dalje. bbainsko lovi5de je biio v glav,nem razdeljeno

na dva dela - na ."u"rrri', nu."i;i H"ttnun"i, Ilovci, Ple5ivica in Vuzmetinci (tudi

V.Jf""iJ"tl ter juZni na obmodiu Mikla'vZa, Vinskeg.a vrha, Brebrovnika, Krdevin

n-Zii^i"",. LoviSA je dalata oueina v zakup z licitacijo za dobo ved let' Zakupniki

so Uili nekateri premoZriejSi kmetje (oba Rajha, Zadravec), trgovca Golenko in

iafi""iiJ, p.r..i'" t"Oi totLU. Zemtiie , ki je imel v Ilovcih vinograd' Zakupniki so

se medsebojno idruZevali da so laZje uspeli pri draZbi in so na licitaciji nastopali

oo navadi ,kopno. kot l,ovsko druitvo. Lbvskb drustvo je moralo plaiev-ati tudi po

il;l;;-k;";;;ju'tStstu.6 iz Hermanec in kovad zadiavec od MiklavZa)'

Lovisdi sta bili takrat, glede na sedanje stanje dokaj bogati pri mali.divjadi (zajec'

fu^n,J"i.Ul.aj, srnjadi [a skoraj ni biio; maniSi trop.le_v vedjih strnjenih gozdovih

iSiuiuLo.u.stovraea).2enkraisoposameznilovciinlovskiduvajivhudihzimahi[ru"ri% ii*ito tirnrje"j" fazanov in jerebic. Med lovskimi nadlni je prevladoval

inairlOr,ulni lov, pa tudi iov v manj5ih"skupinah. Vedji lov je bil le po enkrat ali

dvakrat v zimskem dasu. ved lovcev je imeio dobro izSolane lovske pse, izkljudno

,"-5k" kratkodlake ptidarje, kar je bilo za takratni prevladujod individualni lov

neobhodno potrebno.

Trgovca, lovca in zakupnika Mlinarii in Golenko

Snajder Anton, kmetovalec in lo-vec iz Zasavec, irtev vojnega na-silja

Soitarii lvan, ,kri|niiki,, logarin lovski iuvaj

-5-

Clani lovskega drultva Sv. MiklavZ pri OrmoZu (do leta 1941)

1. Golenko Anton, trgovec, MiklavZ2. Mlinarid Franjo, trgovec, MiklavZ3. Ozmec Jakob, kmetovalec, Vinski vrh4. Rajh Ludvik, kmetovalec, MiklavZS. Rajh Matiia, kmetovalec. VuzmetinciO. SniiOer Anton, kmetovalec, Zasavci7. Snaider Bolfenk, kmetovalec. Hermanci8. Snajder Franc. kmetovalec. Zasavci9. Tramlek Karel, vinogradnik, KajZar

10. Trstenjak Ciril, kmetovalec, Krdevina11. Vargaion dr. Matej , upokojenec, Vinski vrh12. Vrbnjak Stanko, trgovski pomodnik, MiklavZ13. Zadravec Ludvik, kmetovalec, MiklavZ14. Zemljl( Franc, hotelir (Maribor), Ilovcil-5. Trsteniak Franc. gozdar

16. So5tarid Ivan, ,kr*iZni5ki logar< in lovski duvaj , Hermanci17. Zadravec Filip, kovad MiklavZ - lovski duvaj

;lr,;\, ":4* ,**.{*'+,EL ;{,\*' "r,\ ^qALJEvr

NA JUGosLAvtJA_jf. *,1):-T'Y DRZAVNA LOVSKA KARTA

::;' r ctjavm za dobo od 1. janmrja do 31' decembra 1934'

,o go,"p, ..',',fr|'r"* na'";2'"d'L'----<'.'?dnair.,t.$dil " .';- t#'{'#<.94?.*a ia*Ltso /o&i[a:**l*pa*r *- gcsra.,/lnt z \] Psutn (otit

, "I!i*z-

Driavna lovska karta v kraljeviniJugoslaviji

-6-

Orolni list v kraljevini Jugoslaviji

Lovsko drustvo Sv. MiklavZ pri OrmoZu je delovalo vse do nemske okupacije

"prii. 1l+f . Okupacija je povzrodila.razpad lbvske organizacije, saj so okupacijske

oliuiti ,ur.gte frenioZLnje in unidile drustveni arhiv. Lovcem sta bili odvzeti

zakupljeni 15vi3di, predati'pa so morali tudi vso lovsko oroZje'

Obdobje po drugi svetovni vojni

Po kondani drugi svetovni vojni je Republika Slovenija leta 1,946 izdala zadasnizakon o lovu, ki je med drugim dolodai tudi, da kot zakupnik lovi5d lahko nastopale lovska organizacija in ne posameznik. Tako so od druge polovice leta 1946 daljenastajale lovske druZine. Zakon je tudi dolodal, da kdor hode loviti, mora biti dlanlovskqorganizacije - lovske druZine. V tem dasu je nastala tudi naia lovska druZinaMiklavZ pri OrmoZu in sicer v jeseni 1946.

Ustanovitelji na5e lovske druZine so bili v glavnem predvojni lovci z obmodjasedanje krajevne skupnosti MiklavZ, pridruZili pa so se jim tudi lovci sosednjekrajevne skupnosti Kog. Po merilih takratne Okrajne lovske zveze Ljutomer, podkatero smo upravno pripadali, namred Kog ni imel dovolj velikega teritorija zaustanovitev lastne lovske druZine. Po nekaj letih je pri5lo do razgovorov oustanovitvi lastne lovske druZine Kog s tem, da je na5a LD odstopila Kogu delsvojega lovi5da (obmodje Vrablovidaka in Jel5ovjaka). Leta 1953 je bila imenovanakomisija za novo razmejitev med druZinama v sestavi:

- JaneZid Gustek, stareSina LD MiklavZ- Snajder Franc, stare5ina LD Kog- Trstenjak Ivan. lovski paznik LD MiklavZ- Curin Stanko. lovski paznik LD Kog- Kralj JoZef, dlan UO LD MiklavZ.

Nekako v tem dasu pa smo od LD Ivanjkovci dobili del lovi5da v MalemBrebrovniku. Nove lovske meje je dokondno dolodila razmejitvena komisijaOkrajne lovske zveze Ljutomer, LD MiklavZ pa je odloditve razmejitvene komisijesprejela 26. septembra t954. Po reorganizaciji je loviSde LD MiklavZ obsegalo 2.350ha, od tega pribliZno 800 ha njiv in travnikov, 750 ha gozda in 800 ha vinogradovin sadovnjakov.

Ustanovni dlani LD MiklavZ

5. Vargazon dr. Matej, Vinski vrh6. Zadravec Ludvik. MiklavZ7. Zemlji( Franc, Ilovci8. Trstenjak Ivan, Vinski vrh

PridruZeni dlani s Koga

1. Munda Franc, Vodranci2. Klajndar JoZef. Jastrebci3. Curin Martin. Vodranci4. Munda Jakob, Kog5. Petek Peter, Vodranci

Mala divjad (zajec, fazan, tudi jerebica) je bila v loviSdu takoj po vojni 5e

primerno zastopana, manj je bilo srnjadi. Previadovali so skupni lovi, ki so bili obnedeljah, v decembru tudi ob sobotah. Individualni lov ni bil dovoljen, razen nasrnjad in ,roparice<, bili pa so tudi skupinski lovi razen na zajca. Skupina je moralaSteti najmanj pet lovcev. Skupine so bile stalno imenovane in so imele dolodenteren za lov. Takoj po kondanem lovu so morale skupine gospodarju LD porodatio izidu lova. V druZini so delovale tri take skupine s pet do sedem lovcev. Nekateriposamezniki so se teZje prilagajali spremenjenim nadinom lova (prepoved indivi-dualnega lova na malo divjad), zato je v lovski druZini obdasno prihajalo donesoglasij, tudi do izstopov in izkljuditev.

-7 -

1. Kralj JoZef, Ilovci2. Puconja Peter. Hermanci3. Rajh Ludvik. MiklavZ4. Snajder Boltenk. Hermanci

6. Se5ek Ivan. Kog7. Snajder Franc. Ladaves8. Stampar Martin. Kog9. Zabavnik Drago, Vodranci

10. Zabavnik Vlado, Vodranci

Prva povolna leta so bili dlani slabSe opremljeni z lovskim oroZjem. Imeli so

pr"rcZ",i zasiarele in stare lovske puske pitelinke, lovec s Koga celo..prednjado,

i"fui ou ie bilo tudi predelanih voja5kih pu5k. TeZave so bile tudi z nabavo

".ii"L".g, rtreliva. Sibrene naboje so v glavnem polnili sami s drnim smodnikom.

Veliki lov 1959 - med lovci ustanovitelii LD - Snajder Bolfenk, Krali JoZe. Jurkovtt

Joief, Puconia Peter, Zadravec Ludvik, Trsteniak lvan

Prvi pisni vir LD MiklavZ pri OrmoZu je- knjiga zapisnikov' ki jo je. od leta 1952

auii" ubAit rakratni tulnit 1O Zadravei io2d. V njej najdemo _zapisnike rednih

i"t,iirr."#riii)L"i"r. i'rr.anih zborov in tovskih posvetov. Iz vscbine je razvidno'

;;^j;-brl" i;k;ut -andattra doba- organov druZine eno leto. Na vsakoletnem obdnem

zboru so volili staresino, gospodarj"a in tajnika. Tajnik je op.ravljaitudi.blagajniskopiiforuni", posebnega n"adJornega odbo.ra. pa ni bilo, oziroma je bii voljen na

itl""- iUir- in ;e dpravit enkr#ni pregled poslovanja tor.1" druTjne. Na obdnih

,Uoiif, ,ooa teta igS4 dalje sprejemuii e-nol"tn" programe dela in plan odstrela ter

airg" po-.."bne sklepe 'za iazioj lovske dejavnosii. Velika pozornost. je blla Le

."t.? i"ir.f"na divjabi, saj je moral vsak lovec imeti vsaj po 9lo krmi-ide za malo

ai"iua, , ,l-skem dasu p"l'"'*.r"f.prispevari po 20 kg hiane (koruza in p.enica).

V t"i.,"n-, dasu jc Uilo mJog6 vei srak. vian- Soj. pa.1yd1 lisic. zato_s9]ovci prirej.ali

.k;;;; i; nl ,.opu.i."..i Ti lovi niso bili zaiovoljiv.o obiskani.,.Nekoristne ptice

,oipo,,,luou"skern dasuludistruplti s fosforovo emulriio (zastrupljena kurja jajca),

,uto':. ,no.ul vsak lovec prl.pe,uti ildi po 20 kurjih jajc to'':-qlii, obveza je

bilo lovsko izobraZevanfe'in izpopotnjevinje, vsakdlan je moral imeti strokovni

knjigi NaK lov I. in II. del.

-8-

Kralj JoZe, Jurkovii

Funkcije v LD MiklavZ pri OrmoZu leta 1954

- JaneZid Gustek. stareiina- Sut Alojz, gospodar- Snajder Bolfenk. tajnik- Trstenjak Ivan, lovski paznik.

'Odstrel srnjadi je bil Ze takrat dovolj en le z risanico. Clani skoraj niso imelirisanega oroZja (risanice je bilo takrat teZko dobiti na trZiidu), zato so si pu5ke(vojaSke) za odstrel srnjadi sposojali na Postaji Milice pri MiklavZu. Zaradi varnostiv rivnanju z voja5kimi"pu5kami je bil na taliem lovu-prisoten tudi milidnik. Claniso morlai vsako leto predati vse posuiene koZe uplenjenih zajcev Lovski zadrugiLjutomer, obvezno pa so morlai biti tudi dlani te zadruge. V druZini je bil sprejettudi predlog za nakup prvih lovskih krojev v Konfekciji Ljutomer.

Na predlog OLZ Ljutomer se je LD MiklavZ preimenovala v Lovsko druZino>Vinski vrhovi< MiklavZ pri OrmoZu. Ta predlog so dlani LD na svojem izrednemobdnem zboru, dne 10. 10. 1954 soglasno sprejeli in potrdili. Na istem zboru so

bila obravnavana in sprejeta nova Pravila lovske druZine. Sedemnajstcga aprila jebil na rednem obdnem zboru sprejet prvi Pravilnik LD Vinski vrhovi MiklavZ priOrmoZu. Pravilnik ima 17 dlenov in ga je dejansko izdala OLZ Ljutomer, podpisalapa sta ga podpredsednik Porekar Vlado in tainlk zveze Rajh Mirko. Vsebinsko so

zanimivi predvsem nckateri njegovi dleni - tako 1. dlen govori:>DrZavljan, ki hode postati dlan lovske druZine, mora zadostiti vsem zakonitim

predpisom Zakona o lovu in Zakona o posesti in noienju oroZja. Prijaviti se morapismeno druZini do 1. marca vsakega leta in izpolniti prijavno polo v 4. izvodih.CIan lovske druZine postane, ko ga sprejme lovski posvet ali obdni zbor z

nadpolovidno vedino, njegov sprejem pa odobri OLZ Ljutomer.<9. dlen:>Lovec, ki na lovu nelovsko nosi oroZje ali z njim neprevidno ravna, prihaja z

nabito puiko na zbiraliSde, samovoljno zapuida odrejeno stoji5de, ga lovovodjaodstrani od nadaljnjega lova..

10. dlen:>Kdo ne odda koZ divjadine posredno ali neposredno lovski zadrugi pri OLZ

Ljutomer ali z njimi nemarno ravna, ne more kupiti lovske municrje po znilanrceni, druZina pa mora proti njemu uvesti disciplinski postopek.<

Leta 1955 je lovska druZina kupila risanici razlidnih kalibrov in nabavila dva parasmudi za obhode krmi5d in opravljanje duvajske sluZbe v zimskem dasu in visokemsnegu.

DruZina se je na zahtevo OLZ ttkvarjala tudi z odlovom Zive divjadi. predvsemfazanov. Fazane so lovili s posebnimi kletkami - lovaiami. Zive f.azanc je zvezarazpoiiljala tistim obmodjem, kjer je bil staleZ fazana kritiden. Tudi v domadelovi5de je bilo izpuidenih nekaj zajcev (>angleLev,,) za osveZitev krvi. V tem dasudruZina ni ved obnavlajla pogodbe z lovskim duvajem, zato so to pomembnodejavnost prevzeli nekateri lovci, naslednje leto pa je bila z dvema dlanomasklenjena honorarna pogodba o duvajski sluZbi.

StaleZ divjadi ie bil v tem dasu zadovoljiv, kar lahko sklepamo po podatkih ouplenjeni divjadi v lovskem letu 1955: 100 zajcev,70 fazanov. 15 jerebic, 15 srnjakovin 7 srn, 4 lisice, 4 jastrebi, 3 dihurji in 306 srak, vran in Soj.

Leta 1956 je Lovska druZina Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu vkljudena vOkrajno lovsko zvezo Ptuj, vsa uplenjena divjad pa se je odprodajala prekoPerutnine Ptuj Lovski zadrugi Ljubljana. OLZPtttj je preko Tajni5tva za notranjezadeve izvalala vsakoletni pregled lovskega oroZja in podaljSevanje oroZnih listov.Pri zvezi je bilo uvedeno tudi vsakoletno ocenjevanje lovskih trofej.

-9 -

Upravni odbor OLZ Ptuj (tretji z leve stoii JaneZit Gustek)

v skladu z novimi Pravili se na obdnem zboru voli lodena funkcija blagajnika,tridlansko dastno razsodiSde in tridlanski nadzorni odbor. Katastrska obdina Her-manci se izlodi kot zaSditeni del loviSda, kjer se ne izvajajo lovi. V tem delu loviSda

se izvaja poostrena iuvajska sluZba in odstrei nekoristne divjadi in ptic. StaleZ

divja<tile v zadovoljivem porastu! javlja pa se tudi obdutnejSa Skoda na poljSdinah,pa iudi v vinogradih. V tem obdobju je druZina posvetila ved pozornosti kinologiji.Trije ilani so nabavili rodovniske pse, kratkodlake ptidarje, enega. pa je kupilalovska druzina. Lovska druZina takrat ni imela nekega premozenja, vendar za

primerjavo navajam podatke tzprve inventarne knjige za leto 1957: 3 lovske puske

iisanici razlidnih kalibrov, 3 klelke lovade za odlov Zive divjadi, 1 lovskega psa in2 para smudi - v skupni vrednosti 7 6.700.- din. Iz blagajniskega porodila je razvidno,ai je ul saldo blagajne 57.423.- din, od tega na hranilni knjizici 57.317.- din in vrodni blagajni 106.- din.

Socialni sestav ilanstva:delavci kmetie usluZbenci upokojenci skupaj:

Po socialnem sestavu prevladujejo v na5i lovski druZini vseskozi delavci in kmetje.

Starostni sestav dlanstva:26 do 35 36 do 45 46 do 55 56 do 65 nad 65 skupaj:

elanstvo je bilo Ze takrat starej5e kot m1aj5e, zat.o je druZina vedkrat razpravljalao pomladitvi.

-10-

1811

i8

Divji lov

Nedovoljeni lov je bil tudi pri nas prisoten od takrat. ko se je dlovek pridelukvarjati z lovom. V davnini je bil lov izkljudno zabava vi5jih slojev. Ce je reveZZelel loviti, si je moral pomagati z divjim lovom. Z nlim si je privoidil nekaj zabave,re5eval pa je tudi del svoje prehrane. V lovozakupni5kem obdobju so lahko lovilile tisti, ki so si lahko privo5dili sorazmerno visoke zakupnine za loviSde. Danes sez lovom lahko ukvarjajo skoraj vsi, le veselje do narave je treba imeti. Tisti, kiZelijo biti lovci, pa morajo biti pripravljeni da tej naravi Zrtvujejo kar precej svojegaprostega dasa. Zaradi vsega tega bi lahko pridakovali, da bo v povojnem obdobju,ko temelji lov in plen na druZbeni lastnini, krivolov izginil. Pa temu ni tako.

Divji lov moramo brez pomislekov uvrstiti v druZbeno delikvcnco. saj zanj ninobenega opravidila. Cisto vsega o nedovoljenem lovu v lovi5du ne bomo zvedelinikoli, pa kljub temu vemo o njem nekaj.

V nadem lovi5du sledimo divji lov Ze pred drugo svetovno vojno. Sam sespominjam dogodka, ko sem kot desetleten fantid spremljal odeta na lovu. Peiadilasva po dolini juZno od Ilovec, ko je odetov lovski pes Dan ob potoku, digar breZineso bile takrat 5e bogato porasle z jel5evjem, hitro nakazal in nato dvignil sloko.Odetu je bila Diana naklonjena, oba sva dutila neko tajinstveno zadovoljstvo. Napobodju nad vinogradom je sam6vala s slamo krita vinidarija. Ode je potrkal, odprlanama je prijazna vinidarka in nama ponudila mesto v tesni in temni kuhinji. Odeje odprl lovsko torbo. Ko sva praznila njeno vsebino, je ptidar Dan postajal vsebolj nemiren. Kmalu zatem se je pes s prednjima tacama povzpel na "kumen. iniz nezakurjene kmedke pedi izvlekel 5e neizkoZenega divjega zajca. Zenska je takojpriznala, da je to delo njenega 18-letnega sina. Tadas je sin nekaj delal v vinogradunad hiSo. Poklicala ga je. Sin ni mogel tajiti, priznal je, da je zajca ustrelil na loZu,kmalu za tem pa je tudi izza trama potegnil starinski flobert in ga predal odetu.Ode je fanta poiteno okaral in mu naredil daljSo moralno pridigo, obljubil pa muje, da ga ne bo prijavil oroZnikom. Tega je bil mladenid verjetno najbolj vesel, sajso jugoslovanski Zandarji bili znani po brutalnem pretepanju prestopnikov. Mladenidje trdno obljubil, da se ne bo ved ukvarjal z divjim lovom. Z o(etom sva se otovorilaz zajcem in pu5ko. Zalec je bil odetov, saj je bilo to njegovo loviSde, flobertovkopa je po nekaj dneh predal podnaredniku na Zandarmerijski postaji v SrediSdu obDravi.

Krivolov se javlja tudi po drugi svetovni vojni vse do danaSnjih dni, vendar vrazlidnih dasih z razlidno intenziteto. Prva povojna leta ni bilo teZko priti dovoja5kega oroZja, koristile pa so se tudi povrtane zradne pu5ke, pa tudi kaka starejSalovska pu5ka ali flobertovka. Znatilro za nedovoljeni lov pri nas je tudi kar pogostauporaba razliinih pasti, manj se je pojavljalo zankarstvo. Povedanje nezakonitegaIova opaZamo v petdesetih letih, ko je v juZnem delu lovi5da biio najdenih karsedem komadov zastreljene in potem poginule srnjadi. Lovska druZina je uvedlavedkratne obhode in poostreni nadzor v loviSdu, za vedjo udinkovitost pa se jepovezovala tudi s postajo Milice MiklavZ. DruZinski poslovnik izleta 1956 je tudidolodal naslednje: >Vsak, ki dobi ali dokazno ugotovi divjega lovca, se mu izdruZinske blagajne izplata nagrada v znesku 15.000.- din." Nekaj krivolovcev jebilo ujetih, oziroma odkritih, zaseietega je bilo nekaj oroZja in pasti, nekajprimerov obravnavanih na sodi5du, vendar Zeljenega in pridakovanega udinka nibilo. Opaziti pa je, da je divjega lova v zadnjih letih znatno manj.

Razen nedovoljenega lova naredijo precej Skode predvsem pri srnjadi tudipotepu5ki psi. NaSe lovi5de je sorazmerno gosto naseljeno in so dlovekova bivali5dastrnjena ali raztresena, skoraj vsaka hi5a pa ima psa duvaja. Z veliko vedino

- 11 -

lastnikov psov nimamo teZav, so pa redki posamezniki, ki ne skrbijo dovolj za

svojega StirinoZnega spremljevalca. Psi teh lastnikov se nekontrolirano potepajopo lovi5du, tudi ponodi, ko jih spustijo zverig, preganjajo in koljejo divjad, najvedirnjad. Pred neliaj leti sta prosta voldjaka dobesedno raztrgala manjSi trop srnjadiv ograjenem plantaznem nasadu. To dejanje je zakrivil izkljudno dlovek. Ko so vog.aieni planlaZi jabolka dozorela, je neprediprav v iidnati mreZi naredil nekajOovotj veititr lukenj, skozi katerc je lahko spravil ved vred nakradenega pridelkaza svolo ozimnico. odprtine v ograji so ostale, pozneje jih je nevede koristiiasrnjad-in psi - sredanje je bilo pogubno. Spodnja slika dovolj zgovorno prida oposledicah in ne potrebuje komentaria.

"Zlotino

Proti koncu petdesetih let je bila lovska dejavnost v naii LD Ze dobro organiziranain utedena. Poleg planiranja vsakoletnega odstrela, so bili nadrtovani tudi skupnilovi (do 15 skupiiir lovov v lovskem letu, dolodeni revirji v lovisdu za posamezni

lov).'BoljSa organizacija lovov in sodelovanje stalnih pogoncev, ki jih je druZina

pladala (po a00.- din za lov), so bili lovi uspesnejli in so nudili ved. zadovoljstva.Vsi dlani^so bili v primeru nezgode zavarovani priDOZ, vsi pa so bili tudi narodenina lovski stenski

'koledar. Faianje kebdke je LD kupovala v Fazaneriji Vurberg,

obdanso tudi fazanja jajca (po 100.- din za jajce), ki so jih doma nasajali poddomado kokljo. Z valjenjem-niso imeli nekih izkusenj, vendar kot je razvidno izpisnih porodil, jc bil tak nadin razmnoZevanja fazanov 5e uspeSen'^ Na posevkitr (koruza, bude. fiZol), vinogradih in sadovnjakih se vedno boljpojavlja ikoda po divjadi, predvsem srnjadi. Zahtevke za povradi9 Skode je vloZilkmetijski kombinat Jeruzal-em-OrmoZ. pa tudi nekateri zasebniki. V nekai primerlh

-12-

je bila nastala Skoda povrnjena, pri vedini pa smo dosegli sporazumno pobotanje.Primerov, kjer pri ugotavljanju Skode v komisiji ni sodelovai predstavnik LovskedruZine, take Skode nismo poravnali. V predelih loviSda, kjcr so vinogradi, je biloopaziti padec staleZa zajca, pa tudi fazana, verjetno zaradi intenzivnega (kropljenjavinske trte z razlidnimi strupi, pa tudi zastrupljanje tal proti voluharju. StaleZfazanov v vinogradih je bi1 5e vedno zadovoliiv. Kmetijski kombinat se jc pritoZeval,da nastane precej Skode na grozdju v dasu dozorevanja pred trgatvijo. Zato je bilos pristankom OLZPt:uj izvedenih nekaj lovov v vinogradih takoj po 15. septembru5e pred trgatvijo. Ti lovi so bili organiziranibrez pogoncev (deS, pogonci bi prevedpozobali).

Okrajna lovska zveza (OLZ) se je preimenovaia v Lovsko zvezo (LZ) poznejev Zvezo lovskih drfiin (ZLD). Clanarine niso bile pretirano visoke (za ieto 1957:RLZ 800.- din, OLZ 400.- din, LD 240-. din), potrebno pa jih ie bilo poravnatido 10. marca. Clanarine in druge finandne obveznosti so bile za posameznikapreceiSnja obremenitev, zato so bili pri pladevanju zamudniki, nekaterim je pretilacelo izkljuditev. Clanarine so se skoraj vsako leto povedevale.

V letu 1959 je bilo izvedeno prvo streljanje na glinaste golobe, leto pozneje paje tudi na5a LD kupila prvi stroj za metanje glinastih golobov. Tekmovanja smoizvajali na improviziranem streliSdu. Pridela so se tudi meddruZinska tekmovanjana glinaste golobe. Prvo tako tekmovanje, na katerem je sodelovala tudi naSa LDs svojo tekmovalno ekipo je leta 1960 pripravila LD Velika Nedelja. Pozneje so

bila taka tekmovanja organizirana za celotno obmodje ZLD Ptuj.

Strelsko tekmovanje na glinaste golobe

-13-

V zadetku Sestdesetih let je nekoliko porastel nedovoljeni lov in sicer na tromejimed lovskimi druZinami SrediSde ob Dravi. OrmoZ in Vinski vrhovi MiklavZ.Skupne akcije proti krivolovcem so organizirale vse tri druZine, tudi ob sodelovanjuPostaj Milice.

Na podrodju vasi Ilovci, Stara gora in Slandavas so lisice naredile precej Skodena mali divjadi in domadi perutnini, zato so lovci v navedenih vaseh izvedli nekajpogonov. Pravega uspeha ni bilo, ker so se prizadeti vaidani bolj slabo odzvalivabilu, da bi pomagali kot pogonci. Ponovno je bila dana pobuda za narodiio lovskihkrojev (vsaj lovskih srajc). Zaradi vse vedje Skode je bil povi5an odstrel srnjadi,lovska druZina pa je kupila detrto risanico (32,000.- din). Prvo ponudbo o moZnostilovskega turizma po tujih lovskih gostih je LD v zadetku odklonila, odrekla pa seje tudi nadaljnemu odlovu Zive divjadi.

Leta 1961 je nastala ideja o potrebi lastnega lovskega doma, vendar so bilamnenja deljena - eni so biii za nakup kake starejSe zgradbe, last sploinega ljudskegapremoZenja, ki bi io potem ustrezno preuredili v lovski dom, drugi zopet zanovogradnjo. Do kondne odloditve je priSlo Sele po nekaj letih.

Pri uplenjenih zajcih je bilo potrebno ugotavljati spol in starost, pri fazanihstarost, podatke pa smo posredovali ZLD Ptuj.

15. julija L962 je bilo v deiu lovi5da (Jeruzalem, Ilovci, Hermanci) katastrofalnoneurje s todo, ki je v navedenih predelih tudi do 100 odstotno unidilo malo divjad.Lovci so izvedli odlov Zive divjadi v ostalih predelih in jih spustili v ogroZenopodrodje. Kupljenih pa je bilo tudi ved odraslih fazanov v Fazaneriji Beltinci. Vjeseni je bil zntLan odstrel male divjadi. Nekako od tu dalje je bilo opaziti postopno

-14-

Navodila pred lovom (lovovodja pok. Rizman Frantek)

padanje staieZa male divjadi in vzporedno nara5danje staleZa srnjadi. V lovi5du jebilo najdenih tudi ved poginulih zajcev, ki so bili potem predani v pregledVeterinarski postaji. V tem dasu so vsako leto pregledovali oroZje in podaljSevalioroZne liste usluZbenci Oddelka za notranje zadeve OrmoZ. Leta 1963 so bili izdaninovi oroZni listi. Po poletnem neurju s todo je sledila izredno ostra zima z obilosncga. Clani so intenzivno krmili divjad, lovska druZina pa je dodatno kupila precejkoruze in Zitaric. Se pred zimo so bili kmetovalci in iadjarji opozorjeni, najpravodasno zavarujejo sadno drevje proti Skodi po zajcu in srnjadi. Obdutno jepadel staleZ jerebic, katerih se v prihodnje v na5i LD ni lovilo. Zaporast staleZamale divjadi so lovci iskali moZnost najema manjSih njivskih povriin od Kmetijskegakombinata, da bi na njih zasejali poljidine, ki bi sluZile kot dodatna prehranadivjadi. Ustreznih povr5in pri kombinatu nismo dobili (manjSih opu5denih parcel),ker takih povrSin kombinat ni imei.

Leta 1966 se je pridel postopek za odstopitev dela na5ega loviSda v k.o. Ilovci indel Ple5ivice Lovski druZini Ljutomer. Razgovor je bil na oddelku za gospodarstvoSO Ljutomer, vodil pa ga je usluZbenec tega oddelka Drago Bohinec. Severnameja lovi5da je bila usklajena z obdinskima mejama Ljutomer in OrmoZ. Na5o LDje zastopal stare5ina JaneZid Gustek, ki je med drugim postavil pogoj, da se dlani,ki imajo stalno prebivali5de na podrodju obdine Ljutomer, sprejmejo v dlanstvoLD Ljutomer. Ta sporazum je pridel veljati 1. L. 1,967,5e pred tem pa je bilaizvedena todna razmejitev med lovskima druZinama. S tem se je povriina lovi5daLD Vinski vrhovi MiklavZ ustrezno zmanjiala.

Leta 7969 je opaziti zntlanje staleZa nekoristnih ptic (precJvsem vrane in srake),zato smo opustili strupljenje s kurjimi jajci. Lovski pripravniki so prideli voditi

Malica metl velikim lovom pri Iveku

-15-

lovski dnevnik, katerega so morali predloZiti izpitni komisiji. V letu 1970 so bilasprejeta dopoinila in spremembe Poslovnika, naslednje leto pa je bil po novemvoljen sedemdlanski upravni odbor LD. Gozdni predel Zasavci in celotni >Ribnik<se je izlodil kot rezervat, kjcr se niso izvajali lovi.

LoviSie LD Vinski vrhovi MiklavZ

Po dokondni razmejitvi med posameznimi lovskimi druZinami (najprej z LD Kogin LD Ivanjkovci, nato ustrezne korekture z LD Sredi5dem ob Dravi in LD OrmoZ,nazadnje z LD Ljutomer), se je na5e loviSde zmanj5alo za okrog 500 ha in imasedaj naslednjo povr5ino:

- lovna povr5ina- nelovnapovr5ina

Povriina lovi5da po kulturah:- meiani gozd

- njive- travniki inpainiki- sadovnjaki- vinogradi

1.709 ha67.5 ha

skupaj : 1.776,5 ha

422 ha487 ha386 ha159 ha255 ha

skupaj 1.709 ha

Gozd zavzema osojne lege in zaprte kotline in ga v glavnem sestavlja Sest

vegetacijskih profilov:- sestoji jel5e na zamodvirjenih dolinskih predelih,- sestoji jelie in gabra na manj5ih vzpetinah,- sestoji hrasta, gabra na pobodjih,- sestoji bukovega gozda na sendnih rasti5dih,

- sestoji bukve s trepetliko na sendnih rasti5dih,* sestoji bukve na slabih tleh grebenov.

Vinogradi in sadovnjaki zavzemajo prisojne lege, njive in travniki ravnine inblaga pobodja gridev. Po geografski legi sodi loviSde v prehodno p.redalpsko-panon-

sko podnebjc s kontinentalnim vplivom v vrodih poletjih ter destih pro.dorih mrzlihtokov in dokaj ostrih zim. Padavine so precej enakomcrno porazdeljene, vendarvedina v pomladansko-ietnem dasu. Osojne iege so izpostavljene modnim pozebam(prva slana oktobra, zadnja maja).

Celotno lovisde leZi v obdini OrmoZ, meje pa sovpadajo s katastrskimi mejami.Na severu meji naSe lovisde na LD Liutomer, na vzhodu na republiko HrvaSko inLD Kog, na jugovzhodu na LD Sredi5de ob Dravi, na jugu na LD OrmoZ in na

zahodu na LD Ivanjkovci. Nizek gridevnat svet je modno razdlenjen, glavne dolinein grcbeni potekajo vzporedno, skoraj izkljuino v smeri sever-jug. Lovi5de se nahajana-nadmoiski visini od 200 do 300 m. Stevilni mali jarki in dolinice hitro odvajajopadavinsko vodo s pobodij, na ravnini pa ta voda ponekod zastaja in zamodvirja<toline (MiklavZka,-Vuzmetinska, Velikobrebrovniska). Tudi vse manj(e dolineimajo zive potodke, zato v nekaterih pretijo obdasne poplave. LoviSde je tu.di vsusnih razdobjih dokaj bogato z vodo. Lovisde ima neke ideaine pogoje za gojitevavtohtonih vrit divladi, vendar temu ni tako. Lovi5de je Ze osiroma5eno zaradisodobnega razvoja agrarne proizvodnje. Vedina povrlin so v lasti druZbenega

sektorja-s plantaZnimi nasadi sadovnjakov in vinogradov. Sadne plantaZe so

-16-

Gradnja visoke preie v Hrvatoviiaku

ograjene in so praktidno izlodene iz lovne povrline. V njih se zadrLuje Ie pernatadivjad, pa 5e ta nima ustreznih pogojev za preiivetje. Podobno je v vinogradih, kisicer niso ograjeni, so pa sodobno obdelovani preko celega lcta. Poseben problemso razlidna Skropiva, ki jih uporabljajo tudi na zasebnih povr5inah. Njivske povrSines svojim nadinom obdelave in zaSdito, obdutno zmanj5ujejo naravne pogoje zarazvoj divjadi in takih povrSin je do 213 v lovi5du. Optimalne pogoje za divjadnudijo le gozdovi in nadin gospodarjenja z njimi. To so manj5i meSani gozdovi alitudi disti listavci in zajemajo do 1/3 loviSda. V loviSdu so zastopane v glavnem trivrste divjadi: srnjad, zajec, fazan. Poljska jerebica je v na5em podrodju svojZivljenjski prostor skoraj povsem izgubila. Obdasno se pojavlja divja raca, ki imav nekaterih zamodvirjenih dolinicah minimalne moZnosti obstoja. V lovi5du sepojavljajo stalno: lisica, jazbec, dihur, obe kuni, kanja, kragulj, skobec. Ob selitvista tu 5e mali in veliki kljuna5, prisotne pa so tudi vse ostale vrste dlakave inpernate divjadi, ki so znadilne za slovenjegoriSki gojitveni bazen. V zadnjihdvajsetih letih se je biosistem v lovi5du spremenil. Izginila je jerebica, ki je bilaprej stalno zastopana, zajec je zgubil svoj primat, demur podasi sledi tudi fazan.Modno se je povedala populacija srnjadi, ki je trenutno vodilna.

Lovska druZina ima danes v loviSdu zgrajenih okrog Stirideset krmi5d za malodivjad, nekaj deset visokih preL za opazo\irrr.jc clir jltli irr nckaj krmi5d za srnjad.V zadnjih petnajstih letih smo dokupili 1,25.52 ha razliino velikih, vedinomaopu5denih zemlji5d, ki jih ustrezno vzdrZujemo in so namenjena krmnim njivam in

*17 _

dodatnim remizam. Na njivskih povr5inah pridelamo vsa^ko leto po nckaj ton koruzeza zimsko krmljenje male divjadi. Lovski dom s 150 m' uporabne povrSine sluZi vglavnem dlanstvu za sestanke in lovske posvete. Pri domu je tudi manjie montaZnoskladi5de in sodobno urejena hladilnica za uplenjeno divjad.

Zatlovoljni po delovni okciji

Gradnja lovskega doma

Sklep o kondni odloditvi in gradnji lovskcga doma je bil sprejet na obdnem zboru,dne 14. 5. 1967. Kmalu zatem je bil imenovan gradbeni odbor v sestavi: SnajclerIvan, JaneZid Gustek, Trstenjak Ciril in Rakovec Stanko. Januarja 1968 je bilo odSpendija JoZeta in Angele kupljeno zemlji5de v k.o. MiklavZ pari. Stev. 55613 gozrtin parc. Stev. 549/3 pa5nik v skupni izmeri 0,55.39 ha. Skup5dina obdine OrmoZ jena vlogo lovske druZine izdala aprila 1968 lokacijsko dovoljenje, avgusta pagradbeno dovoijenje. Gradbeni nadrt je izdelal Projektivni biro Ptuj, tehnidni vodjagradnje pa jc bil Hergula Avgust iz OrmoLa. Vsa gradbena dela je izvajal mojsterIvanu5a Martin iz Krdevine, zamizarska dela pa je bil izvajalec Prapotnik Stankos Huma.

Prvi dclovni dan pri gradnji lovskega doma (planiranje terena) je bil 20. marca1968. V zvezt z gradnjo doma je moral vsak dlan opraviti po sto delovnih ur, urepa so bile tudi finandno ovrednotene. Osemurni delovni dan je bil vreden 20.- din,prevoz s konji - ura po 10.- din, traktorski prevozi - ura po 30.- din (novi dinarji).Vedina dlanov je opravila predvideno Stevilo ur ali pa so razliko vpladali, posame-zniki pa so ure tudi krepko presegli. Tako je bilo skupno opravljenih 1.062 delovnih

-18-

\r,212 traktorskih in 85 ur prevozov s konji ali skupno v vrednosti 1,092.500.- din,kar je zavidanja vredna vsota. Predvsem dlani-kmetje so darovali tudi tehnidni lesv skupni kolidini 41 prostornih metrov (bor in hrast). Tudi nekateri nedlani sopomagali pri gradnji z delovnimi urami, prevozi ali pa so darovali les in tudi finandneprispevke. Pomemben deleZ so prispevali dlani-obrtniki, predvsem pri nekaterihstrokovnih delih.

Gradnja lovskega doma je trajala nekaj ved, kot tri leta. Dograditev in odprtjelovskega doma na5e lovske druZine je bila vsekakor velika pridobitev za domadelovce, pa tudi za Krajevno skupnost MiklavZ. Tako so minili dasi, ko so se moralilovci sestajati na svojih posvetih v zasebnih hiSah, po pisarnah kombinata ali vprostorih krajevnega urada. Pomen te pridobitve nam najbolj ponazori verz, ki gaje v svoj govor ob odprtju lovskega doma vpletel takratni stare5ina lovske druZineJaneii( Gustek:

>,Le ena se Zelja je lovcem spolnila,v gozdu zelenem zdaj hiica stoji,naia druiina svoj dom je zgradila,tovariitvo lovsko naj veino iivi.o

elani, ki so pri gradnji opravili nad 100 delovnih ur:- JaneZid Alojz- Janeii(. Gustek- JaneLit. JoZe

- Snajder Ivan- Trstenjak Ciril- Vogrin Stefan- Zadravec Feliks

Rajonizacija in bonitiranje lovi5iaLoviSda lovskih druZin pri ZLD Ptnj so bila Ze leta 197t razdelj ena na tri gojitvene

bazene. NaSa LD je bila vkljudena v slovenjegori5ki gojitveni bazen, to je gridevnatoobmodje Slovenskih goric. Tu so v glavnem pogoji za gojitev fazana in zajca, manjza poljsko jerebico. Obvezno je zimsko dodatno krmljenje in spomladanskovlaganje fazanov v spolnem razmerju.

Ze lakrat se je opaZalo hitro slab5anje Zivljenjskih razmer, zato je bilo izvedenonovo bonitiranje (odrejanje gospodarske zmogljivosti loviSda). Kljub temu, da seje razlikovalo od starega bonitiranja (opu5den I. bonitetni razred, niZji bonitetnistaleZi), lahko sedaj opaLamo, da so bili cilji vendarle previsoko postavijeni, razenza srnjad, ki je danes v lovi5du dominantna lovna divjad. V na5em loviSdu prevladujeIlL bonitetni razred (preteLno za zajca in izkljudno za jerebico), za fazata papreteZno II. bonitetni razred.

Bonitiranje je bilo zakljudeno okrog leta 1975 tn je s tem bilo opravljenopomembno strokovno delo, lovski druZini pa velika pomod pri vsakoletnemplaniranju in pozneje pri izdelavi petletnih lovsko-gospodarskih nadrtov. Tako sobili ugotovljeni tudi realnej5i podatki za nadrtovanje gojitve v okviru populacije.

Lovski turizemLeta t961. nam je Lovska zvezaPtlj poslala prvo ponudbo o moZnostih lovskega

l:rizma, vendar smo prideli z lovskim turizmom dve leti pozneje. Od planiranegaodstrela smo 25 odstotkov male divjadi namenili inozemskim lovskim gostom. Prvetuje lovske goste so vodili Snajder Ivan, JaneZid Avgust, Trstenjak Ciril in KraljJoZe. V poznejSih letih smo tujim gostom namenili po 30 odstotkov planiranegaodstrela male divjadi, kar je bila tudi zahteva Zveze lovskih druZin, po drugi strani

_19_

pa smo rabili vedja finandna sredstva predvsem v obdobiu, ko smo se odlodili zagradnjo lovskega doma.

V Sestdcsctih in sedemdesetih letih, ko je bilo lovi5de 5e dokaj bogato z malodivjadjo, so k nam prihajali kot tuji lovski gostje skoraj izkljudno Iralijani, ki sobili zainteresirani za 1ov na malo divjad. V eni lovski sezoni smo imeli po navadiod 15 do 25 tujih lovcev, ki so prihajali k nam v jeseni, ko Se ni bilo hladno. Izporodila o lovskcm turizmu za lovsko leto 1967168 je razvidno, da je v tem letuna5o lovsko druZino obiskalo skupno 25 italijanskih lovcev, ki so na lovih uplenili59 zajcev. 148 fazanov in 7 srn. Lovska druzina je za uplenjeno divjad lztriira7.3I2.- USA dolarjev. Glede odstrela in finandnih sredsrev je bilo podobno tudiostala 1eta. Devizna sredstva smo nakazovali na poseben skupni devizni radun priZLD Ptuj.

v drugi polovici sedemdesetih let je bilo opaziti obdutno zntLanje staleZa maledivjadi, zato smo se tudi odpovcdali tujim lovskim gostom (Italijanom), ki so bilizainteresirani za to vrsto divjadi. Med tem je precej porastel stalez srnjacii, kar jebilo posebej dutiti pri znatno povedani Skodi po srnjadi, predvsem v vinogradih.Tako smo se pri tujem lovskem turizmu preusmcrili na odstrel srnjakov. K namso prihajali tuji lovski gostje, skoraj izkljudno tz deiel nemsko govornega podrodja.Letno imamo po pet takih gostov, ki uplenijo po pet do desel srnjakov, ponavadis trofejami z nad 80 CIC Todk. Vedina teh gostov prihaja takoj po 16. maju,redkeje v prsku ali po njem. Tuji gostje so stalni, nekateri prihajajo-k r,am vsakoleto i.e ved kot dcsetletje. Iz podatkov za lovsko leto 1995 je razvidno, da smoimeli pct tujih lovskih gostov-(dva Nemca. tri Avstrijce), ki so skupno uplenilisedem srnjakov, vpladali pa so skupno 3.620.- DEM in 12.250.- ATS.

Lovci - veter(uli na krtevinski planoti

-20-

Funkcijo referenta za tuj lovski turizem i.e ve(Let uspe5no opravlja Pesrl Roman.Usluge in storitve do tujih lovskih gostov pa so na kvalitetno vi5jem nivoju (tudimnogo vedja moZnost kontaktiranja - nem5ki jezik). NaIi stalni vodniki tujih gostovkakovostno pripravijo trofeje uplenjenih srnjakov, vse trofeje so ocenjene s stranikomisije za ocenjevanje lovskih trofej, ki izda tudi potrebne trofejne liste. Da jetemu tako, potrjuje vsakoletno vradanje lovskih gostov v na5e lovi5de.

V tem dasu je bila mandatna doba organov lovske druZine dve 1eti, zato so bilevolilne konference vsako drugo leto, vmes pa letni obdni zbori LD. Povprednastarost dlanov je bila takrat (1976) 49 let, zato so bili dlani mnenja, da je potrebnosprejemati predvsem mlaj5e. To je bilo uresnideno 1978., ko so bili sprejeti 4 mlajSipripravniki. V lovi5de je bilo na Stirih razlidnih mestih izpuideno 200 Ze prebarvanihfazanov, fazanjih kebdkov pa se ni ved kupovalo.

Na lovskem posvetu, dre 12.8. 1978 je bil sprejet sklep, da bo na5a druZinarazvila lovski prapor. V ta namen je bil izvoljen pripravljalni odbor v sestavi: ZorecAnton, Kolarid Matija, JaneLi( Gustek, Rakovec Stanko. Snajder Ivan, Voijd Ediin JaneZid Gustek ml. Odbor je bil izredno prizadeven, saj je za prapor uspel zbratikar 27 trakov. Trakove so darovale lovske druZine, delovne organizacije, posame-zniki-obrtniki, nekateri na5i dlani, pa tudi nekateri nedlani. Drog lovskega praporakrasi 86 zlatih in 50 srebrnih Zebljidkov. Drugi darovalci so poleg navedenegaprispevali 5e 3.190.- dinarjev finandnih sredstev.

Pokrovitelj prireditve ob razvitju je bila delovna organizacija Surovina Maribor.Osrednji govornik je bil stareiinaZorec Anton, ki je orisal kratko zgodovino na5elovske druZine. Sledilo je razvitje prapora in izroditev le-istega v varstvo prapor5da-ku. NajzasluZnej5i dlani so prejeli pisna priznanja, po kondanem svedanem delu jesledilo meddruZinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe.

Ob razvitju lovskega prapora

-21-

V tem dasu je biia v lovski druZini Siroka razprava o formiranju lovsko-gojitvenihbazcnov. SedcZ SlovenjegoriSkega gojitvenega bazena je bil v Lenartu, kjer je biltudi Sir5i strokovni posvet, udeleZili pa so se ga Zorec Anton, Kolarid Matija inVoljd Edi. Lovski turizem za tuje lovske goste se je preusmeril na ponudbo odstrelasrnjakov. Leta 1981 sta bila sklenjena in podpisana samoupravni sporazum oobrambi pred todo in sporazum o gozdarstvu mariborskega gozdarskega okoli5a.ZLD Ptnj nas je obvestila o povedani prisotnosti silvatidne stekline pri lisicah tudina nalcm obmodju. Predavanje o steklini je pripravila Veterinarska postaja OrmoZ.Okolico lovskega doma smo pogozdili s sadikami iglavcev. V Slandevesi je LDkupila vedje zemlji5de v izmeri 2,63 ha, ki sluZi deloma krmni njivi za koruzo,deloma remizi, na vzhodnem delu ob cesti pa je zgrajeno streli5de za glinaste golobez enim avtomatskim metalnim strojem.

S strani lovske druZine Borovnica smo dobili pobudo o pobratenju med lovskimadruZinama Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu in Borovnico, na lovskem posvetu,dne 9. 1. 1981 pa je bil sprejet sklep o takem pobratenju. Prvo skupno sredanjemed pobratenima lovskima druZinama Borovnica in Vinski vrhovi MiklavZ je biloistega leta v jeseni v Borovnici. Na slovcsnosti jc bila sprejeta listina o pobratenju,po izmenjavi daril pa je sledilo druZabno sredanje. Slovesnosti se je udeleZila vedinadlanov obeh lovskih druZin. Pobratenje je uspeSno zaLivelo, kar dokazujejovsakoletna medsebojna sredanja na lovih (mi k njim na gamsa in jelena, oni k namna srnjaka in na veliki lov na malo divjad). Sredujemo se tudi na obdnih zborihobeh druZin, kjer v medsebojnih razpravah izmenjujemo strokovne in drugeizkuSnje.

.?@)rre;&i&:i

Pobratenje lovskih druZirt v Borovnici

-22-

i:,:1,; :at - I

9- &&**" w -q*

Spomladi 1983 so bila na kupljeni lovski parceli izvajana hidromelioracijska dela,ki jih je opravilo Vodnogospodarsko podjetje Maribor. V jeseni je bil zgrajenkoruznjak za skladiSdenje pridelka koruze, ki bo sluZila zimskemu krmljenju maledivjadi. V naslednjem letu je zopet prisotna vedja Skoda po srnjadi, kar je bilo sprizadetimi re5evano tudi ob sodelovanju z Oddelkom za gospodarstvo obdineOrmoZ. Vedina primerov je bila re5ena sporazumno, LD pa je zagotovila 5c vedzaSditnih sredstev-odvradal in jih razdeljevala zainteresiranim. Na lovskcm domuso bila opravljena potrebna vzdrZevalna dela in urejena ustreznejSa razsvetijava.Prepleskana je bila celotna notranjost doma, vsi leseni in i.elezni deli pa so biliustrezno za5iiteni s premazi. Skupno je bilo opravljenih 843 delovnih ur,48 strojnihdelovnih ur, kar zna5a v takratni vrednosti 197.495.- din. Na krmnih njivah je bilopridelano 12 ton koruze.

Na lovskem posvetu je bila opravljena analiza realizacije lovsko-gospodarskeganadrta 1980-85, sprejete pa so bile tudi ustrezne smernice za planiranje v obdobju1986-90. DruZina je kupila tudi lovskega psa-krvosiedca, njegov vodnik pa je bilJaneilt. Gustek ml. V vodno zajetje pri lovskem streli5du smo vloZili 30 divjih rac(kupljene v fazaneriji Beltinci), vendar ni bilo pravega uspeha. Domadi lovci so seodpovedali odstrelu kapitalnih srnjakov, katere smo potem namenili za tuje lovskegoste. Zaradi zgodnje in ostre zrme z obilnimi sneZnimi padavinami, ni bil planodstrela reaiiziran. Posledice hude zime je bilo dutiti pri staleZu divjadi tudi v letuI987. Opaziti je bilo tudi obdutne posledice katastro[e v Cernobilu (poleg sevanjaobduten padec staleZa pri srnjadi). Odstrel srnjadi je bil celo prekinjen, tazen zatuje lovske goste, uplenjena srnjad pa je morala biti posebej pregledana. Ob cestah,ki vodijo skozi lovi5de so bili postavljeni prometni znaki "divjad na cesti<. Zahrambo lovskega prapora in pokale je bila kupljena vitrina in nameidena v sejnosobo lovskega doma. Do leta 1988/89 je knjigovodsko-radunovodske storitve za LDopravljala Busek Matilda, za njo pa je to delo vodila Vodopivec Hilda iz OrmoZa.Skoda po srnjadi nenehno naraida, zato je ZLD Ptuj povedala odstrel srnjadi za16%. Ratek Vinku, ki je utrpel vedjo Skodo po srnjadi, je LD odobrila ograditevvinograda v breme lovske druZine. Dokupljeno je bilo zemljiSde v vclikosti 0,30 haza ureditev remize v Velikem Brebrovniku. Od tega dasa dalje je druZina vlagalav lovi5de le odrasle fazane, navadno po 100 komadov v spohbm razmerju -1:4.

Uspe5nosti vlaganja nismo mogli natandneje ugotoviti, ker vloZeni fazani niso biliobrodkani. Kmetijskemu kombinatu Jeruzalem OrmoZ, kjer je bila Skoda po srnjadinajvedja, je druZina kupila dva elektridna pastirja z akumulatorji. Imenovana jebila tudi stalna komisija za ocenjevanje lovskih trofej v sestavi: Mlinarid Franjo,predsednik in dlana Kolarid Matija in Plavec Vlado.

Ob finandni pomodi Agrotehnike >Grudao Ljubljana je bila pri lovskem domuzgrajena sodobno opremljena hladilnica za uplenjeno divjad. Na predlog stare5ineJaneirt, Gusteka ml. je bilo lovi5de razdeljeno na ved naravnih funkcionalnihrevirjev. Revirji so bili v glavnem namenjeni gojitvenemu odstrelu srnjadi, gradnjilovskih naprav in zimskemu krmljcniu. Nova razdelitev loviSda na revirjc jepovzrodala pri nekaterih dlanih negodovanje, vendar ima le-ista svoje prednosti -tako so se revirji ohranili do dana5njih dni.

Po predhodnem predlogu lovske druZine za funkcije v ZLD Ptuj sta bilaprcdlagana in pozneje izvoljena Antodil Maks kot dlan disciplinske komisijc priZLD Ptuj in Mlinarid Franjo kot predsednik nadzornega odbora pri ZLD Ptluj.Spomiadi 1991 je bilo izvedeno polaganje vab za vakcioniranje lisic proti steklini.Polaganje je bilo v naslednjih lctih nekajkrat ponovljeno in pred dvema letomazakljudeno. Tega leta je bila tudi vedja lovska slovcsnost ob desctletnici pobratenjaz LD Borovnica. Slavnost je bila v dvorani zadrulnega doma pri MiklavZu. V dasu

-23-

Po kontanem lovu - v ozadiu hladilnica

agresije na Slovenijo je bil lov prekinjen (srnjak), prepovedano pa je bilo tudizahajanje v lovi5dc z oroLjem.

V tetu tggZ so bile sprejete spremembe Pravil. Mandatna doba organom LD se

o<1 dveh let podalj5a nlitiri leta, Stevilo dlanov upravnega odbora pa se je povedalo

od 9 na 11. Tega ieta je bila nasa druZina prircditelj razstave uplenjenih srnjakovihtrofej za podrodje lovskih druZin obdine OrmoZ.

23. 7. i992 je bila zalna seja za tragidno preminulim nasim dlanom - dolgoletnimlovovodjem Rizmanom Frandekom, ki sc je 22.7. 1992 na lovu na srnjaka z risanicosmrtno ponesredil. V njegov spomin prireja nasa lovska druZina vsakoletni >Mcmo-rial Rizmana Frandekan v streljanju na glinaste golobe. Prvo tako tekmovanje jebilo 25. junija 1993 in je vedno tisto ncdeljo, ki je najbliZja tragidnemu datumu.Tega leti je bilo tudi prvo sredanje treh lovskih druzin (Kog, SrediSde ob Dravi,MiflavZ pri OrmoZu).- Pripravila ga je naia LD, obsegalo pa je

-te,kmovanje v

streljanju na glinaste golobe in druZabno sredanje. Jeseni 1993 je bil na predlogtakritnega gospodarja Plavcc Vladota prvid organiziran 1ov za lovce-veterane. Vsakdomadi lorec,-sta. nad 60 let je lahko povabil na ta lov po letih sebi enakegavrstnika lovca. Lov za veterane prirejamo Le tri leta, vedno v revirju na obmodjuKrdevine.

Spomladi 1994 so dlani na lovskem posvetu podrobneje obravnavali osnuteknou-.gu lovskega zakona, ki ga je pripravil g. Oman. Izraiena so bila nestrinjanjas posameznimidleni, pa tudi s celotno zasnovo, kar smo v pisni obliki posredovaliZLO Vtui. Proslave ob 1O0-letnici organiziranega lovstva v Kodevju se je udeleZilaStiridlanska delegacija.

-24 -

Na rednem volilnem obdnem zboru 1995 je bil v skladu z novimi Pravili izvoljen11 dlanski upravni in tridlanski nadzorni odbor. Mandatna doba je tudi v prihodnjeStiri leta. Na obdnem zboru smo obravnavali pobudo o ustanovitvi samostojne ZLDOrmoZ. Sprejeli smo stali5de, da je potrebno pobudo vsestransko dokumentiranoprouditi (z gospodarskega, organizacijskega, strokovnega in finandnega vidika),vsekakor pa nismo za reorganizacrjo zveze pred sprejemom nove lovske zakonodaje.V tem letu je bilo prvid izvedeno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe zaveterane (lovci nad 60 let). Sodelovale so nekatere tekmovalne ekipe LD z obmodjanaie obdine.

Kmetijski kombinat Jeruzalem OrmoZ je ocenil Skodo po srnjadi v svojihvinogradih na obmodju celotne obdine OrmoZ. Skodo so occnili na t9.644.410.-SIT, vendar je bilo ocenjevanje Skode izvedeno brez prisotnosti lovskih druZin inje Skoda tudi obdutno previsoko ocenjena.

Sodelovanje s Solo

Iz zapisov v na5em arhivu je razvidno, da je prvo sodelovanje s 5o1o nastalo Ze

davnega leta 1955. Posamezni lovci so imeli na 5o1i razgovore z udenci o duvanjunarave in divjadi v njej. V spomladanskem dasu (dasu valjenja in kotitve) naj vladav naravi mir. Otroci naj ne unidujejo najdenih fazanjih in drugih jajc in naj nerazdirajo gnezd ptic pevk.

V poznejiih letih se je sodelovanje poglobiio in raziirilo, posebno z uvedbotakozvanih naravoslovnih dni. Pri naravoslovnih dnevih je sodelovalo tudi ved naiihlovcev, udenci pa so bili podrobneje seznanjeni z varstvom narave, o divjadi vposameznih letnih dasih, o lovski druZini in o delu lovcev, o lovskem oroZju in Sirieo ekologiji. Naravoslovne dneve jc 5o1a organizirala vsako leto, lovci pa so vednotudi sodelovali.

Projektni teden "Lovski revir" - utettci in lovci

-25 *

Leta 1.992 je 5o1a prvid izvedla Projektni teden, ki je bil tudi za nas lovce posebejzanimiv - ena izmed tem je bila >Projekt lovski revir". Nadrt projekta je obsodelovanju lovcev posredeno sestavila uditeijica Mihorid Slavica, ki je projekt tudivodila. Za posamezne naloge so se udenci odlodali po interesu, tako tudi za temoLovski revir, kjer je biio vkljudenih kar 19 udencev vi5je stopnje, med njimi nekajudenk. V petih dneh je vedina dejavnosti potekala na terenu - torej v revirju, kjerso udenci spoznali praktidno delo lovcev v naj5iriem pomenu. Udenci so spoznalikratko zgodovino lovske druZine, njene organe, lovsko leto in posamezna opravilav njem. Seznanili so se z lovskim Zivaloslovjem, z ekologijo, z lovskim oroZjem.Sami so zgradili tudi krmi5de za malo divjad, si ogledali lovsko preZo in opazovalidelo lovskih psov - kratkodlakega ptidarja in terierja jamarja. Delo v revirju jepotekalo v treh ali Stirih skupinah, udenci pa so na koncu sestavili pisna porodila.Skrrpno so priredili tudi mali lov, kjer so udenci spoznali kako poteka lov, kako jeposkrbljeno za varnost lovcev in gonjadev. Posebno ta dan je bil poln presenedenjin zanimivosti. Predzadnji dan so udenci obiskali na5ega starejiega, zdaj Zepokojnega lovca Rakovec Stanka, ki jim je pripovedoval zanimivosti iz >lovskelatin5dine<, pri demer so se udenci od srca nasmejali. Zadnji dan smo na Solipripravili lovsko razstavo, ki so si jo potem ogledali vsi udenci in delavci 5o1e.

Iz porodila Projekt >lovski revir<:

Krmi5de

Ko pozimi zapade sneg, divjadi primanjkuje hrane. Zaradi tega lovci Ze v jeseninaredijo krmi5da, da se divjad navadi na nje. Krmi5da napravijo iz materiala, kiga najdejo v naravi: koruznice, vej, listja. Krmi5de naredijo v grmovju. Mora bitinizko. Severna stran mora biti niZja, da je sneg ne zapiha. Krmi5de mora biti zv_seh strani odprto, da lahko mala divjad pobegne, de jo napadejo ptice roparice.Ko je krmi5de kondano, natrosijo vanj koruzo.

Napisala udenca Bo5tjan in NikoVisoka preZa

Lovci imajo v lovskem revirju postavljene visoke preZe. SluZijo jim za opazovanjevisoke in maie divjadi. Najlep5e je opazovati zgodaj zjutraj, ko se v naravi vseprebuja. Takrat opazi5 divjad, ki si i5de hrano, sliSiS petje razlidnih ptic. Se posebnoglasno se sliSi vreidanje Sumskega policaja - Soje. Lovec mora biti na preZi tiho,le takrat bo videl marsikaj.

Napisal udenec Stanko

_ Soh MiklavZ poklonimo vsako leto stenski lovski koledar, prejemajo revijoLovec, podarili pa smo jim tudi videokaseto Lovstvo na Slovenskem.

Lovska druZina se je zavzemala za sodelovanje s krajevno skupnostjo MiklavZin je z njo imela vseskozi dobre odnose. Nekateri na5i dlani Ze vrsto let delujejov krajevni samoupravi. Tudi s krajani - kmetovalci smo vedno naSli skupni jezikpri problematiki, ki se pojavlja ob uporabi skupnega prostora, zato smo tudi Skodepo divjadi skoraj vedno uspeSno razre5ili.

Lovska druZina je vedno imela ustrezno razumevanje za humanitarne in drugepodobne akcije in je po svojih zmoZnostih prispevala finandna sredstva pa naj je5lo za nakup kinoprojektorja Prosvetnemu dru5tvu MiklavZ, za nakup Sportnemalokalibrske pu5ke za Strelsko druZino, za gradnjo lovskega doma v Ptuju,prispevek za nakup sluZbenega mopeda Postaji Milice OrmoZ, za potres v Skopju,za nakup gasilskega avtomobila pri MiklavZu, dru5tvu TRAP OrmoZ za avtomatskostreli5de, sofinanciranje obrambe proti todi, finandni prispevek obdini OrmoZ za

-26-

Projektni teden - lovski rerier

S soprogami v Kamniiki Bistrici

-27 -

odpravo posledic agresije na Slovenijo, za asfaltiranje cesti5da v Malem Brebrovnikuin Hermancih in 5e bi lahko na(tevali.

Skoraj vsako leto smo pripravili enodnevno ekskurzijo za ilane in njihovesoproge. Nadrtovali smo jih tako, da so imele poleg rekreativnega tudi strokovniznataj. Tako smo si ogledali gra5ki velesejem z lovsko razstavo, lovsko - tehnidnimuzej v Bistri, safari - park v RoZeku na avstrijskem Koro5kem, lovsko razstavov Salzburgu, ogled obore z jeleni in mufloni blizu Olimlja.

Organi LD Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu v jubilejnem letu:- Plavec Vlado, stare5ina

- Antolid Maks, tajnik- Golob Sredko, blagajnik- Makoter Franc. gospodar

- Snajder Anton. pom. gospodarja- JaneZid Janko, lovovodja- Kolbl Milan, pomodnik lovovodje- Bratuia Zlatko, kinolog- Pesrl Roman, lovski turizem- Bratu5a Zlatko, Sportno strelstvo- Snajder Anton. predsednik disciplinske komisije- Sovid Slavko, dlan disciplinske komisije- Kolarid Anton, ilan disciplinske komisije- Voljd Edi. predsednik nadzornega odbora- Snajder lvan. dlan nadzornega odbora- Lah Anton, dlan nadzornega odbora- JaneZid Janko, oskrbnik doma- Snajser Ivan, oskrbnik doma

Nekateri drugi podatki:

Kondali lovsko izobraZevanje:

Priimek in ime vrsta izobraZevanja - izpit

Kelemina AlojzTopolinjak IvanRizman FrancKelemina AlojzPlavec VIadoNovak AntonJaneZid JankoRizman FrancKelemina AloizTopolinjak IvanSnajder AntonKolblMilanJaneZid JankoBratu5a ZlatkoMakoter BoStjanKelemina Alojz

lovski tehniklovski duvajlovski duvajlovski duvajpreglednik uplenjene divjadipreglednik uplenj ene divj adipreglednik uplenj ene divj adipreglednik uplenjene divjadipreglednik uplenj ene divj adipreglednik uplenj ene divj adiseminar za lovovodjeseminar za lovovodjeseminar za lovovodjeseminar za lovovodjeseminar za lovovodjekinoloSki sodnik

_28_

Seznam odlikovanih dlanov:

Priimek in ime vrsta odlikovanja

Mlinarid FranjoJaneZid GustekKolaridMatijaSnajder BolfenkTrstenjak CirilTopolinjak IvanJaneZid AlojzJaneZid GustekRakovec StankoKolarid MatijaSnajder IvanPlavec VladoVoljd EdiJaneZid Gustek ml.Zorec AntonJaneZid JankoNovak AntonVogrin StefanKolbl MilanKelemina AlojzKelemina Alojz

Red za lovske zasluge IL stopnjeRed za lovske zasluge III. stopnjeRed za lovske zasluge III. stopnjeZnakza lovske zaslugeZnak za lovske zaslugeZnakzalovske zaslugeZr.akzalovske zaslugeZnak za lovske zaslugeZnakzalovske zaslugeZnakzalovske zaslugeZnakza lovske zaslugeZnak za lovske zaslugeZr,akzalovske zaslugeZnak za lovske zaslugeZnak za lovske zaslugeZnakza lovske zaslugeZnakza lovske zaslugeZnak za lovske zaslugeZnak za lovske zaslugeZlati znak za kinolo5ke zaslugeSrebrni znak za kinolo5ke zasluge

Gibanje itevila dlanstva v LD I946-L996

dlani

35

30

25

20

I 950 55 leto9590858075706560

Glede Stevila dlanstva ni bilo vedjega nihanja, razen prva leta takoj po ustanovitvi.Stevilo dlanov se je ponovno poveeito Sele v.osemdesetih letih, od takrat naprejpa je dokaj stalno.

-29 -

komadov Pomladanski stalei. zajca od leta 1950 do 1995400

55 60 65 70 75 80 85 90 95 leto

Ugotavljamo lahko, da Stevilo zajcev v loviSdu od leta 1960, ko doseZe najvi5jinivo (345 komadov), nenehno pada (izjema letat975). Padec se poveda v obdobju,ko doZivljamo velike spremembe v okolju.

Pomladanski stalei,fazana od leta 1950 do 1995

55 60 65 '70 75 80 85 90 95 leto

Fazan doseZe najviSjo Stevildnost v Sestdesetih letih, potem sledi obduten padecstaleLa in se ved ne opomore. Porast staleZa v osemdesetih so verjetno razlog milezime. in toplejSe pomladi brez vedjih padavin in poplav, pa tudi vlaganje iz umetnevaeJe.

-30-

komadov

Pornladanski staleZjerebice od leta 1950 do 1995

komadov

55 60 65 70 7s 80 85 90 95 leto

Poljska jerebica je bila v loviSdu prisotna Ze pred drugo svetovno vojno in dvedesetletji po njej. Nekdaj je imela jerebica v nekaterih predelih lovi5da (Krdevina,Vuzmetin5ka dolina) zadovoljive Zivljenjske pogoje, z agrotehnidnimi posegi pa jezgubila Zivljenjski prostor. Zadfio kito jerebic smo imeli 5e v letu L982 (12 ptic),od takrat pa jih v lovi5du ni ved.

Pomladanski staleZ srnjadi od 1950 do 1995

75

-31-

95 leto90858070656055

komadov

Ugotavljamo, da se je srnjad zelo dobro prilagajala spremembam v lovi5du in

9? !" j" njena Stevildnost v Stirih desetletjih podetverila. Oditno je srnjad divjad,ki je postala dominantna. Kljub povedanemu odstrelu in za5ditnim ukrepom(odvradala, elektridni pastirji) nastaja v vinorodnih predelih opazna Skoda.

Seznam prvih pet trofej srnjakov

Mesto Priimek in ime uplenitelja Leto uplenitve Todkc

1 . Stadler Hermann - Nemdija2. Schiirmanndr. Quido-Nemdija3. Kolarid Matija- OrmoZ4. Plavec Vlado - OrmoZ5. Naschbergering. Mihael*Avstrija

199519911993t9877993

t27,61125,37115,511t5,02712,55

Lovski gost iz Nemiije Stadler Hermann s trofejo srnjaka (127,61 toik)

-at-

Seznam dlanov v slavnostnem letu 1996

1. Antolid Maks, OrmoZ2. Bratu5a Zlalko, Brebrovnik3. Golob Sredko. MiklavZ4. Janelr( Avgust, Brebrovnik5. JaneZid Gustek, Vinski vrh6. JaneZi(. Janko, Krdevina7. JaneLi( JoZe. Krdevina8. Jurinec Vilko, Brebrovnik9. Kelemina Alojz, MiklavZ

10. Kolarid Anton, OrmoZ11. Kolarid Matija, OrmoZ12. Kolbl Milan, Brebrovnik13. Lah Anton, Ljutomer14. Makoter Boitjan. Hermanci15. Makotcr Franc, Ljutomer16. Mlinarid Franjo, OrmoZ

17. Novak Anton, Vinski vrh18. Pesrl Roman, Brebrovnik19. Plavec Vlado. OrmoZ20. Rakovec Davorin. Vinski vrh21. Ratek Stanko, Brebrovnik22. Sovid Alojz. Hermanci23. Trstenjak Janko, Krdevina24. Vittori Du5an, Sredi5de25. Vogrin Stefan, MiklavZ26. Voljd Edi, OrmoZ27. Zadravec Branko, Hermanci28. Zorec Anton, Maribor29. Snajdcr Anton. Ljutomer30. Snajder Ivan. Zasavci31. Veselinovid Rade. Vinski vrh

- -r-) -

Clani LD v iubileinem letu

V spomin...

Iz na5ih vrst so tudi za vedno odSli (od leta- Habjanid Janez iz KajZarja- JaneZii Aloiz iz Krievin- Rakovec Stanko iz Vinskega vrha- Rizman Alojz iz MiklavZa- Rizman Franc iz MiklavZa- Snajder Bolfenk iz Hermanec- Topolinjak lvan iz KajZarja- Trsten jak Ciril iz Krdevin- Zadravcc Feliks iz Salovec

1985 dalje):

Lovski pogreb

-34-

Faksimile pedatov, ki jih je uporabljala lovska druZina:

t946 - L95t 1952 - tgss 1956 - 1984 1985 - do danes

ffi

-35-

_ -...''.. -........-

SKICA LOVISCA

LD Ljutorner

RepublikaHrvaSka

LD Ivanjkovci

drZavna n-reja

rneja loviSda

CESTA

naselje

lovska koda

gozd

vinograd

LD Sredilde

-==:

\_

o

Hsss$+$

LD OrrnoZ M=l:50.000

S

\\

-36-

-III

l.

Republika Slovenijavv

OBCINA ORMOZ2210 OrmoZ

Ptujska cesta 6

6rrna4ftLr/-

-37 -

6..]EPI]ZALEIVIopMonsmehljaj narave

vse, kar nosi blagovno znamko

JEPUZALEMje kot prijazen nasmeh narave

de boste deleZni tega nasmeha,se ga boste 5e dolgo spominjali in

ga vedno znova Zeleli doZiveti

-38-

LOVSKA DRUZINALIUTOMER

Cestitke ob jubileju

-39 -

KOYINoTEHNAKOVINOTEHNfr, d.d. Celje

Mednqrodno trgovsko podjetje

Mqriborskq T, 35gZ Celjetel.: +386 63 432 OOOfqx +385 63 441 438

-40-

IO.\ET

Podjetfe za proizvodnjo in trgovanjeexport - import

Ljutomer, Pre5ernova 5, tel.: (069) 82-565

-4t-

r-- -

I

- ---f'

AWOPREVOZNISTVO

STROJNOZEMELJSIG DELA

IN TRGOVINA

Y V

TOMAZIC Ivan s.p.Pu5enct 44/a 2270 OrmoZ

prevozi v gradbeni5tvuizkopiv zdriev anje cest, j arkovizgradnja cestpriprava dvori5d za asfaltiranje,tlakovanje

-42-

LOVEC

LOYECTrgovina z lovskim,

ribi5kim inSportnim blagom

-43-

AUTOLICARSTUO iNAYTOHtEPARSTUO

Franc Cvetko

Trgovi5ie 21, 2274 Velika Nedeljatel,: 062/718-161

-44_

AYTO?ITTVOZNIS'[VOEmil Trstenjak

Kajlar 21,2275 MiklavZ pri OrmoZutelfax: +386 (0)62 716-125

Opravljam prevoze v domadem inmednarodnem cestnem prometu.

Kosovnih po5iljk.

Se priporodam!

A, Me rcato r-Ograd, O rmoZINFORMACIJE in PRODAJA:

Ormo2, Kolodvorska 7, tel.: 0621701 -21 1

in v vseh vecjih trgovskih organizacijah.

-45-

Z NASO KAKOVOSTNO OPEKO

Kraievno skupnostMIKLAVZ

iestitke ob jubiteju

Veliko Nedelio

-46-

1921 1996

MIKLNZ PRI ORMOZIJ

vSLADKORJATOVARNA ORMOZ

Ideje in stoletna ielja Slovencev po lastnitovarni sladkorja se je uresniiila

davnega leta 1979.Ziri*o in delamo z vami - sledimo sodobni

tehnologiii

- pogoju zdrave prehrane in prel.ivetja!

-47 -

t AWopREVozNKTvov

Johe Svegl

Hardek 6/a, 2270 OrmoZtel.: (062) 701-41 1

Lovt"ftruzINA

-48-

AVTOSERVISAVTOMATERIAL d.o.o.

FIAT-ZASTAVA-RENAULToptika osebnih wz!

tnrezervni deli osebnih vozil

FRANC MAKOTERAnte Trstenjaka 17, 9240 Ljutomer, tel.: (069) 83-210

CIRIL GLOBOCNIK

Voklo 49+zog Sendur-Kranjtel.:(064) 49-250fax: (064) 49-520

-49-

TBGOVINA d.o.o,, VOKLO

KAdriatiizavarovalna druiba d,d.

>'%,porecasslcuraaoru s,p.a,

podjetje za zastopanje inposredovanje zavarovanj d.o.o.

Yrazova 5,2270 OrmoZ, tel.: (062) 701 -710

MODNO KROIASTVOMajdo fau\ovec s.p.2270 ORMOZ, SkotibrovaT, tel.'. (062) 701 -01 6

lzdelava Zenske, otro5ke inSportne konfekcije

-50-

turistidna agencijalaserske barvne fotokopijefotokopiranjeStudentski servis

UGODNI NAJEM VOZIL

VW Transporter 2.5 D

8 + 1 sedeZ

Pre5ernova 5, 9240 Ljutomer, tel., fax: 069182-532

CHRYSLER VOYAGER6 + 1 sedeZ- klima- tempomat-2xairbag

K@\MNAMTOED[V@[J6 do,o2270 ORMOZ, Hardek 40 ctel.&fax: +386 (0)62 701-027

konstruiranje in proizvodnja strojne opreme po narodilup roje ktiranje in racional izacija teh nolo5kih p rocesovoblikovanje kovin na konvencionalnih strojihstrojno poliranje kovinpreoblikovanje ploievinspecializirana proizvodnja

-51-

r ezervni de I i. za tr aktorj e,lelali in klinasti jermeni

STERMAN EDI

Pre5ernova 5, 9240 LJUTOMERtel/fax: (069) 83-320

MARKET FLORIJANTRGOVINA NA DROBNO

Darinka KOPRIWIK, s.p.Stroija vas 52, 9240 Ljutomer, tel.: (069) 82-174

tlorijan KOPRIVNIK, s.p.

Strocja vas 52, 9240 LJUTOMER, tel/fax:(069) 82-174

<f

MESNICA INDELIKATESA

H0tAR Frtltcr s,po

Pristava 291c, tel.: (069) 82-035

VI l{OTOi T\lnine;lrt pri,,VDRI' I

Pavlovski vrh 38, tel.: 062n14-199

Leii u objenur uinskilt goric tega prelepega Ormoiko-Ljtrtonterckegaobntoiicr, u neposrechti bliZina ./erttzalent.a. V Pauloucilt kakor ttrcliIuanikoucih uas uodi pot nted uirtogradi in saclounfaki dct te lepe hr.ristiinetoike. Priiakali uas boclct priiazlti clontaiini, ltostregli z donnio jedaio inpijaioOgleclali si bosle staro res stcrrct uinsko klet, uporabno klasiino prcio itt trcueklehrc prostore za buteljincr uitw, kiet'boste lahko uEiuali ob pokuitl.ii zaresclobrih clontctiilt uin, zct katera ne manlka pt'izttatl.Ko si zaZelite pristne donmitrctsti, pridite k nam u uas. A.idoue pogaie,kuasenice, gibarice, nrcso i.z ttinke, gobouct .irtha itt siromakou krttlt se tttuecltto laltko naroii.

Priiakujemo ua{ obisk!

-53-

wffiwtrgovsko podjetje W W

Wffiffiffiffi p.o.

9240 Ljutomer,Glavnitrg 5atelefon: 81-197,

81-070,81-073

direktor: 81-071PoStni predal: 55

TJUTOMER

AGRODEZELAQaztrriZ e, g24O LJUTOA{EQ

tel.: (OeO) 8O-OI I

</

MercatorCentralno skladi5dePTUJ

TRGOVINA S

rnnNtiNtrut mSponrNtptt rzDELril

Damjan NOVAK

SLO-9240 Ljutomer, Pre5ernova 5, tel/fax: (386) 069/81-506

Tlgoaina na aeli.ho in ma,lo\,

DEASH@PKozmetika in galanteriia

lotef Stefonec,.p.

9240 LJUTOMER, Pre5ernova 6, tel.: (069) 82-989

Gostilna GURMAN

- malice, kosila- sprejem skupin- razne svedanosti

ZIaTRo HORI/ATVeliki Brebrovnik 1

2275 MiklavZ priOrmoZutel.: 0609-612-363

LOVSKA DRUZINAIVANIKOVCI

/r}Rfr|lR|TE(T ,I,O,O,

BoZo Semenid* Kletarska oprema in repromaterial. Analiza vina- Zasiita pred toco

Slamnjak 7la 9240 Ljutomer, tel.: doma 069/82-334,tel/fax: 069/81 -524, mobitel: 06091617'223

-55-

KAZALO

Predgovor

Zgodovina LD Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu

- obdobje pred drugo svetovno vojno

- obdobje po drugi svetovni vojni

- divji lov

- toviSde LD Vinski vrhovi

- gradnja lovskega doma

- rajonizacija in bonitiranje lovi5da

- lovski turizem

- sodelovanje s 5o1o

- seznam dlanov v slavnostnem letu

- skica lovi5da

Izdala LD Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu ob svoji 50-letnici.Sestavil: Mlinarid FranjoSodelovali so: Kolarid Matija, Antolid Maks, JaneZid Gustek, Snajder Ivan in Plavec VladoOprema: Mlinarid FranjoF<itografije prispevali: Mlinarid Franjo, JaneZid Gustek, Snajder Ivan in Voljd EdiTisk: Pomurski tisk d.d., Murska Sobota

-56-