25.LET

ZBORNIK

ZBORNIK OB 25 LETNICI Policijskega sindikata Slovenije

IZDAJATELJ

Policijski sindikat SlovenijeŠtefanova 2, Ljubljana

T: 01 428 43 62F: 01 231 91 74info@pss-slo.orgwww.pss-slo.org

OBLIKOVANJEKlemen Udovč

Mitja Tavčer&

IV Založba

TISKGasket, d.o.o.

ZALOŽBAPivolska cesta 1, Hoče

T: 02 480 00 15F: 02 480 00 16

info@iv-zalozba.siwww.iv-zalozba.si

Potisk oz. delni potisk je dovoljen samo z izrecnim dovoljenjem izdajatelja.

POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJEVODSTVO

Radivoj UROŠEVIČPREDSEDNIK

Andrej KOCBEKPODPREDSEDNIK

Rok CVETKOSEKRETAR

Alen PEČARIČČLAN IO

Mitja TAVČERČLAN IO

Tjaša ŠKEDELJČLANICA IO

Miroslav VOLMAJERSTROKOVNI SODELAVEC

Mitja GREGORCSTROKOVNI SODELAVEC

Franci FRANTARSTROKOVNI SODELAVEC

Aleksander ŽNIDARKOSTROKOVNI SODELAVEC

Klemen UDOVČSTROKOVNI SODELAVEC

UVODNI NAGOVORI

NAGOVOR PREDSEDNIKA PSS RADIVOJA UROŠEVIČA

“Sam se trudim, če pogledamo v »arhiv« pa tudi vsi dosedanji predsedniki, da je delo ves čas delovanja Policijskega sindikata Slovenije potekalo v skladu s temeljnimi načeli, kar se ne nazadnje odraža tudi v ges-lu PRIJATELJSTVO, SOLIDARNOST, SODELOVANJE.”

SPOŠTOVANE IN SPOŠTOVANI!

V veliko veselje in zadovoljstvo, a hkrati kot velika odgovornost, mi je, da sem predsednik Policijskega sindikata Slovenije prav v času, ko naša sindikalna organizacija dopolnjuje 25 let delovanja.

Policijski sindikat Slovenije je bil v teh 25. letih tako rekoč vsakodnevno na težkih preiz-kušnjah. Vse preizkušnje in težave smo s skupnimi močmi uspeli preseči, kar me navdaja z izrednim optimizmom in prepričanjem, da z iskrenimi in delovni-mi odnosi pri sindikalnem delu lahko dosežemo vse tisto, zaradi česar smo or-ganizirani v sindikat. Ko se danes ozira-mo na dogodke, na uspehe in neuspehe v vsem obdobju delovanja, lahko zatrdim, da smo dosegli veliko, morda celo več, kot smo sploh lahko pričakovali. Je pa tudi res, da vsega, kar smo želeli in tudi zahtevali, nismo, a smo gotovo bližje pravičnejši in varnejši ureditvi položaja in statusa zaposlenega v policiji in

v Ministrstvu za notranje zadeve, kot kdaj koli prej v naši državi.

Trdim, da je rdeča nit sindikalne dejavnosti vedno bila skrb za zagotavljanje doseženih standardov in pravic iz dela, saj je politika v okviru »stabilizaci-jskih ukrepov« vedno znova poskušala posega-ti v plače, predvsem z idejami o zniževanju, in v zniževanje drugih že zagotovljenih pravic (pre-vozni stroški, nadomestila…). Ogromno energije je bilo vložene v dopovedovanje vsem poklican-im in tudi širši javnosti, da smo dejansko na dnu in enostavno nižje več ne moremo. V tem okviru je potekalo tudi pozivanje PSS sorodnih sindika-tov širom Evrope, da so nam posredovali podatke o plačah policistov v njihovih državah. Ti podat-ki so pomenili močne argumente predvsem pri delu vladne delovne skupine, katera bi morala do konca leta 2011 pripraviti izhodišča in modele za najprej ugotovitev dejanskega stanja in v nadalje-vanju tudi predlagati rešitve za dvig plač policistom in drugim zaposlenim v Policiji na »evropski pri-merljiv nivo«. Glede na stavkovne sporazume in dogovore o urejanju plač v javnem sektorju pa sem skoraj prepričan, da bodo prej navedeni podatki in analize dejansko podlaga za ureditev plač in statusa nasploh v letu 2016. Še vedno pa kot eden največjih problemov nasploh v javnem sektorju ostaja ured-itev razmerij in predvsem plač v najbolj ogroženi skupini t.i. J (strokovno tehnični delavci), kjer pa je bilo po moji in tudi oceni Sveta PSS narejeno mnogo premalo oziroma ni bilo doseženo nič od načrtovanega in zahtevanega.

Sam se trudim, če pogledamo v »arhiv« pa tudi vsi dosedanji predsedniki, da je delo ves čas delovanja Policijskega sindikata Slovenije potekalo v

skladu s temeljnimi načeli, kar se ne nazadnje odraža tudi v geslu PRIJATELJSTVO, SOLIDARNOST, SODELOVANJE.

V obdobju vseh dosedanjih 25 let delovanja je bilo več poskusov podreditve celotnega sindikata določen-im interesnim skupinam ali celo posameznikom. S krepitvijo sindikalne zavesti predvsem s poudarjan-jem skrbi za sočloveka in predvsem za člana PSS, smo z večkratnimi spremembami temeljnih aktov PSS in s transparentnim delovanjem ter odkrito in direktno diskusijo preprečili, začetek interesne delitve znotraj članstva. Vedno znova smo uspeli ponovno strniti sindikalne vrste in večino nerazumljivih »zam-er« razčistiti. Verjetno nas je v to prisilila tudi politična in gospodarska situacija, saj lahko v tem trenutku na sindikalni sceni ostane dejansko le enoten, nepolitični in demokratično urejen sindikat.

Ključno delo PSS je v vodenju socialnega dialoga z delodajalcem. V našem primeru je ves čas to vsakokrat-na Vlada RS, vodstvo MNZ, Policije. Glede na širok spekter sogovornikov na drugi strani, smo, za razliko od večine sindikatov, vedno skrbeli za enotna stališča in tudi za enak odnos do vseh, ne glede na to, iz katerih političnih ali celo svetovnonazorskih »smeri« so bili sogovorniki. Praviloma smo vedno na robu konflikta, s to razliko, da se včasih da to zaznati tudi v javnosti (odpoved kolektivnih pogodb leta 2010 in 2012…, dogajanja na parlamentarnih odborih…). Navkljub vsem težavam in zapletom pa je Policijski sindikat Slovenije skrbel predvsem za svoje članice in člane na slehernem področju svojega delovanja.

Pravne pomoči je bil deležen vsak, ki jo je potreboval in tudi ogromen porast potrebe po nudenju pravne pomoči našemu članstvu ter predvsem zelo velik strošek nudenja le te, nas je prisilil, da smo aktivneje iskali rešitve tudi na tem področju. V ta namen smo, v začetku postopoma, v letu 2012 v celoti članstvo včlaniti v zavarovanje pravne zaščite, ki jo nudi Arag.

Solidarnostna pomoč je prav tako eden od mnogih temeljev sindikata in prav zahvale prejemnikov te po-moči nam vedno znova kažejo, da so naše odločitve o dodeljevanju pomoči pravilne in potrebne.

V okviru delovanja sindikata je počitniška dejavnost tista ne glavna a ne nepomembna, katero moramo negovati in dopolnjevati v skladu s pričakovanji in željami članstva.

Prav zaradi navedenega sem zelo hvaležen vsem dosedanjim članicam in članom, vsem dosedanjim pred-sednikom in vsem dosedanjim članicam in članom organov PSS, ki so skrbeli in poskrbeli, da smo vso obdobje našega delovanja ostali na poti, katero smo začrtali v svoje temeljne akte ob ustanovitvi in vsako mandatno obdobje sproti. S tem je nam in tudi tistim, kateri bodo v prihodnje vodili in skrbeli za izpol-njevanje ciljev PSS, to delo olajšano ali pa vsaj omogočeno do te mere, da so vse cilji dosegljivi in vse obljube dane članstvu, uresničljive.

Vstopamo v »zrelo obdobje«, v prihodnost polno upanja in predvsem samozaupanja. Prepričan sem, da ne bomo zaspali na dosedanjih uspehih. Le enotni, odločni in ponosni člani in članice PSS zmoremo tudi prihodnje obdobje narediti uspešno za nas, obdobje, ko se bodo izpolnile vse naše želje in uresničila vsa pričakovanja.

V Ljubljani, 29.3.2015. Radivoj UROŠEVIČ

BOLJ KO BOMO SKRBELI ZA LASTNE ZAPOSLENE, BOLJ SE BO TO ODRAŽALO NA VISOKI RAVNI VARNOSTI V DRŽAVI

“Tu ima pomembno vlogo tudi sindikat, ki se pojavlja kot mediator v odnosu med Policijo, njenimi zaposlenimi in državo kot (ne)posrednim delodajalcem. Odgovornost policijskega sindikata je zelo velika.”

Spoštovani sodelavci in sodelavke, dragi člani in članice Policijskega sindikata Slovenije!

Pred vami je zbornik, ki priča o bogati zgodovini delovanja Policijskega sindikata Slovenije. Njegovi avtorji so vanj ujeli razvoj in preobrazbo sindikata od njegove ustanovitve do danes. Kot so se men-jevala zgodovinska obdobja, tako se je spreminja-la tudi njegova vloga. Skupaj s Policijo in njenimi zaposlenimi je prešel obdobja miru in obdobja in-tenzivnega boja za pravice delavcev.

Vlogo sindikatov lahko v celoti ra-zumemo le, če presežemo zorni kot mat-ične organizacije. Nobena organizacija, s tem pa tudi sindikat, namreč ne obstaja v družbenem vakuumu, temveč je del širše družbene strukture, njene pravne ured-itve, gospodarske razvitosti, kulturnih značilnosti in prevladujočih vrednot. To je še posebno očitno v zadnjem času, ko smo se zahodne države znašle v spirali neoliberal-istične ideologije. Ta si je v interesu svobode kapi-tala brezsramno prikrojila svobodo posameznika in ponekod podredila celotne družbene sisteme, preko katerih pogosto na legalen, a ne nujno legitimen način tepta težko priborjene človekove pravice.

Na tnalu so se kot ena izmed temeljnih skupin znašle tudi socialno-ekonomske pravice. Njihovo krčen-je negativno vpliva na kakovost posameznikove-ga življenja, na življenje njegove družine, njegov položaj v družbi in s tem povezano socialno izkl-jučenost. V Sloveniji je pravica do socialne varnos-ti z ustavo zagotovljena, a žal v praksi velikokrat ogrožena. Delno zaradi narave zakonodaje, ki niko-li ne bo mogla v celoti zaščiti posameznika, delno zaradi trenutne gospodarske krize, delno zaradi ne-vestnosti delodajalcev, a tudi zaradi nevednosti ali nemoči posameznikov, da bi se uprli nezakonitim in nepravičnim delovnim razmerjem.

Policija ima na tem področju dvojno vlogo. Kot organ odkrivanja in pregona nosi svoj del odgov-ornosti za zaščito posameznika v delovno-pravnem razmerju in za preprečevanje novodobnega, pros-tovoljnega suženjstva, ki tudi v Sloveniji ni več tabu tema. Na drugi strani pa mora kot delodaja-lec poskrbeti za svoje zaposlene in jih zavarovati pred številnimi poskusi poseganja v njihove že tako okrnjene pravice.

Tu ima pomembno vlogo tudi sindikat, ki se po-javlja kot mediator v odnosu med Policijo, njenimi zaposlenimi in državo kot (ne)posrednim deloda-jalcem. Odgovornost policijskega sindikata je zelo velika. Njegova učinkovitost namreč ne vpliva le na zadovoljstvo in motivacijo policistk in policis-tov, temveč tudi na njihove delovne rezultate, ki ne smejo popuščati pri zagotavljanju visokih stand-

ardov varnosti za vse prebivalce Slovenije. S tem namreč ohranjamo enega izmed stebrov pravne države.

Policija je kot institucija razpeta med tremi pomem-bnimi in med seboj tesno povezanimi vlogami: vlo-go zaščitnika pravic državljanov, porabnika pro

računskih sredstev države in delodajalca svojim zaposlenim. Najti optimalno ravnovesje med vsemi tremi vlogami je pogosto precejšen izziv. Prav v tej razpetosti je naloga sindikata kot zaščitnika pravic delavcev ključna, saj lahko zaradi narave svoje organiziranosti zahteva več manevrskega prostora kot Policija.

Pretekli dogodki, ki nas opozarjajo na neustrezno vrednotenje poklica policista, napovedujejo skupni imenovalec naših prizadevanj v prihodnosti. Oboji si želimo doseči isti cilj: našim zaposlenim omogočiti takšne delovne razmere, ki bodo spodbujale njihov osebni in poklicni razvoj ter njihovo motiviranost za delo in zagotavljale izpolnjevanje policijskega poslanstva. Razlikujemo se le v tem, da so nam za dosego tega cilja dana različna orodja. Pričakovati je, da se bodo tudi v prihodnje pojavljala razhajanja v naših pristopih in morda bo včasih videti, kot da stojimo na različnih bregovih. A razhajanja so spodbudna, saj se prav iz nasprotujočih si mnenj največkrat rodijo najbolj revolucionarne in koristne rešitve. Verjamem, da bomo posegli po konstruktivnem dialogu in združili moči kot mnogokrat doslej.

Spoštovani člani in članice Policijskega sindikata Slovenije, zagotavljanje pravic policistov, kriminalistov in drugih delavcev policije je tesno povezano z izpolnjevanjem upravičenih zahtev državljank in državl-janov Slovenije, da jim zagotovimo varno življenjsko okolje. Bolj ko bomo poskrbeli za lastne zaposlene, bolj se bo to odražalo na visoki ravni varnosti v državi. Takšna miselnost nas je vodila skozi številne tur-bulence v preteklosti. Takšna miselnost naj nam bo vodilo in motivacija tudi v prihodnje.

Iskrene čestitke ob 25. obletnici delovanja!

Marjan Fankgeneralni direktor policije

NAGOVOR MINISTRICE ZA NOTRANJE ZADEVE

“Eno od ključnih področij vašega delovan-ja, kot ga prepoznavam kot ministrica za notranje zadeve in izhaja tudi iz vašega statuta, je varovanje človekovih pravic in zaščita članov z vsemi oblikami sindikalnih aktivnosti.”

Spoštovane članice, spoštovani člani,

v teh dneh obeležujete 25 let delovanja Policijs-kega sindikata Slovenije. Skozi vsa leta svoje-ga delovanja ste postali eden izmed bolje organ-iziranih sindikatov, ki v svojih vrstah združuje ne le policistke in policiste, ampak tudi druge zaposlene na ministrstvu. V vaš sindikat vas je vključenih več kot 5000 članov z vseh delovnih področij ministrstva in policije. In ravno to široko članstvo vam omogoča celovit vpogled v delovanje ministrstva, hkrati pa zaradi reprezenta-tivnosti članstva predstavljate pomemb-nega partnerja pri sooblikovanju smernic delovanja ministrstva in policije.

Eno od ključnih področij vašega delovanja, kot ga prepoznavam kot ministrica za notranje zadeve in izhaja tudi iz vašega statuta, je varovanje člove-kovih pravic in zaščita članov z vsemi oblikami

sindikalnih aktivnosti. Sem spadajo sindikalne pravice, pravice iz delovnih razmerij, pravice do enakih možnosti izobraževanja in pravice v disci-plinskih postopkih ali delovnih sporih. Ob tem se zavzemate tudi za boljše materialno in socialno stanje članov. Prav pri uresničevanju teh ciljev vas dojemam kot enakovrednega in pomembnega so-govornika. Navsezadnje si tudi mi, vodstvo MNZ in policije, prizadevamo za dosego teh ciljev. V zadnjih mesecih, ko smo se srečevali na delovnih sestankih, smo dokazali, da je le odprt, konstruk-tiven in stalen dialog prava pot za iskanje optimal-nih rešitev za ureditev statusa zaposlenih. Verjam-em, da bomo tako sodelovali tudi v prihodnje.

Sindikalno združevanje pa ima po mojem mnenju še en pomemben vidik. To je krepitev medsebo-jnih odnosov med zaposlenimi, kar uresničujete s sindikalnimi igrami in z drugimi družabnimi do-godki. Vaše vezi temeljijo na načelu prijateljstva, solidarnosti in sodelovanja. Predvsem to geslo je še toliko bolj pomembno v teh časih, ko se soočamo s težko finančno situacijo, v kateri se nahaja naša država, posledično pa tudi naša inštitucija. Kot tudi sami dobro veste, se je v preteklih letih v MNZ in policiji veliko varčevalo, ob tem pa se ni ustrezno vlagalo v opremo in posodabljalo tehnična sredst-va. Zato se danes v policiji soočamo s primanjklja-jem, ki se je nabiral več let, z dotrajanimi delovni-mi prostori, s staro opremo, z iztrošenim voznim parkom, z velikim kadrovskim primanjkljajem. Vse to so problemi, na katere nas opozarjate tudi vi. Ne

glede na to pa opažam, da je v vaših vrstah še ved-no zelo prisoten duh kolegialnosti in pripadnosti inštituciji. Pri tem gredo zasluge in pohvale tudi delovanju sindikata, ki se v teh časih trudi poudar-jati prave vrednote.

Spoštovani članice in člani, naj vam ob koncu iskreno čestitam ob visokem jubileju ter zaželim vse dobro in veliko uspehov tudi v prihodnje. Ob tem pa vam podajam še zavezo, da bom kot ministrica za notranje zadeve tudi v prihodnje vedno prisluhnila vašim zahtevam in predlogom ter naredila vse, kar je v moji moči, da skupaj zagotovimo čim boljše pogoje za delo vseh zaposlenih v ministrstvu in policiji.

Mag. Vesna Györkös ŽnidarMinistrica za notranje zadeve

foto: Nebojša Tejić - STA

POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE KOT ČLAN KONFEDERACIJE SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA SLOVENIJE

NAGOVOR GENERALNEGA SEKRETARJA KSJS VLADIMIRJA TKALCA

Na začetku leta 2006 je pet reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, med njimi je bil tudi Policijski sindikat Slovenije sprejelo sklep o us-tanovitvi Konfederacije sindikatov javnega sektor-ja Slovenije. Vse bolj se je namreč kazala potreba, da tudi sindikati v javnem sektorju združijo sile za zaščito sindikalnih pravic in uveljavljanje dogov-orjenih skupnih interesov sindikatov. Posamezni reprezentativni sindikati, ki so delovali samostojno, izven zvez ali konfederacij so se namreč posredno ali neposredno soočali s skupnim delodajalcem, to je državo, ki je vse bolj avtoritativno krojila pogoje, ki so vplivali na boljši ali slabši materialni položaj javnih oz. državnih uslužbencev. Takratno vodst-vo PSS z Brankom Prahom na čelu je presodilo, da so še tako dobro organizirane akcije sindikata obsojene na neuspeh, če ne bodo deležne podpore širšega sindikalnega članstva ali pa bodo doživele celo odkrito nasprotovanje in izigravanje s strani drugih sindikatov. Članstvo v visoko reprezenta-tivni sindikalni konfederaciji, kar je KSJS vsekakor postala je omogočalo tudi Policijskemu sindika-tu Slovenije zavzemanje za skupne interese vseh zaposlenih in vpliv na urejanje splošnih delovno pravnih podlag in ne le ozkih poklicnih interesov lastnega članstva.Konfederacija sindikatov javnega sektorja je ob ustanovitvi, na prvem kongresu 9. marca 2006 štela skupno nekaj več kot 74.000 članov v petih sindikatih. Kasneje sta se konfederaciji priključila

še dva reprezentativna sindikata, kar je pomenilo, da je v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja združenih 7 sindikatov s skorajda polovico vseh javnih uslužbencev. Med cilji delovanja konfeder-acije je bilo tudi usklajeno delovanje na pogajanjih o Kolektivni pogodbi za javni sektor in pri spre-membah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. V pogajalski skupini so bili enakopravno zastopani predstavniki oz. predsedniki vseh sindikatov KSJS, med njimi tudi policijskega sindikata. V vseh de-vetih letih delovanja konfederacije je bila prav pogajalska skupina KSJS tista, ki se je aktivno za-vzemala za dograditev in ohranitev enotnega siste-ma plač v javnem sektorju ter s predlogi, protesti stavkami in sporazumi ter dogovori z vlado ohra-nila veljavnost kolektivnih pogodb in preprečevala prehudo poseganje vlade v plačni sistem. Podpis Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 in posledično anek-sa h Kolektivni pogodbi za javni sektor je privedel celo do razkola v sindikatih, med drugim tudi delu PSS, ker so sindikati, člani KSJS pristali na zamik izplačila premalo izplačanih plač na kasnejši čas v zameno za preklic odpovedi kolektivnih pogodb s strani vlade in ohranitev zaposlenosti v javnem se-ktorju, del sindikatov javnega sektorja pa je kasneje s tožbo dosegel izplačilo razlike premalo izplačanih plač v prvotno predvidenih rokih. Vendar je resnici na ljubo potrebno povedati, da je sklenitev dogovo-ra in aneksa z vlado ohranila veljavnost kolektivnih

“PSS je v svoji 25 letni zgodovini izve-del številne stavke, demonstracije pro-ti ukrepom vlade in proteste proti nep-osrednim ukrepom delodajalca. Kot član KSJS je bil deležen podpore vseh članov KSJS. Spomnimo, da je tudi PSS solidar-no sodeloval v skupnih protestih in akcijah in marsikdaj podprl zahteve posameznih reprezentativnih sindikatov javnega in zasebnega sektorja.”

pogodb dejavnosti in poklicev ter z njim pravice in ugodnosti iz delovnih razmerij, med njimi tudi iz KP za državno upravo, uprave pravosodnih organov in organe lokalnih skupnosti, ki jih je takratna vlada že uradno preklicala. Vlada se je v dogovoru tudi zavezala, da ne bo zmanjševala števila zaposlen-ih v javnem sektorju, razen za 1% letno, česar se je, ne glede na pravni izid postopkov za izterjavo tretje četrtine premalo izplačanih plač držala vse do danes. Nadaljnji uspehi in neuspehi, ki so sledili v pogajanjih za plače v javnem sektorju nas učijo, da učinkov sindikalnih akcij ne kaže presojati le na podlagi izida enega sodnega spora.

PSS je v svoji 25 letni zgodovini izvedel številne stavke, demonstracije proti ukrepom vlade in pro-teste proti neposrednim ukrepom delodajalca. Kot član KSJS je bil deležen podpore vseh članov KSJS.

Spomnimo, da je tudi PSS solidarno sodeloval v skupnih protestih in akcijah in marsikdaj podprl zahteve posameznih reprezentativnih sindikatov javnega in zasebnega sektorja. Sodeloval je v zbi-ranju sredstev za solidarnostne pomoči za prizadete ob poplavah in za podporo pomoči potrebnim. S tem je izpričal, da mu ne gre le za sebične interese ozke poklicne skupine temveč za solidarnost med javnimi uslužbenci in drugimi zaposlenimi ter po-moči potrebnimi v celoti.

Ne nazadnje je Policijski sindikat kot član KSJS opozarjal na probleme in zahteve svojega članstva tudi neposredno v organih socialnih partnerjev kot je Ekonomsko socialni svet ali v Državnem svetu, kjer ima KSJS svojega predstavnika. Predsednik PSS je kot član Uradniškega sveta RS pomemb-no vplival na imenovanja na uradniške položaje v

državni upravi, predstavniki PSS pa so preko KSJS bili izvoljeni v organe socialnega zavarovanja v Re-publiki Sloveniji.

V imenu predsedstva Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije se ustanovnemu članu – Policijskemu sindikatu Slovenije ob njegovi 25-letnici zahvaljujem za tvorno sodelovanje in mu iskreno čestitam ter želim nadaljnje uspešno delovanje v korist članstva !

Vladimir Tkalec

generalni sekretar

RDEČA NIT DELOVANJA PSS IN BOJA ZA PRAVICE DELAVCEV POLICIJE IN MNZ

“Rdečo nit boja policistovih pravic v 25 letni zgodovini PSS tako tvori boj za ured-itev statusa policista, povišanje nizke plače ter delovne razmere in delovni pogoji. Za prav enake pravice, se PSS bori že ves čas svojega obstoja in zaradi uresničitve svojih pravic je PSS moral svoje člane prepričati, da so stavkali.”

Letos 05.06.2015, Policijski sindikat Slovenije (PSS), praznuje visoko obletnico svojega delovan-ja. Star je namreč že četrt stoletja in v svojem dolgoletnem delovanju je ves svoj napor, trud in delo vložil v izbol-jšanje statusa policistov in zaposlenih v MNZ in Policiji, takrat t.i. Delavcev ONZ. Policija je imela pri osamosvojitvi pomembno vlogo v državi, saj je bila prav policija tista, ki je odigrala glavno vlogo v preprečitvi t.i. mitingov resnice in kas-neje v osamosvojitveni vojni. Vsekakor policijo vedno spremlja dejstvo, da ima obveznosti, ki so državotvornega pome-na, saj država brez policije ne more obstajati, pri pravicah policije oz. njenih policistov in delavcev policije in MNZ, pa je stvar nekoliko bolj zaplete-na. Že res, da vsaka pravica izhaja iz obveznosti in vsaka obveznost ima svojo pravico, vendar pa se je to v času samostojne Slovenije, še zlasti za poklic policista, pokazalo, da je prej izjema kot pa pravi-lo. Slednje potrjuje tudi arhivska dokumentacija

delovanja PSS, saj se zgodovinsko pojavljajo dejst-va, ko Vlada RS, pa naj jo vodi levica ali desnica, ni izpolnila svojih obveznosti, se mačehovsko obnaša, do policistov in drugih zaposlenih v policiji in MNZ ter jim za trdo in požrtvovalno delo namenja mezde namesto plače. Pravno formalno se res plačilo za delo imenuje plača, vendar je po vsebini in višini bolj primeren izraz mezda. Že Socialistična federativna republika Jugoslavija se je s sprejetjem mednarodnih resolucij zavezala, da bo svojim delavcem plačevala pošteno plačilo za svoje delo, ki bo zadoščalo za normalno preživetje državljanov. Današnje razmere pa so že policista pripeljale v situacijo, kjer je ogrožen obstoj njegove družine in njega samega, kaj šele strokovno teh-ničnih delavcev, ki so pravilom plačani še nižje kot policist in morajo nekateri celo prejemati dodatek k plači, da sploh dobijo izplačano minimalno plačo. Te iste resolucije je sprejela tudi R Slovenija, ven-dar se kaj malo zmeni za njihovo spoštovanje, kar vse se je pokazalo v kar treh stavkah policistov od leta 2010 do danes.Rdečo nit boja policistovih pravic v 25 letni zgodo-vini PSS tako tvori boj za ureditev statusa policis-ta, povišanje nizke plače ter delovne razmere in delovni pogoji. Za prav enake pravice, se PSS bori že ves čas svojega obstoja in zaradi uresničitve svo-jih pravic je PSS moral svoje člane prepričati, da

so stavkali. S stavkami so se dosegli sporazumi, ki jih je Vlada ali pa so jih Vlade podpisovale s polno odgovornostjo, ko pa je prišel čas, ko so posamezne terjatve iz takih sporazumov zapadle, pa jih država ni izpolnila pošteno v vsem kot so se glasile, temveč ubira pot ignorance, nemorale in poskuša pristojne v sindikatu zavesti. Zanimivo je, da se ravnanje Vlad RS ne spremeni, ne glede na to, kdo jo vodi,

ali je to pravnik, ekonomist, družboslovec ali kdo drug. Odgovor nam morda ponuja struktura višjega in srednjega managementa v državni upravi, pa tudi v policiji, ki ostaja v teh letih le malo spremenjena in v kateri praktično isti, če ne vsaj enaki v razmišljanju krojijo usodo vseh javnih uslužbencev.

Enako kot boj za pravice, pa ustaljeno prakso zgodovine piše tudi zastarela in neprimerna zakonodaja. Čeravno bi se marsikatera težava lahko odpravila s sprejemom bolj dispozitivne določbe, politični interes premaga interes delavca in s tem se marsikatera pridobljena pravica znova odvzame ali omeji. Primer takega ravnanja sta višina dodatka za delovno dobo in stalnost ter višina regresa, ki je nezakonito nizek. Med tem, ko si paradržavni sektor (med katere lahko štejemo družbe v pretežni državni lasti) izplačuje ne samo božičnice in regrese, slednjih ni za javne uslužbence in policiste. Ker topa res nebi bilo primerno, da bi policisti in drugi zaposleni v policiji in MNZ dobili pošteno plačilo za svoje delo. Zgodovina nas uči, da nihče ne oporeka kvaliteti dela, kvantiteti dela niti trudu niti požrtvovalnosti, ki ga policisti vložijo v izpolnjevanje svojih nalog, vendar se tem istim ljudem zdi neprimerno, da bi bili policisti za svoje delo bolje plačani. Vedno enaki ali celo isti izgovori, in sicer sedaj je kriza, trenutno ni denarja, pada gospodarska rast itd.

Težava ni v tem, da je v državi res premalo denarja, da policisti in drugi v policiji in MNZ nebi mogli dobiti poštenega plačila za svoje delo, težava je v tem, da se ne politiki ne drugim državljanom ne zdi pomembno to, da je policist primerno plačan. Ker nas pač vzamejo za samoumevno. Da je temu tako pa niso v celoti krivi oni tmveč tudi mi sami, ker niso egoisti, ker smo požrtvovalni in lojalni, ker svoj poklic opravljamo s srcem in kot poslanstvo in ker vedno naredimo vse kar je potrebno, šele potem se sprašu-jemo ali smo morda preveč tvegali, ali bomo dobili pravično nadomestilo in tako naprej.

V letu 2010 smo na podlagi stavkovnega sporazuma dosegli, da je bila narejena primerjava med pov-prečno plačo policista v RS in povprečno plačo v gospodarstvu v RS in enako za celo Evropo, potem pa še primerjava, ali je povprečna plača policista v RS primerna povprečju, ki smo ga dobili v EU. Ugotovili smo da ne, ugotovili smo, da smo kar precej podhranjeni in to že na najbolj osnovni plači pri navadnem policistu, saj primerjave za druga delovna mesta nismo mogli narediti za celo EU. In v letu 2016 bo Vlada RS morala izplačati to razliko, to je njena zaveza. Jo bo ali se bo morda zgodovina ponovila, bomo morali ponovno stavkati za uresničitev stavkovne zaveze Vlade? Pustimo času čas, pristojne v Vladi pa le spom-nimo na latinski rek »dies interpelat pro homine« (čas opozarja enako kot človek).

Seveda se na tem mestu povsem upravičeno sprašujemo ali bo naslednjih 25 let delovanja PSS enako, se bo potrebno boriti za sleherno pravico naših članov, ali lahko pričakujemo od države, da bo spoštovala vsaj tisto, kar je sprejela sama?

Mitja Gregorc univ.dipl.pravnikStrokovni sodelavec IO PSS

O USTANOVITVI PSS

PRISPEVEK ALEKSANDRA CVARA

“Značilno je, da je sindikat ob osamosvo-jitvi izgubil svoj določen položaj s strani delodajalca, s tem tudi razne bonitete in potrebna je bila transformacija delovanja sindikata, ker je prišel čas, ko je sindikat vsako svojo pravico in položaj v družbi moral priboriti. ”

Razvoj in delo Policijskega sindikata Slovenije ( v nadaljevanju PSS) bi osebno razdelil na dva dela in sicer na delovanje PSS v času od leta 1990 do 2003 in od 2003 do leta 2007, ko sem še aktivno deloval v PSS. Slovenija je leta 1990 doživela prehod iz enega sis-tema v drug sistem in sicer iz socializma v kapital-izem. Vsem je znano, da je delovanje sindikata pred tem obdobjem bilo popolnoma drugačno, kot pred

letom 1990. V bivšem sistemu je bilo značilno, da je članstvo v sindikatu bilo obvezno in sindikat se je največ ukvarjal s počitniško dejavnostjo članstva, prido-bivanja cenejših artiklov itd…. in ni deloval na področju sprememb in ureditve delovno pravnega položaja zaposlenih, pravno pomočjo, plačnega sis-

tema itd…..Značilno je, da je sindikat ob osamosvojitvi izgubil svoj določen položaj s strani delodajalca, s tem tudi razne bonitete in potrebna je bila transformacija delovanja sindikata, ker je prišel čas, ko je sindikat vsako svojo pravico in položaj v družbi moral pri-boriti. Iz tega razloga je Sindikat slovenske Milice že leta 1990 pričel z novim sistemom organiziranja, pove-zovanja in delovanja znotraj takratnega RSNZ in s počasnimi koraki prestopati meje delodajalca in se vključevati v delovanje novonastalih sindikatov na območju nove države Slovenije. To ni bilo lahko, kajti stari sindikat v Milici ni imel urejene predpise za svoje delovanje, ki bi bili us-trezni novemu sistemu in na spremembe sistema ni bil pripravljen.Z novim organiziranjem in delovanjem ter ustano-vitvijo Policijskega sindikata Slovenije v letu 1990, se je pričel težek in zahteven boj za ureditev organ-iziranja in delovanja, ki bo lahko začel delovati na novih temeljih in bil učinkovit v novem sistemu. Treba je bilo zagotoviti, da bo PSS sposoben obran-iti in braniti pravice zaposlenih v takratni Milici in RSNZ in da bo sposoben pripraviti delovno pravno zakonodajo, ki bo omogočala zaposlenim in član-stvu normalno delo z določenimi pravili in pravi-cami, katere bo spoštoval tudi delodajalec. Ne bom na široko opisoval novo postavitev organ-iziranosti PSS vendar naj le navedem, da je vodstvo PSS aktivno začelo delovati na področju postavitve

nove organizacije in izdelave organigra-ma. Pri tem so močno sodelovali nekateri Območni policijski sindikati predvsem OPS Maribor in Celje. Spominjam se posebej leta 1995, ko sem bil izvoljen za člana Izvršnega odbora PSS, da so aktivnosti potekale na vseh področjih delovanja sindikata, vendar je vse bolj kazalo na dejstvo, da takratno vodstvo (vsaj nekateri) ni v celoti dobro

poznalo in doživelo operativnega dela policistov in razne aktivnosti in delovanje PSS ni bilo usmerjeno dovolj v težave in potrebe omenjenega dela član-stva. Vodenje sindikata, po mojem videnju, je bilo »lastninjeno« s strani posameznika v IO PSS, ki ni dovolil kolektivnega dela organa kot je IO PSS, kar se je vedno bolj kazalo na minimalnih rezultatih v

“Lahko rečem da večinski del OPS-ov, vsaj tisti najpomembnejši, je res odigral kl-jučno in odločilno vlogo in sicer eni z ak-tivnim delom pri predvidenih spremembah delovanja PSS in drugi z glasovi, ki so jih bili pripravljeni dati za spremembe in s tem tvoriti večinski kvorum ter s tem uveljaviti spremembe in postaviti delovanje PSS na nove temelje.”

pogajanjih z delodajalcem in tudi na sodelovanje z ostalimi sindikati v takrat že razširjeni in formirani Državni upravi. Interesov med sindikati v Javnem sektorju ion Državni upravi je bilo veliko in vsak je skrbel bolj ko ne zase ter je že takrat začelo pr-ihajati do razhajanja stališč in zastopanja skupnih interesov do delodajalca, se pravi Vlade RS. Zaradi teh, jaz bi rekel, slabih odnosov znotraj delovanja IO PSS in soliranja posameznikov in ker so se vsaj po mojem videnju že začela opažati delovanja posameznikov v vodstvu PSS, ki so bolj delovali za svoj interes kot interes članstva, raznih drugih negativnosti, sem leta 1996 podal odstopno izjavo in odšel iz IO PSS ter se v polni meri posvetil delu in urejevanju zadev znotraj OPS Celje. S svojimi sodelavci v OPS Celje, sem počasi začel pripravljati stvari za vrnitev v delovanje PSS vendar na bolj konstruk-tiven in učinkovit način. Pripravljal sem spremembe predpisov, predvsem Statuta PSS, ki je v svojih členih močno ome-jeval samostojnost delovanja OPS-ov, kar mi je nazadnje tudi uspelo z izglas-ovanjem mojih predlaganih sprememb na Svetu PSS. Potekali so razgovori med OPS-i, ki so bili pripravljeni na določene spremembe v prid članstva in kakor bi rekel »operative« . Tu ni šlo samo za uniformiran del članstva ampak sem ve-liko poudarka pri spremembah zakonodaje dal tudi na strokovno – tehnične delavce pri tem pa nisem pozabil na ostalo članstvo PSS in poizkušal vnesti v delo PSS kolektivni duh delovanja, predvsem z namenom delovati v korist članstva. Kar nekaj let je minilo, da je zadeva dozorela in v letu 2003 je prišlo do večinskega strinjanja OPS-ov za spremembo delovanja v PSS in za odločitev, da pride do menjave vodstva PSS in iz vodstva izločitev posameznikov, ki so delovali individual-no.Ne bom posebej opisoval, kaj vse je bilo treba pos-toriti, da bi lahko spremembe uveljavili vendar se je pokazal kolektivni duh sodelujočih. Sodeloval sem v vseh pomembnih razgovorih glede priprave na 3. Kongres PSS, ki smo si ga določeni zastavili kot ciljno točko za spremembo delovanja PSS. Lahko rečem da večinski del OPS-ov, vsaj tisti na-jpomembnejši, je res odigral ključno in odločilno vlogo in sicer eni z aktivnim delom pri predvidenih spremembah delovanja PSS in drugi z glasovi, ki so jih bili pripravljeni dati za spremembe in s tem tvoriti večinski kvorum ter s tem uveljaviti spre-

membe in postaviti delovanje PSS na nove temelje.Moram poudariti, da so najtežje delo prevzeli OPS Maribor, Celje, Ljubljana, Slovenj Gradec, SEM in Murska sobota. Med sabo smo si razdelili področja dela, ki ga mora vsak OPS opraviti.Osebno sem prevzel področje predpisov, ki so bili takrat v uporabi za delovanje PSS. Tako sem pripravil vse potrebne amandmaje, ki so omogo-čili nov način dela in odgovornosti PSS, omogo-čili večjo transparentnost delovanja, kolektivnega dela, OPS-om dali potrebno samostojnost in seveda odgovornost in še bi lahko našteval. Zadolžen sem bil, da pripravim podroben scenarij

izvedbe 3. Kongresa PSS, da bo potekal v skladu s pozitivno zakonodajo in da bom po potrebi po-jasnjeval morebitne nejasnosti in tudi odgovarjal na morebitne provokacije posameznikov. Upam, da bodo ostali člani OPS-ov, ki so sodelova-li v spremembah opisali svoje delo in prispevek ob izvedbi 3. Kongresa PSS. Prišel je Portorož in prišel je 3. Kongres PSS. Rezu-ltat je znan in prav uspeh 3. Kongresa PSS, osebno smatram za prelomnico v delovanju PSS.

Prav na tem Kongresu je PSS dobil osnovo za nov način delovanja, ki ga je PSS izvajal vsaj v času, ko sem še osebno v njem deloval. Leta 2007 mi je namreč potekel mandat, kot sekretarju PSS. Nekaj časa sem še deloval kot Svetovalec predsednika PSS, vendar je ta funkcija zaradi njegovega odnosa bila le formalna in nikoli vsebinsko uresničena. Zaradi tega sem odstopil z mesta Svetovalca predsednika, vendar vse do danes redno spremljam delovanje PSS in še toliko časa po prenehanju dela v PSS se še vedno na mene obračajo določeni starejši in novi člani, katerim z veseljem svetujem, pomag-am kakšno zadevo rešiti.Na koncu, želim vodstvu in članstvu PSS uspešno delo še naprej, posebej pri uveljavljanju in ohranitvi pravic članstva, dobre pogajalske uspehe v dobrobit članstva in dobrega, korektnega in konstruktivnega sodelovanja z drugimi sindikati. Le s takšnim načinom dela bodo uspehi še večji in konkretni. Potrebno je pozabiti na morebitne zamere, nesoglasja, različna mnenja in stopiti skupaj morda z vizijo, da nekoč pridemo ponovno do enega sindikata v Policiji, ki bo še bolj močan in bo predstavljal še močnejšega pogajalca do Policije in MNZ ter Vlade RS.

Ne pozabite na slogan PSS, ki naj vam bo vodilo tudi v bodoče:

PRIJATELJSTVO, SOLIDARNOST, SODELOVANJE

Aleksander CVAR

PRISPEVEK MITJE BUTULAO USTANOVITVI PRVEGA SAMOSTOJNEGA POLICIJSKEGA SINDIKATA V SLOVENIJI IN USTANOVITVI PSS IN O STAVKI LETA 1993

Mitja Butul o ustanovitvi prvega samostojnega Policijskega sindikata v Sloveniji in ustanovitvi PSS in o stavki leta 1993

OPS Obalno kraške regije je bil prvi samostojni sindikat v Policiji, ustanovljen še pred ustanovit-vijo Policijskega sindikata Slovenije. Ustanovna seja je bila dne 08.06.1990 in se je imenoval Polici-jski sindikat Obalno Kraške regije. Pri ustanovitvi smo največ napora za novo sindikalno organizira-nost vložili poleg mene še Vojko Sukljan, Vilijem Kopše, Bogdan Lesjak, Joško Mezgec, Branko Škr-bina…in še nekateri.To je bila velika prelomnica v delovanju sindikatov v Sloveniji nasploh, posebej pa še v Policiji, oziro-ma v takratnem RSNZ. Mislim, da so zelo pomembni vzroki, ki so nas pripeljali do razmišljanj o drugačnem sindikalnem organiziranju in delu sindikatov znotraj takratnih Organov za notranje zadeve. Sam sem bil v tistem času, pred letom 1990, zelo aktiven v organih Zveze socialistične mladine Slovenije, na občinskem, re-gionalnem in državnem nivoju. Veliko smo se po-govarjali o delovanju takratnih družbeno političnih organizacij, med katerimi je bil tudi sindikat. Sam sem sicer bil nekaj časa izven takratne Milice, ak-

tiven v politiki, vendar sem se po petletnem obdob-ju vrnil in se ponovno zaposlil v Milici. V letu 1989 je bila organizirana sindikalna kon-ferenca v Kopru, kjer smo nekateri ugotovili, da je med nami ogromno nezadovoljstva s trenutnim stanjem in, da je potrebno nekaj korenito spremen-iti. Povedal sem, da je v vseh naprednih državah sindikat izven sistema in je samostojen in neodvis-en. Na tak način bi morali sindikat organizirati tudi mi. Predlagal sem, da se organiziramo samostojno in pri tem me je podprlo veliko posameznikov.Do takrat je bil namreč sindikat v ONZ organiziran kot družbeno politična organizacija, namenjena or-ganizaciji piknikov, nabavi ozimnice, izletov. Bile so simbolične članarine. Mi pa smo postavili tezo, da je potrebno spremeniti cilje sindikata in bi se morali bolj zavzemati za pravice zaposlenih, plačo in, da nihče iz vrha takratnega RSNZ ne more vpli-vati na delovanje in odločitve sindikata.Sprejeli smo sklep, da bi pričeli s pripravami na us-tanovitev samostojnega sindikata. Za tiste čase je to bilo nesprejemljivo dejanje. V tem času je nastajal samostojna država in ni bilo še nobenega sindika-ta, ki bi bil samostojen in neodvisen od delodajal-ca. Imenovali smo Vilija Kopšeta, ki je bil takrat-ni predsednik obstoječega sindikata na PP Koper, Policijskem oddelku Škofije in Prometni Policijski postaji v Kopru. Mislim, da je bilo takrat na ob-močju Kopra v sindikatu organiziranih okrog 120 zaposlenih. Sam takrat nisem hotel in niti smel v ospredje, saj sem bil le nekaj mesecev pred tem še politično aktiven. Obljubil sem, da bom pomagal pri pripravi gradiv, iskanju kontaktov in nasploh pri organizaciji.Vilij KOPŠE je odšel z idejo ustanovitve novega sindikata v Ljubljano na takratni RSNZ, kjer pa je naletel na revolt in nestrinjanje. Vseeno smo nadal-jevali in pridobili še nekaj zaposlenih. Tako smo pričeli z pripravo vsega potrebnega za ustanovitev novega sindikata. Uspelo nam je pridobiti tudi nekaj posameznikov iz vrha RSNZ, ki so našo idejo pod-prli. Eden izmed zaposlenih, ki je bil tudi najbolj strokovno podkovan, da je lahko organizacijsko pripravljal zadeve je bil Marjan ANTONČIČ, ki je bil takrat šef UIT-a na RSNZ, spomnim se še Bran-ka Celarja, med njimi je bil tudi Friderik LIKA-VEC. Pogovarjali smo se o ustanovitvi novega sindikata na območju celotnega takratnega RSNZ. Vendar je to organiziranje in priprava šla prepočasi,

“V letu 1989 je bila organizirana sindikalna konferenca v Kopru, kjer smo nekateri ugotovili, da je med nami ogromno neza-dovoljstva s trenutnim stanjem in, da je potrebno nekaj korenito spremeniti. Pov-edal sem, da je v vseh naprednih državah sindikat izven sistema in je samostojen in neodvisen. Na tak način bi morali sindikat organizirati tudi mi. Predlagal sem, da se organiziramo samostojno in pri tem me je podprlo veliko posameznikov.”

saj je takratno vodstvo ONZ odkrito nasprotovalo organiziranju samostojnega sindikata. Ker smo na območju Kopra takrat ugotovili, da določeni zadevi nasprotujejo in da gre zadeva malo prepočasi smo, tudi zaradi neučakanosti, v letu 1990 pristopili k organiziranju samostojne-ga sindikata, ki smo ga tako 8.6.1990 na Debelem rtiču tudi ustanovili kot Policijski sindikat Obalno Kraške regije. Takrat sem pristal, da stopim v os-predje in postal sem prvi predsednik prvega samos-tojnega Policijskega sindikata v Sloveniji. Organ-izirali smo se namreč neodvisno od nobenih drugih sindikatov. Sprejeli svoj statut in članarino ter ubra-li povsem samostojno pot. Tudi mariborski kolegi so ustanovili v tistem času policijski sindikat, a je bil pod okriljem takratnih mariborskih svobodnih sindikatov. Kontakte priprave našega prvega statu-ta smo dobili od italijanskih kolegov. V sindikatu policistov SIUL nam je g. Badaluco Paolo odstopil njihov statut, Vojko Sukljan ga je prevedel s pri-jatelji na sindikatu Konfederaciji 90 v Kopru, kjer so nam tudi pomagali, da smo po naših merilih in idejah tudi statut spisali. Ja, takrat je bilo kar malo nevarno, da smo takšen akt pis-ali v kakšnih prostorih policijskih enot, še posebej ne med službo. Statut je bil os-nova tudi za statut Policijskega sindikata Slovenije, ki je bil tudi v usklajevanju med ljudmi po upravah in službah RSNZ. Us-tanovitev policijskega sindikata Obalno kraške regije je dala zaključni zagon tudi za pogajanja za ustanovitev Policijske-ga sindikata Slovenije, saj smo v naše sindikatu v tednu ali dveh uspeli pridobiti veliko članov iz nekdanjega sindikata. Iz naše sredine smo na sestanke iniciativne-ga odbora pošiljali Joškota Mezgeca in Vilija Kopšeta. Iniciativnem odboru za ustanovitev Policijskega sindikata Slovenije smo za prvega predsednika predlagali našega Joška MEZGECA, ki je postal na ustanovitvi Policijskega sindikata Slovenije, 23. Junija 1990 v Ljubljani, na Kotnikovi ulici, v nab-ito polni kinodvorani kluba Maksa Perca, tudi prvi predsednik Policijskega sindikata Slovenije.Za tiste čase, ko še nismo imeli svoje države, je to bila zelo velika stvar. Šlo je za prvi samostojen sindikat v Policiji na območju tedanje, sicer raz-padajoče, Jugoslavije.V tistem času je bilo še po ustanovitvi veliko naspro-tovanj, šikaniranj, vodstvo ministrstva se nikakor ni moglo sprijazniti z novimi dejstvi. Sam sem izhajal iz tega, da je bilo sindikalno gibanje do takrat nek

privesek, potrebno pa je bilo zaščititi zaposlene. Iskali smo osnove in povezave tudi z zelo aktivnim sindikatom SIULP v Trstu, ki ga je vodil g. Badalu-co. Pomagali so nam tudi pri pripravi našega prve-ga statuta Policijskega sindikata Obalno kraške regije in kasneje tudi statuta Policijskega sindika-ta Slovenije. Kmalu po ustanovitvi PSS pa so nam predstavniki Siulpa tlakovali pot v mednsrodno združenje evropskih policijskih sindikatov Euro Cop. Je pa bilo veliko nasprotovanj tudi iz velikih sindikalnih central, saj so pričeli izgubljati članstvo zaradi nezadovoljstva članov. Veliko je bilo tudi na-prednih idej in nezadovoljstva v ostalih družbeno političnih organizacijah. A uspelo nam je zagnati novo sindikalno organiziranost v RSNZ in Polici-jski sindikat Slovenije je iz dneva v dan pridobival številčno članstvo iz uprav in služb RSNZ. Iz dne-va v dan smo postajali močnejši, obenem pa tudi odgovorni do svojega članstva, ki je bilo iz dneva v dan bolj glasno in sedaj tudi organizirano. Tako se je kmalu po 10 dnevni vojni, ko se je začela mlada

slovenska država mačehovsko obnašati do polici-je in pozabljati kaj vse smo pripadniki milice in policije storili, da smo prešli v samostojno državo, začele vedno bolj pojavljati zahteva, da če nam ne ugodijo zahtevam po pravičnem plačilu za opravl-jeno delo in ureditvi statusa, bomo uporabili tudi v z ustavo zajamčeno pravico do stavke.Tudi v tem primeru sem bil verjetno pionir, ki sem lahko postavljal osnove za priprave in organizacijo stavke, saj sem uzvode iskal tudi iz primera mo-jega nastopa na 12. Kongres Zveze socialistične mladine Slovenije v Krškem, kjer sem sam imel referat in razpravo na temo stavke, ki sem ga pono-vil tudi na zveznem kongresu ZSMJ v Beogradu. Tam sem predstavil stavko kot način in oblika boja

“V tistem času je bilo še po ustanovitvi veliko nasprotovanj, šikaniranj, vodstvo ministrstva se nikakor ni moglo sprijazniti z novimi dejstvi. Sam sem izhajal iz tega, da je bilo sindikalno gibanje do takrat nek privesek, potrebno pa je bilo zaščititi zapos-lene. ”

delavcev. Stavke v Jugoslavije do takrat so bile zelo redke, mislim, da je bila stavka v Luki Ko-per in Tomosu in iz tega sem sam v referatu tudi izhajal. S tem referatom in tezami o stavki sem na nastopu na kongresu Zveze socialistične mladine v Beogradu izval neverjetno zanimanje tako kon-gresistov, kot tudi številnih novinarjev, saj sem po nastopu odgovarjal na številna vprašanja več kot 50 novinarjev iz celotne Jugoslavije in tujine. Prevedel sem referat tudi v srbo-hrvaški jezik. Sicer je bila stavka zapisana že tudi v ustavi Jugoslavije, vendar jo je bilo v tistih časih zelo težko v praksi izvesti. Ob temi stavke so bili takrat zadržani tudi v drugi družbeno politični organizaciji, Sinkilani organ-izaciji in nekateri posamezniki so jasno nasprotova-li, da bi v Sloveniji odpirali temo, da se uporablja stavka kot sindikalni boj. Zanimivo je bilo kasneje spremljati osebe, ki so takrat nasprotovale upora-bi stavke, kako so se povzpele tudi na vodstvene položaje različnih sindikalnih organizacij in kako so s stavkami potem svoje članstvo popeljali pred

tovarne in na ulice. Mislim, da so nekateri še de-setletja sedeli v vodstvih sindikatov. V vodstvu takratnega Policijskega sindikata Slovenije smo na podlagi takratne zakonodaje izv-edli dne 21. Septembra 1990 prvo enourno stavko v Policiji. Stavka je bila izpeljana po vseh pravilih in razlog je bil že takrat nezadovoljstvo s pogajanji s takratnim MNZ o izboljšanju gmotnega položaja zaposlenih. Že takrat so opazili, da z nami ni šale. Stavkovni odbor na PU Koper je bil zelo močan in neomajen. Imeli smo kadre iz skoraj vseh služb. V kolikor smo ocenili, da je predstojnik neke enote bolj zavzet in seveda tudi pripaden sindikatu , ni bilo nobene ovire, da je bil tudi predstojnik član stavkovnega odbora. Za nas so bili vsi enaki in enakovredni.Kasneje smo izvedli še dalj časa trajajočo stavko v letu 1993. Kljub temu, da je bila na oblasti prva tako imenovana demokratična oblast v Sloveniji, so stavko v Policiji, v pravem pomenu besede, s pose-ganjem v ustavno pravico do stavke, z zakonod-ajo prepovedali. In to kar med trajanjem stavke.

Sam sem tako doživel to, da sem že v bivši državi predstavil stavko kot legitimno obliko sindikalne-ga boja, kasneje pomagal stavko v Policiji organ-izirati in tako tudi doživel, da je stavko v Policiji, demokratična oblast v Sloveniji, prepovedala. Sam smatram, da je bila leta 1993 zadnja prava stavka v Policiji. Od takrat po mojem mnenju prave stavke v Policiji ni več. Mi jo lahko samo napovedujemo, grozimo, vendar prava stavka ni več mogoča.Sem mnenja, da smo bili že od vsega začetka na-jbolj organiziran sindikat v samostojni Sloveniji in kasneje so se na podlagi naših idej in izkušenj organizirali tudi drugi. Ponosen sem, da sem bil med ustanovitelji Policijskega sindikata Slovenije in dolga leta kot predsednik Policijskega sindikata Obalno kraške regije tudi v vodstvu PSS. Vem, da ni bilo mogoče zadovoljiti vse interese članstva, a s pogledom v preteklost ugotavljam, da smo z enot-nostjo in odločnostjo bili velikokrat boljši in us-pešnejši od pogajalcev na strani vlade in ministrst-va, za kar sem vedno trdil, da bi morali stati na isti

strani v interesu zadovoljnih ljudi, članov PSS, ki so zadolženi za eno izmed največ-jih vrednot vsake države njeno varnost, varnost ljudi in njihovega premoženja. Le zadovoljni in pošteno plačani predstavnik te službe lahko kakovostno in predano opravlja svoje delo in poslanstvo.

Avtor: Mitja ButulFotografije: Jaka Jaraša

USTANAVLJANJA SINDIKATAPREPIS FAKSIMILA

INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV ”POLICIJSKEGA SINDIKATA” SLOVENIJE

Vsem enotam na območju Slovenije, RSNZ, vsem OZK, CSDV in IC, vsem predsednikom konferenc sindikata, pom. rep. sekretarja tov. TROHA

ZADEVA: STANAVLJANJE ”POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE” (PSS) - OBVESTILO

Dne 1.3.1990 je bil na iniciativo konference sindikata pri RSNZ Republike Slovenije sklican sestanek vseh predsednikov konferenc sindikata v ONZ. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki iz vodstva RSNZ. Na sestanku je bila sprožena pobuda po takojšnji potrebi ustanovitve enotnega ”Policijskega sindikata Slovenije”. Na tem sestanku je bil izbran iniciativni odbor, zadolžen za pripravo dokumentov in ustanovitev ”Policijskega sindikata Slovenije”, kot nove učinkovitejše oblike organiziranja sindikata v ONZ. Za koordinatorja je bil zadolžen pomočnik rep. sekretarja, tov. TROHA. Dne 13.3.1990 je bil prvi sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev PSS. Na sestanku je bilo zau-pano iniciativnemu odboru iz območja UNZ Koper, kjer so aktivnosti za ustanovitev PSS že v polnem teku, da pripravi okvirne smernice oziroma da se dokumenti za ustanovitev PSS prilagodijo za celotno Slovenijo. To je bilo tudi opravljeno, tako do v petek, dne 16.3.1990 na sestanku koordinacije sindikata vsi predstavniki konferenc sindikata ONZ prejeli reklamni plakat, programske smernice PSS in vzorec pristopne izjave. Predsedniki konferenc sindikata in člani iniciativnega odbora za ustanovitev PSS so bili zadolženi, da v svojih okoljih sprožijo akcijo obveščanja delavcev o poteku aktivnostih, zbirajo predloge, pripombe in sugestije. Do konca meseca marca bo iniciativni odbor predvidoma pripravil še osnutek statuta in drugih dokumentov na novo ustanovljenega sindikata, vse gradivo bo dano v širšo razpravo delavcem. Predvidevamo, da naj bi vse aktivnosti zaključili do konca meseca aprila, tako da bi v maju lahko formalno konstituirali nov PSS.

Zaradi kratkega roka, pozivamo vse delavce, predvsem pa sindikalne aktiviste, da zbirajo predloge su-gestije in pripombe, predvsem pa , da se seznanjajo s potekom aktivnosti, tako da bi se čim večje število delavcev včlanilo v novo obliko sindikalne aktivnosti v slovenski policiji.

Vse dodatne informacije in pojasnila posredujejo zainteresiranim predsedniki konferenc sindikata in člani iniciativnega odbora za ustanovitev ”PSS”, ki so: CELAR Branko,. RSNZ - za RSNZ, DREKONJA Živko, UNZ Kranj za Gorenjsko PRIVŠEK Stojan, UNZ Maribor,- za Štajersko in Prekmurje LIKAR Zdenka, UNZ Novo Mesto - za Dolenjsko in Posavje KERN Ivan, UNZ Ljubljana Okolica - za območje Ljubljane in Zasavja MEZGEC Joško, UNZ Koper - za Primorsko in Notranjsko MILENKOVIČ Sonja, USDV za SDV

Koordinator dela je pomočnik rep. sekretarja za notranje zadeve, tov. TROHA Pavel.

Dogovorjeno je, da bo pripravljena nekoliko širša informacija o poteku aktivnosti za ustanovitev PSS, ki bo objavljena v glasilu ONZ.

Vodja iniciativnega odbora Joško Mezgec

KAKO JE NASTAJAL POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJEZAPISEK VOJKA SUKLJANA

Vodja iniciativnega odbora za ustanovitev PSS, predsednik delovnega predsedstva ustanovne sku-pščine in predsednik začasnega Sveta PSS ter kas-neje podpredsednik Policijskega sindikata Sloveni-je.

Velika večina zaposlenih v ONZ Republike Slove-nije je bila v prvih mesecih leta 1990 seznanjena, da se odvijajo aktivnosti za ustanovitev nove oblike sindikata v ONZ. V začetku marca je bil na iniciati-vo konference sindikata pri RSNZ sklican sestanek koordinacije sindikata v ONZ. Po širši razpravi je bil formiran iniciativni odbor za ustanovitev nove-ga sindikata v ONZ. Na sestanku je bilo sprejeto tudi ime »policijski« saj ta izraz zajema vse zapos-lene v ONZ. Ustanovna skupščina policijskega sindikata Slovenije je bila 23. junija v kinodvorani doma Maksa Perca v Kotnikovi ulici v Ljubljani. Navzočih je bilo 97 delegatov iz vse Slovenije. Sprejet je bil prvi Statut Policijskega sindikata Slovenije in ustanovljen Začasni svet policijske-ga sindikata Slovenije, kateri je imel 10 sej. Med njegove najpomembnejše naloge lahko štejemo ureditev pravnega statusa PSS in zagotovitev po-gojev za delo, pomoč pri ustanavljanju območnih sindikalnih organizacij, organizacija enourne sp-lošne opozorilne stavke dne 21.septembral 990 ter priprava in sklic 1. redne skupščine PSS, katera se je odvila dne 19.januarja 1991 v Domu družbenih organizacij v Mariboru. Prav je da na tem mestu naštejem tudi ostale čla-

ne Začasnega sveta Policijskega sindikata Sloveni-je, saj so takrat opravili neprecenljivo delo in prav vsem in vsakemu posebej gre zahvala za vse kar so storili. LIKAVEC Friderik, FABIJAN Milada, GABRIČ Srečko, GRANDA Miha, ANTONČIČ Marjan, CELAR Branko, KLEMENČIČ Franc, FUNKL Romana, MILENKOVIČ Sonja, PUKL Mitj a, BABI ČJana, ERJAVEC Vinko, MEZGEC Joško, KERB Ivan, NIKOLIČ Dragan, GERMO-VŠEK Alojz, MELANŠEK Zdravko, UREK Ivan, BUTUL Mitja, MAŽGON Bojan, REDEK Ernest, ZABAVNIK Zdravko, LIKAR Petra, PERENIČ’ Iztok, BOROVNIK Štefan, BEDEKOVIČ Damir, MAJCEN Stojan in ŠPINDLER Ladislav. Vojko Sukljan član M PSS

Joško Mezgec

SINDIKALNI BOJPOVZETEK ČLANKA JADRANA ŽERJALA V ZBORNIKU 5. KONGRESA PSS

Kdaj se je vse skupaj začelo?Legalni sindikalizem na Slovenskem se je uveljavil v času Avstro-Ogrske monarhije leta 1670,s sprejet-jem Zakona o koalicijski svobodi, ki je sindikalno svobodo priznal. Na ta zakon lahko gledamo kot na temelj razvoja sindikalne svobode. Razvoj sin-dikalizma temelji predvsem na Splošni deklara-ci-ji o človekovih pravicah, ki je sindikalno svobodo opredelila kol temeljno človekovo pravico in svo-boščino. S tem je sindikalna svoboda postala stan-dard vseh sodobnih držav. Policijski sindikat Slovenije je reprezentativen sin-dikat zaposlenih v Ministrstvu za notranje zadeve in policiji, ustanovljen leta 1990 in je kot tak, eden od sindikatov, ki so se med prvimi preoblikovali iz sindikalnih organizacij v prejšnji državi. Praktično so se vsi zaposleni v zelo kratkem času včlanili v Policijski sindikat Slovenije tako, da se Policijski sindikat Slovenije lahko smatra za pravnega nas-lednika sindikata iz prejšnje države. Zakaj se delavci združujejo v sindikate? Razlogi, zaradi katerih se zaposleni združujejo v sindikate, so po avtorju Bogdanu Kavčiču nasled-nji:• Varnost dela oz. zaposlitve (delavci želijo biti pre-pričani, da bo njihovo delovno mesto trajno); • Dobri delovni pogoji (delavci pričakujejo, da op-ravljajo zdravju neškodljivo in varno delo); • Možnost napredovanja (denimo na bolje plačano,

bolj odgovorno delovno mesto); • Pomembnost dela, ki ga opravljajo (delavci želijo pomembno in koristno delo, ker iz njega črpajo sa-mospoštovanje): • Potreba po priznanju (za dobro opravljeno delo delavci pričakujejo priznanje); •Potreba po spoštovanju (pomembno je, v kolikšni meri so delavci opredeljeni kot pomemben del or-ganizacije); • Potreba po pripadnosti (sindikat povezuje ljudi s podobnimi interesi); • Plačilo za delo (delavci želijo pošteno plačilo za pošteno delo). iz naštetega lahko ugotovimo. da so tudi člani PSS postali člani zaradi podobnih, če ne celo istih raz-logov. Posebej je potrebno poudariti dodatni interes za včlanjenje zaposlenih, ki je »pravno varstvo«. Ni malo zaposlenih, ki so se v PSS včlanili zaradi negotovosti in slabe pravne zaščite, ki bi jo jim v osnovi moral zagotavljati delodajalec, pa je ni. PSS je na term področju daleč pred vsemi sindikati v gospodarstvu in v javni upravi. Slovenija ima sindikalno svobodo opredeljeno v svojem temeljnem pravnem aktu, 76. členu Ustave Republike Slovenije ter vseh predpisih, ki urejajo delavske pravice. Predvsem je potrebno omeniti Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih us-lužbencih, Splošno kolektivno pogodbo, Kolektiv-no pogodbo za javni sektor ter Evropsko konvenci-jo MOD št. 87. Sindikalna svoboda je poleg pravice do stavke ena temeljnih pravic na področju dela. Zajema pravico do ustanavljanja sindikata, člans-tva in delovanja v sindikatu. Posameznikova pra-vica je, da se svobodno vključuje v sindikate in v njih deluje, hkrati pa pomeni, da nikogar ni mogoče siliti v članstvo sindikata. Definicija sindikata, ki mi je bila najbližja ob pregledu literature, je definicija nemškega avtorja Deublerja, ki sindikat opredeljuje kot trajno, svo-bodno, demokratično oblikovano urejeno združen-je, ki je neodvisno od svojega nasprotnika in države ter drugih organizacij in je pripravljeno, da v ures-ničevanju sprejetih ciljev varovanja in razvijanja delovnih in gospodarskih pogojev, če je potrebno uporabi tudi sredstva »delovne borbe«.

Najpomembnejša funkcija sindikatov v demokra-tičnih državah sveta je pogajanje o kolektivnih Po-godbah.

“Sindikalizem in sindikalni boj sta protiutež delovanju delodajalca, ki se vedno trudi, da bi bili stroški, med katere spadajo tudi stroški dela, kar se da nizki. Po drugi strani pa sindikati s sindikalnim bojem poskušajo za delavce pridobiti kar se da visoke plače in druge bonitete.”

Kaj je to sindikalni boj?Sindikati so tako nastali zaradi zašite in izboljšanja delavskih pravic v obdobju kapitalizma. Nastali so iz potrebe združevanja delavcev in njihovih skup-nih interesov u boju z delodajalci ter njihovimi ka-pitalističnimi težnjami.

Sindikalizem in sindikalni boj sta protiutež delo-vanju delodajalca, ki se vedno trudi, da bi bili stroš-ki, med katere spadajo tudi stroški dela, kar se da nizki. Po drugi strani pa sindikati s sindikalnim bo-jem poskušajo za delavce pridobiti kar se da visoke plače in druge bonitete.. Gre za nenehen proces, v katerem običajno pridobi tisti, ki je v danem trenut-ku močnejši . Pri moči ene ali druge strani gre nai-večkrat za moč argumentov, včasih pa je tudi sama moč lahko argument na eni ali drugi strani. Običajno se zahteve delodajalcev in sin-dikatov usklajujejo v socialnem dialogu. Namen socialnega dialoga pa je vzdrže-vanje socialnega miru ter s tem prosto-ra za dober ekonomski in socialni razvoj družbe. Potekati mora na demokratični način, oba deležnika morata biti vkl-jučena, potrebno je sodelovanje, iskanje sprejemljivih rešitev in pripravljenosti na kompromise. Vse to zagotavlja optimal-ne rešitve v interesu sindikata in deloda-jalca. Na osnovni ravni se socialni dialog v Slove-niji vodi v okviru Ekonomskega – socialnega sveta, ki je bil ustanovljen leta 1994 in predstavlja okvir, v katerem so se utrdila demokratična razmerja med socialnimi partnerji. Sindikati imajo za uveljavitev svojih zahtev na vol-jo različne načine sindikalnega boja. Oblik je lahko toliko, kolikor je idej ljudi. Spomnimo se lahko jajc , ki smo jih odnesli ministru, pa zbiranja eura za ministra, pa ideja o skupnem dnevu dopusta, o sku-pni krvodajalski akciji, o pridobitvi petih kazenskih točk in posledično nezmožnosti za vožnjo službe-

nih vozil. Pritisk na delodajalca je lahko neposreden ali pos-reden. Pri neposrednem pritisku lahko uporabimo skupinske pritožbe, množične proteste in kot skraj-no obliko stavko.

Posredni pritisk na delodajalca pa predstavljajo ak-tivnosti sindikata, ki naslavljajo druge pomembne družbene akterje za dosego posameznega cilja. Pre-dvsem gre pri tem za pripravo na aktivni pritisk z oblikovanjem javnega mnenja ter opozarjanjem na posledice pristojnih posameznikov in institucij za sprejemanje odločitev. Tudi prijava nepravilnosti ustreznim organom je ena izmed oblik sindikalnega boja, ki se je v zad-njem času izkazala za zelo uspešno. Tisto kar se z opozarjanjem, prošnjami in grožnjami ni dalo ure-diti v daljšem časovnem obdobju, se je razmero

Sporazum med vlado in PSS

Policisti med stavko

ma hitro pričelo urejati po pregledih inšpekcijskih služb.

Posebej je to potrebno ugotoviti pri prostorih PP Gornja Radgona in PU Koper.

Kot skrajna oblika sindikalnega boja je zakonsko urejena STAVKA. Podrobno je ta ustavna pravica zaposlenih urejena o Zakonu o stavki. Pravico do stavke nima sindikat, ampak jo imajo vsi zaposleni. V primeru policistov je pravica do stavke omejena do te mere , da lahko ta omejitev bistveno zman-jša uspešnost in moč te skrajne oblike sindikalne-ga boja. Prav zaradi tega in zaradi posledic, ki jih stavka prinaša, je pred vsako napovedjo in izvedbo stavke potreben skrben premislek. Predvsem pa je

predhodno potrebno izčrpati vse druge možnosti za dosego posameznega cilja.

Zaposleni se morajo z razlogi za stavko identifici-rati ter v stavki aktivno sodelovati. V nasprotnem primeru je izid stavke, oz. izpolnitev stavkovnih zahtev obsojena na neuspeh.

Avtor: Jadran Žerjal

Rezultat pogajanja o reševanju spora

SODELOVANJA Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI

SODELOVANJE POLICIJSKEGA SINDIKATA S KONFEDERACIJO SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slove-nije (KSJS Slovenije) je bila ustanovljena s spre-jemom Akta o ustanovitvi, ki so ga 1. 2. 2006 v Ljubljani podpisali predsedniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sin-dikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Policijskega sindikata Slovenije in Neodvisnega sindikata delavcev Ljubljanske univerze.

Sindikati – ustanovitelji so konfederacijo ustanovili z namenom, da se bodo skupno zavzemali za boljši socialni in materialni položaj javnih uslužbencev, za spoštovanje človekovih pravic, varovanje poklic-nih in sindikalnih pravic članstva in skupno nasto-panje v organizacijah in predstavniških organih na državni ravni. Statut in resolucija o programskih smernicah, ki so ju sprejeli delegati na 1. kongresu določata, da bo delovanje konfederacije temeljilo na načelih solidarnosti, medsebojnega sodelovanja, izhajajoč iz temeljnih dokumentov Evropske unije, Mednarodne organizacije dela, Evropske social-ne listine in Ustave Republike Slovenije. Januarja 2007 se je Konfederaciji sindikatov javnega sektor-ja Slovenije pridružil še Sindikat delavcev v pravo-sodju Slovenije.

Po štetju pristopnih izjav, ki ga je na podlagi Za-kona o reprezentativnosti sindikatov v mesecu sep-tembru 2006 izvedlo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve imajo sindikati, združeni v KSJS Slovenije naslednje število članov:

1. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije 39.127 članov2. Sindikat delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije 17.718 članov3. Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slove-nije 8.068 članov4. Policijski sindikat Slovenije 6.099 članov5. Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze 1.328 članov6. Sindikat delavcev v pravosodju Slovenije (januar 2007) 825 članov7. Sindikat javnih uslužbencev Slovenije 256 članov KSJS Slovenije v sedmih reprezentativnih sindika-tih skupno šteje: 73.421 članov

Konfederacija se je konstituirala na ustanovnem kongresu, 9. marca 2006, kjer je skupno 200 de-legatov sprejelo statut, resolucijo o programskih smernicah, resolucijo o uveljavljanju novega plač-nega sistema v javnem sektorju ter izvolilo pred-sedstvo in predsednika.

Predsedstvo je v mesecu maju 2006 imenovalo ge-neralnega sekretarja, ki je junija 2006 pričel z delom na sedežu KSJS, na Dalmatinovi ulici 4, v Ljublja-ni. Konfederacija je 22. 3. 2007 izvedla svoj drugi kongres, kjer je sprejela program do leta 2010, sta-lišča o plačnem sistemu za javne uslužbence, reso-lucijo o kakovostnem javnem šolstvu in zdravstvu ter izvolila Branimirja Štruklja za predsednika za mandatno obdobje do 2010.

Sindikati združeni v KSJS.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenijehttp://www.sviz.siOražnova ulica 3,1000 Ljubljana

Predsednica: Nevenka TučičGlavni tajnik: Branimir Štrukelj________________________________________Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenijehttp://www.sindikat-zsvs.siDalmatinova ulica 4,1000 Ljubljana

Predsednik: Zvonko VukadinovičGeneralna sekretarka: Dragica Kekec____________________________________

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slove-nijehttp://www.sdzns.siMetelkova ulica 15,1000 Ljubljana

Predsednica: Jelka MlakarGeneralna sekretarka: Flory Banovac________________________________________

Policijski sindikat Slovenijehttp://www.pss-slo.org/wordpress/Štefanova ulica 2,1000 Ljubljana

Predsednik: Branko PrahPodpredsednik: Radivoj Uroševič________________________________________Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerzehttp://www.nsdlu.siKongresni trg 12,1000 Ljubljana

Predsednik: Tomaž SajovicTajnica: Ljuba Laharnar________________________________________Sindikat delavcev v pravosodju Slovenijehttp://sindikat-sdp.si/web/Tavčarjeva ulica 9,1000 Ljubljana

Predsednik: Tomaž VirnikPodpredsednica: Frančiška Uroševič________________________________________Sindikat javnih uslužbencev Slovenijehttp://www.si-jus.siDalmatinova ulica 4,1000 Ljubljana

Predsednik: Belavič MarkoGlavni tajnik: Vladimir Tkalec

CESP

“V letu 2013 je bilo s strani CESP-a na vlade in pristojna nacionalna ministrstva posameznih držav članic, ki so zaprosile za podporo ter na pristojne institucije Sveta Evrope in Evropsko komisijo, naslovljenih tudi več dopisov oziroma protestov zaradi kršitve socialnega dialoga in nespoštovanja danih zavez (Črna gora, Ukrajina, Portu-galska, Slovenija).”

CESP - mednarodna nevladna organizacija Sveta Evrope, ki v okviru 21 sindikatov združuje preko 300.000 policistov iz 20 držav (med njimi 13 držav članic EU), je v letu 2013 praznovala 25 letnico svojega delovanja.

Obeležitev tega dogodka je potekala v okviru Iz-vršnega Komiteja CESP, ki je v mesecu septem-bru 2013 potekal v Makedoniji, pri čemer je bila osrednja tema namenjena poročilu o aktivnostih po državah članicah (aktualnem doga-janju, podajanju pozivov in predlogov) ter tematiki »Vpliv osebnega pogle-da na policijsko profesionalno delo«. V okviru izobraževalnega dela je bila predstavljena organiziranost institucije Sveta Evrope, posebej Konference nev-ladnih mednarodnih organizacij, kot ene izmed institucij Sveta Evrope, kjer ima sedež organizacija CESP. Konferenca nevladnih organizacij, ki jo sestavljajo 3 komisije, med katerimi je tudi Komisija za človekove pravice, katere predsednik je generalni sekretar CESP-a, g. Gerard Greneron, predstavlja civilno družbo in je na pod-lagi pridruženega statusa tudi vlagateljica kolek-tivnih pritožb v zvezi s kršitvami določil Evropske socialne listine in zastopnica v sporih.V preteklem obodbju je bila organizacija CESP vlagateljica številnih kolektivnih pritožb, povezanih z kršitvi-jo določil Evropske socialne listine, predvsem v

delu, ki se nanaša na kršitev socialnega dialoga in ustreznega plačila za opravljeno delo (med zadnje vloženimi velja omeniti Kolektivno pritožbo zaradi neizplačila nadurnega dela v zadevi “Portugalska” in Kolektivno pritožbo zaradi neizplačila nadurne-ga dela in pravice do sindikalnega organiziranja v zadevi “Francija”).

V letu 2013 je bilo s strani CESP-a na vlade in pristojna nacionalna ministrstva posameznih držav članic, ki so zaprosile za podporo ter na pristojne institucije Sveta Evrope in Evropsko komisijo, naslovljenih tudi več dopisov oziroma protestov zaradi kršitve socialnega dialoga in nespoštovan-ja danih zavez (Črna gora, Ukrajina, Portugalska, Slovenija). Navedene države, med katerimi je tudi Slovenija, so bile v zadnjem letu podvržene restrik-tivnim vladnim ukrepov, nekatere tudi kršenju so-cialnega dialoga. V našem primeru je organizacija CESP odigrala pomembno vlogo v pogajanjih, saj je Vlada RS, pod pritiskom na mednarodnem nivo-ju, aktivno pristopila k reševanju spornih vprašanj in aktivnemu pogajanju o stavkovnih zahtevah PSS, katerega plod je bil zaključek skoraj 9-mese-cev trajajoče stavke, ki se je končala s podpisom Stavkovnega sporazuma med Vlado RS in PSS dne 30.7.2013.V luči prihodnjih načrtov oziroma dela te nev-

ladne organizacije velja izpostaviti ključen vidik oziroma zavedanje, da postaja vloga medsebojne-ga sodelovanja in povezovanja sindikatov v okviru CESP-a, ob uporabi vseh možnih pravnih sredstev tako v okviru Sveta Evrope kot tudi drugih instituci-jah EU ključnega pomena za doseganje temeljnih ciljev, izboljšanje delovnopravnega in

“V luči prihodnjih načrtov oziroma dela te nevladne organizacije velja izpostaviti kl-jučen vidik oziroma zavedanje, da postaja vloga medsebojnega sodelovanja in pov-ezovanja sindikatov v okviru CESP-a, ob uporabi vseh možnih pravnih sredstev tako v okviru Sveta Evrope kot tudi drugih in-stitucijah EU ključnega pomena za dose-ganje temeljnih ciljev, izboljšanje delovno-pravnega in ekonomskega položaja ter zaščito pravic vseh zaposlenih.”

ekonomskega položaja ter zaščito pravic vseh zaposlenih. V načrtu je tudi skorajšnja registracija CESP-a kot nevladne izobraževalne organizacije, na podlagi katere bo imela organizacija CESP tudi možnost pridobitve finančnih sredstev za izvajanje izobraževalnih dejavnosti iz Evropskih skladov.

OKROGLA MIZA NA TEMO POLICIJSKA UNIFORMA V MAKEDONSKI POLICIJI

Med 11. In 14. Septembrom 2014 sva se v Ohridu Damjan Stopar in Anton Vodopivec udeležila okro-gle mize na temo »Sistem oskrbe in distribucije policijske uniforme«. Na okrogli mizi so bili tudi predstavniki Romuni-je, Albanije, BiH, Črne Gore, Srbije, Hrvaške in predstavniki notranjega ministrstva Makedonije in gostitelji Makedonski policijski sindikat. izbol-jšanje delovnopravnega in ekonomskega položa-ja ter zaščito pravic vseh zaposlenih. V načrtu je tudi skorajšnja registracija CESP-a kot nevladne izobraževalne organizacije, na podlagi katere bo imela organizacija CESP tudi možnost pridobitve

finančnih sredstev za izvajanje izobraževalnih de-javnosti iz Evropskih skladov.

Udeležencem smo pokazali nekaj delov Slovenske uniforme. Navdušeni so bili nad novim sistemom jaken. Posebej pa so izstopali predstavniki BiH iz Kantona Sarajevo, kjer so sklenili, da bodo po vrs-ti neuspelih dobavah uniforme policiste opremili s kvalitetnimi in preizkušenimi materiali. Za okoli 1000 policistov v kantonu so izbrali opre-mo iz ameriške firme 5.11. Oprema naj bi bila vrhunska, uporabniki so zelo zadovoljni. Izkušnje večine držav so, da imamo policisti slabe uniforme glede materialov kakor tudi krojev. Dobre prak-

se, ki so bile predstavljene bodo v makedonskem sindikatu uporabili v pogajanjih z vodstvom polici-je pri predlogih za novo uniformo.

V naslednjih dnevih smo si ogledali športne igre policijskega sindikata in seveda znamenitosti v okolici.

POROČILO O UDELEŽBI NA IZVŠNEM KOMITEJU CESP V BUDVI

Kot delegat Policijskega sindikata Slovenije sem se v času od dne 06-09.12.2014 udeležil Izvršne-ga komiteja CESP v Budvi. Delegacije so bile nameščene v hotelu Splendid v Bečičih, kjer je tudi potekalo zasedanje..Dne 07.12.2014 se je ob 09.00 uri Izvršni odbor pričel. Otvoritve se je udeležil namestnik general-nega direktorja generalni direktor Črne gore.

Izvršni komite se je pričel z nagovori gostov, predsednika CESP Branka PRA-HA, sekretarja Gerarda GRENERONA, predsednika sindikata Uprave Policije Črne Gore Mladena ŠUŠKAVČEVIČA. Izvoljena je bila tudi komisija za sestavo zaključne deklaracije v sestavi delegatov iz Albanije, Cipra in Srbije.

1. POROČILO BLAGAJNIKAPoročilo je v odsotnosti blagajnika CESP Johna IMMELA, podal generalni sek-retar. Izrazil je zaskrbljenost saj članar-ine ni plačala Ukrajina, katera tudi ni prisotna in se ne odziva. Poudaril je, da je 18.000 EUR manj vplačil kot leto prej.

V vodstvu razmišljajo, da bi bila potrebna pisarna tudi v Bruslju, predvsem zaradi stikov z Evropsko komisijo. Ocenili so, da bi bilo potrebno za ta na-men 5000 EUR. Za oprostitev plačila članarine za to leto so prosili:- Črna Gora – kot razlog organizacija Iz-vršnega komiteja- BIH – pisna prošnja zaradi poplav- Romunija – prošnja za znižano članarino- Albanija – prošnja za znižano članarino- Srbija – prošnja zaradi poplavPo prošnjah je bila razprava in vse prošnje so bile sprejete. Pod vprašaj je bila postavljena prihodnost CESP-a v kolikor bi se takšen trend nadaljeval.

Vodstvo CESP bo pripravilo točna pravila glede članarin.Potrebno bi bilo priti do dodatnih sredstev, ne samo iz naslova članarin. Tako tudi do določenih Evrop-skih fondov, poiskati določene sponzorje, kar v določenih državah ne bi smel biti problem. Tu je potrebno več aktivnosti vodstva.

2. PROBLEMATIKA V POSAMEZNIH ČLANICAH:ALBANIJA:Delodajalec je ukinil pobiranje članarin pri oseb-nem dohodku, novi Zakon o Policiji predvideva ustanovitev več sindikatov v Policiji, odpustili so veliko zaposlenih, vložili so veliko tožb iz naslova kršenja pravic iz delovnega razmerja, vendar sodb sodišč ne spoštujejo. Socialnega dialoga nimajo, prepovedali so jim uporabo službenih prostorov. Omenil je, da bi bilo pomembno pobiranje članarin vnesti v Kolektivne pogodbe ali druge važne akte držav.ČRNA GORA:Nimajo socialnega dialoga z vodstvom ministrstva, komunicirajo samo z vodstvom Policije, SRBIJA:Vlada jim je enostransko prekinila veljavno kol-ektivno pogodbo, v mesecu septembru so imeli 11 dnevno stavko, ke se ni uspešno konačala, vla-da jim ni plačala dnevnic za čas stavke, plače jim nameravajo znižati za 20 %, veliko težav so imeli tudi v lastnih vrstah. Veliko sredstev so namenili za pomoč članom, ki so jih prizadele poplave. MALTA:Niso bili organizirani kot sindikat ampak kot aso-ciacija. Z novo zakonodajo so izgubili veliko član-stva, ki se je pridružilo drugim sindikalnim cen-tralam.To so države, katere so izpostavile največje težave s katerimi se srečujejo pri svojem delu. V tem delu smo vsi predstavniki podali poročila o stanju v svo-jih državah.Gerard je predlagal obiske posameznih držav in razgovore z vodstvi, predvsem je najbolj zadeva pereča v Albaniji. Vodstvo sindikata Albanije in CESP bosta organizirala sestanek z vodstvom min-istrstva za notranje zadeve Albanije. Posamezne države bodo zaradi kršitev sprožile kol-ektivne spore preko CESP. Izpostavil je problem, da je pravkar prišlo do menjave Evropske komisi-je in se določene institucije še niso formirale. Prav zaradi takšnih težav bi želeli še pisarno v Bruslju, kjer je sedež Evropske komisije.

3. POROČILO O AKTIVNOSTIH IZ-VRŠNEGA BIROJAGerard pove, da smo poročilo dobili na elektronske naslove in izpostavi samo:- Obisk Beograda meseca septembra 2014 v času stavke in podpora sindikatu Srbije.- Seminar v mesecu novembru v Sarajevu,

4. SPREMEMBE STATUTA CESP:Sekretar je predstavil spremembo statuta in sicer predlaga podaljšanje mandata trenutnemu vodstvu za 6 mesecev. Po burni razpravi je bila sprememba statuta sprejeta.

5. BESEDA ČLANOV CESP, VPRAŠAN-JA, PLANI, TEŽAVE, PROŠNJE ZA POMOČ IN POSREDOVANJE, AKTIVNOSTI…Tihomir Klimoski, predsednik sindikata Policije Makedonije je predstavil nekaj predlogov za spre-membe statuta in določene predloge za varčevalne ukrepe in racionalizacijo poslovanja. Pri tem je tem je prišlo do ostre polemike in do izraza so prišle predvolilne igre. Predloge bi naj pripravile države Balkana skupaj.Gerard je predstavil ponovno delovanje CESP v konferenci nevladnih organizacij pri Svetu Ev-rope, kjer so veliko razpravljali o Policijskem delu in problematiki sindikatov v razmerju do vlad. Ponovno je omenil prisotnost v Bruslju in vplivanje na delo Evropske komisije.V razpravi so se pojavile dileme ali ne bi CESP poskušal širiti tudi svoj vpliv preko velikih Evrop-skih sindikalnih central. Vprašanje je ali se zaradi takšnega vključevanja potem pojavijo težave pri delovanju v Svetu Evrope. Želeli bi priti bolj di-rektno in hitreje do Evropske komisije s svojimi težavami.Gerard smatra, da vključevanje drugam ni potre-bno, saj posamezne članice CESP ne izkoriščajo že sedaj vseh vzvodov, ki so jim omogočene in ne sprožajo sporov. Določeni delegati so izpostavili tudi težave, ker smo policisti premalo omenjeni v razpravah v Ev-ropskem parlamentu in bi nekako morali sprožiti določene pobude tudi pri Evropski komisiji in par-lamentu. Posebej so bili omenjeni organi kjer bi lahko sprožili določene razprave: - Odbor za varnost in pravosodje Evropskega par-lamenta- Odbor za ekonomska vprašanjaV novi evropski finančni perspektivi bi bilo po-trebno poskusiti se prijaviti v določene projekte in poskušati pridobiti določena sredstva. Za to je

- Odbor za varnost in pravosodje Evropskega parlamenta- Odbor za ekonomska vprašanjaV novi evropski finančni perspektivi bi bilo po-trebno poskusiti se prijaviti v določene projekte in poskušati pridobiti določena sredstva. Za to je potrebno ogromno dela in priprav, vendar obstajajo določene institucije v vsaki državi, ki pomagajo pri razpisih.Sedež in naslov CESP v Bruslju bi bil pomemben tudi zaradi lobiranja, saj kot lobist moraš imeti naslov v Bruslju.Posamezniki so podpirali delovanje v Svetu Ev-rope, kot dober primer je resolucija Sveta Evrope v primeru kršitev v Srbiji, katero je pripravila Sr-bija skupaj s CESP. Predstavnik Srbije potrdi, da je CESP pripomogel pri dialogu z vlado in se zahvali za pomoč v času stavke in pri sprožitvi postopkov v Svetu Evrope. Prosil je za pomoč in podporo vseh članic v podobnih primerih.Gerard pove, da ne bo več kandidiral, saj ga ne pod-pira matična država. Povedal je tudi, da bo potreb-no razmisliti o kandidatih za vodstvene funkcije v CESP, saj se poslavljajo vsi vodilni v CESP.Največ razprave je bilo prav o kandidatih in nasled-njih volitvah. Veliko je bilo predlogov o reorgan-izaciji in novih oblikah delovanja CESP. Pred-vsem je potrebna večja odzivnost, bolj operativno delovanje in več kontaktov s članicami. Gerard je opravil pregled 3 letnega delovanja in poudaril pomen enotnosti vseh članic. Opozoril je na nevar-nost delitev na Balkan in ostale. Volitve bi naj bile v mesecu septembru, leta 2015, poslan pa bo razpis za organizacijo. Do takrat bi naj bil organiziran še en Izvršni komite.Kot kandidati za predsednika se omenjajo: Ciper, Nizozemska, Makedonija…Na koncu smo soglasno sprejeli zaključno deklaraci-jo CESP.

PODPREDSEDNIK PSS Andrej KOCBEK

9. KONGRES CESP

Kot delegata Policijskega sindikata Slovenije, sva se 9. kongresa C.E.S.P. po odločitvni izvršnega odbora udeležila Andrej KOCBEK (podpredsednik PSS) in Klemen Udovč (strokovni sodelavec PSS). Kongres je potekal med 14. In 16.majem 2015 v hotelu Aquamare, kateri je lociran v mestu Paphos

na Cipru. Glavni tematiki kongresa sta bili volitve novi delovnih teles organizacije C.E.S.P., ter razprava na temo: “Degradacija socialnega dialoga v Polici-ji: Fantazija ali resničnost?”.Kongres se je uradno pričel 14. maja ob 09.00, kjer je udeležence kongresa nagovoril takrat aktualni predsednik Branko PRAH, kateri se je najprej zah-valil Ciperskemu sindikatu za organizacijo kongre-sa. Delo C.E.S.P. je označil za pozitivno, saj je bilo v preteklih letih narejeno precej za kvalitetno delo držav članic.

V nadaljevanju je izpostavil težave nekaterih članic C.E.S.P., med katerimi je posebej izpostavil sindikat FRSZ Madžarskih kolegov in situacijo v kateri so se znašli. Madžarskega sindikata vlada nikakor ne upošteva in z njimi ne vzpostavi socialnega dialo-ga. Število članov v Madžarskem sindikatu FRSZ je drastično padlo, saj je vlada sindikatu prepovedala odtrgljaj članarine za sindikat pri plači in so se tako znašli v zelo neprijetni situaciji, saj članarin članov ne znajo na pravilni način dobiti. Celotno delo v sidikatu, na čelu s predsednikov, tako pri njih pote-ka na prostovljni bazi, saj za svoje delo ne dobivajo nobenega plačila, niti ne povrnjenih nastalih strošk-ov z delom sindikata. Pove, da so iskali vse načine, da bi Madžarska poravnala članarino C.E.S.P. ven-dar jim to že tretje leto zapored ni uspelo, saj jim je Madžarska vlada blokirala vse račune, prav tako pa jim je zaprla komunikacije. Le to je v nadaljevanju potrdil tudi sekretar Gerard GRENERON, saj kon-takta z Madžarskimi kolegi ni mogoče vzpostaviti. Ne odzivajo se na elektronska sporočila, telefonskih kontaktov pa nimajo. Branko PRAH je v nadalje-vanju povedal, da sprejema kritiko na svoj račun, saj bi lahko več časa posvetili reševanju situaci-je Madžarskih kolegov. Delno krivdo pa vidi tudi v samem Madžarskem sindikatu, saj so se precej zaprli vase in se niso želeli povezati z organizacijo

C.E.S.P. in iskati rešitev njihove situacije. V nadal-jnem glasovanju je bilo glasovano, da se Madžarski sidikat izključi iz organizacije C.E.S.P. saj delujejo v nasprotju statuta C.E.S.P.

Sekretar Gerard GRENERON je v nadaljevan-ju izpostavil podobno problematiko pri članici C.E.S.P. Malti, saj v njihovem primeru sindikat praktično nima več vodstva. Čakajo na volitve, spremenili bodo ime sindikata. Sekretar Gerard GRENERON je predstavil tudi problematiko s Ukrajinskimi kolegi, sindikatom VPSR MVD, saj je znana njihova politična sit-uacija in problem na relaciji Rusija – Ukrajina. Ukrajinski kolegi se sami ne želijo več imenovati Ukrajinci, temveč avtonomna dežela Krim. Gerard GRENERON je besedo ponudil Ukrajinskim ko-legom, kateri so povedali, da jim vodstvo njihove Policije ni dovolilo dela v času nastale problem-atične situacije v Krimu in tako v Ukrajini sindikat praktično ne obstaja več, saj so bili računovodje sindikata aretirani, zaradi česar pa sindikat ni mo-gel več dostopati do financ sindikata, ter so tako na pragu bankrota. Izvršni komite so povabili na obisk v Krim, da si ogledajo trenutno situacijo. Naprošajo za članstvo v C.E.S.P. tudi nadaljne, kl-jub temu, da niso poravnali članarine, predlagajo tudi spremembo imena sindikata. Nimajo ničesar proti temu, da se imenujejo sindikat Ukrajine, Rusi-je ali avtonomne dežele Krim. Prav tako predlaga-jo, naj se organizacija C.E.S.P. ne ozira na trenutno politično situacijo.Sekretar Gerard GRENERON v nadaljevanju ni dovolil članstva Ukrajinskega sindikata v C.E.S.P. saj je bi bilo to v nasprotovanju s statutom C.E.S.P., prav tako ne dopušča možnosti, da bi bili Ukrajin-ski kolegi začasno v C.E.S.P. vključeni kot opa-zovalci. To so poudarili tudi kolegi sindikata Litve, saj poudarjajo, da nelegalna država v skladu s stat-utom ne more biti članica C.E.S.P. Podobno so nato

izpostavili predstavniki sindikatov Francije, Italije, Romunije in Španije. Na prvo glasovanje je bilo tako podano vprašanje, če se sindikatu Ukrajine dovoli članstvo v C.E.S.P. Glasovano je bilo, da se članica Ukrajine izključi iz organizacije C.E.S.P., ponujeno pa ji je, da se z njimi ohranijo stiki in se jim ponudi kakšna pomoč. Ko rešijo nastalo situ-acijo z lastno idetiteto pa bodo zopet imeli možnost priključitve v organizacijo C.E.S.P.V nadaljevanju je blagajnik Jonny IMMEL še zad-njič pozdravil kongresnike kot blagajnik in pred-stavil ter obrazložil finančno poročilo. Izpostavi, da v poročilu še ni navedenega plačila članarine Litve in Srbije, saj so članarino nakazali v zadnjem hipu in jim tako glasovanje na kongresu ni bilo dovol-jeno. Poudaril je, da je potrebno zaostriti disciplino pri plačilu članarine C.E.S.P., prav tako predlaga, da se Cipru opraviči plačilo članarine zaradi organ-iziranja kongresa. Pove, da je bilo do meseca maja porabljenih že 65% sredstev C.E.S.P. (niso upošte-vane plačane članarine v zadnjem hipu). Poudari , da sedež C.E.S.P. v Bruslju nima smisla, saj se ga ne uporablja, z njim pa so povezani stroški. V zaključku poročila Jonny IMMEL predstavnikom članic organizacije razdeli CD medij s finančnim poročilom in se zahvali za dosedanje zaupanje in sodelovanje.

Svoje poročilo je nato predstavila nadzorna komisi-ja, ki je pregledala delovanje blagajnika in ni be-ležila posebnosti. Na glasovnje je bilo dana potrd-itev finančnega poročila, katera je bila soglasno sprejeta. Prav tako je bilo na glasovanje podan tudi predlog, da se Cipru opraviči članarina zaradi or-ganizacije kongresa. Predlog je bil izglasovan. Nadaljnje je bilo na glasovanje dana pozna kan-didatura članice Španije, saj svoje candidature za delovno telo niso podali pravočasno. Izglasovano je bilo, da se jim kandidatura upošteva. V nadaljevanju so bili prestavljeni predlogi spre

membe statuta C.E.S.P. Izglasovani so bili nasled-nji predlogi:- Predlog o tem, da država, katera potrebuje prevajalca sama nosi stroške njegovega prevajalca. Predlog izglasovan- Predlog za spremembo naslova C.E.S.P. Izglasovano, da bo od sedaj naprej sedež v Parizu in nič več v Lyonu. - Predlog, da se k temeljnemu opisu C.E.S.P. doda beseda “philosophical”. Predlog izglasovan.- Glasovanje o predlogu, da se uporablja več uradnih jezikov na C.E.S.P. poleg Francoščine in Angleščine. Predlog zavrnjen.- Predlog o tem, da je trimesečni rok dovolj za pripravo kandidature. Predlog zavrnjen.- Predlog, da predsednik C.E.S.P. ne more imeti več kot dve kandidature. Predlog zavrnjen, ker ni imel 2/3 podpore.- Predlog, da morajo kandidati ob svojih kandidaturi vnaprej v sedež C.E.S.P. poslati svojo vizijo dela. Predlog zavrnjen, ker ni imel 2/3 pod-pore. - Predlog, da se kandidatura lahko vloži tudi na kongresu samem. Predlog zavrnjen ker ni imel 2/3 podpore. - Predlog, da se državi organizatorki kongre-sa članarina zmanjša za 50%. Predlog zavrnjen ker ni imel 2/3 podpore.- Predlog, da se organizacija C.E.S.P. doda funkcija podpredsednika. Predlog podal Makedon-ski sindikat, kjer je kandidaturo pred glasovanjem o tej funkciji predstavil predsednik Makedonske-ga sindikata Tihomir KLIMOSKI. Predlog ni bil izglasovan, ker ni dobil 2/3 podpore. Tihomir KLI-MOSKI nato takoj poda kandidaturo za namestnika generalnega sekretarja (člana izvršnega komiteja). O kandidaturi je nato odločala komisija, katera je kandidaturo dovolila. Prav tako je bila kandidatura izglasovana. - Predlog Romunskega sindikata ProLex, da bi bila za članice enotna članarina 1.500 eurov. Predlog ni bil izglasovan.- Predlog, da bi bili stroški delegacij, ki nas-tanejo ob povabilu določenega sindikata, poravnani s strani članice, ki je delegacijo povabila. Predlog ni bil izglasovan. V nadaljevanju so ob zaključku prvega dne kongre-sa potekale volitve delovnih teles. Poudariti je po-trebno, da še nikoli doslej v vrhu vodstva C.E.S.P. ni prišlo do zamenjave tako velikega števila članov, saj bodo svoje delo zaključili praktično vsa vodilna

telesa C.E.S.P. in bodo na njihova mesta nastopili novi člani.

Svoje dosedanje delo sta kratko predstavila preds-ednik Branko PRAH in generalni sekretar Gerard GRENERON. Branko prah je bil na čelu organ-izacije 9 let, Gerard GRENERON pa dolgih 17 let. Oba sta mnenja, da je C.E.S.P. deloval nadvse uspešno in uspešno delo želita naprej tudi svojim namestnikom.

Tako je bil za novega predsednika kot edini kandi-dat izvoljen predstavnik Cipra Andreas SYMEOU. V svojem uvodnem govoru je bil kratek, saj je nato več o svoji viziji nadaljnjega dela povedal naslednji dan na uradni otvoritvi kongresa.

Za generalnega sekretarja je bil izvoljen pred

stavnik Nizozemske Geert PRIEM, ki je prav tako kot edini kandidat na kratko predstavil svojo vizijo.Prav tako je bila edina kandidatka za funkcijo blaga-jničarke predstavnica Francije Chantal PONS-ME-SOUAKI, katera je prav tako prestavila svojo vizijo dela in napovedala izboljšanje discipline plačila članarin.

Za namestnike generalnega sekretarja in tako člane IO so bili izvoljeni:- Petros ATHANASATOS – Grčija- Massimo DENARIER – Italija- Jesus Lira CALVO – Španija- Tihomir KLIMOSKI – Makedonija- Mark MOENIG – Nemčija

Volila je vsaka delegacija z enim glasom. Na pred-log članice Nemčije je bil ob zaključku prvega dne Gerardu GRENERON dodeljena in izvoljena funkcija častnega predsednika C.E.S.P. Prav tako je na zaključni večerji Gerard GRENERON predla-gal funkcijo častnega predsednika C.E.S.P. tudi za Branka PRAHA. V drugem delovnem dnevu kongresa so bili v delovna telesa za nadzor finance določene članice Črne gore, Albanije in Španije. V delovna telesa statuarne komisije so bile določene članice Romu-nije, Francije in Nizozemske. Vsaka država mora v najkrajšem roku sporočiti ime in priimek člana, ki

bo nosilec te funkcije. V nadaljevanju so bile članice pozvane naj pred-stavijo težave s katerimi se soočajo pri svojem sindikalnem delu. Težave pri svojem delu so tako predstavile naslednje članice:- Francija poroča, da se soočajo s prekomer-no obremenitvijo svojih delavcev z nadurami. Ve-like težave so imeli ob času znanih terorističnih napadih pred kratkim. Policisti svojega dela zara-di prekomerne obremenitve tako sedaj pogosto ne opravljajo v taki meri kot bi ga lahko. Povedo, da sicer večjih finančnih težav v Policiji nimajo, potre-bno bi bilo potrebno precej stvari v vodstvu policije in organizaciji dela.- Ciper poroča, da so imeli precejšnje težave s prejšnim šefom Policije, saj z njim na noben način niso mogli vzpostaviti socialnega dialoga. Sama menjava šefa trenutno še ni rešila dotične problem-atike. Na Cipru se trenutno soočajo tudi s podhran-jenostjo kadrov. Za bodoče policiste Policija ni več zanimiva saj v njej ne vidijo zadostne finančne per-spektive. Omeni, da se je za območje Cipra dolga leta govorilo, da imajo več zaposlenih policistov kot državljanov, sedaj pa se je situacija spremenila do te mere, da so morale nekatere policijske postaje dokončno zapreti svoja vrata, saj ni bilo na voljo dovolj policistov za 24 urno podporo. Podobno kot Francoski kolegi se soočajo tudi s nadurnim delom in prekomerno obremenitvijo policistov. Menijo, da bi moralo biti prekomerno nadurno delo pre-povedano mednarodno zakonodajo prepovedano za policiste vseh držav in bi kot organizacija C.E.S.P. temu morali posvetiti več pozornosti.- Italija poroča, da ugotavlja, da se po večini vsi očitno soočamo s podobnimi težavami preo-bremenitve policistov. V Italiji je močan vpliv na kvaliteto dela v policiji pustila finančna kriza. Pri njih se je zmanjšalo tudi število ljudi, ki so priprav-ljeni delati za sindikat. V svoje delo skušajo aktivi-rati državljane in tako vladi predstaviti s kakšnimi težavami se soočajo pri svojem delu. Nekaj akcij v smisli protestov so že organizirali vendar pravega učinka zaenkrat še ni. Povedo še, da bo potrebno preteči kar nekaj časa, da se stanje v Policiji postavi na ravan, ki je bila pred finančno krizo. Po predstavitvah težav članic je sledila uradna ot-voritev kongresa, ki so se je udeležili tudi generalni sekretar Sindikatov javnega sektorja Cipra, Direk-tor policije Cipra, Minister za pravosodje in javni red ter Predsednik parlamenta Cipra. Svoj nagovor je prvi začel novi predsednik C.E.S.P. Andre

as SYMEOU. Za dosedanje se je zahvalil Branku PRAHU, Gerardu GRENERONU in Jonnyu IM-MELU. Na kratko je karizmatično predstavil vizijo svojega dela na čelu organizacije in napovedal oster boj za pravice zaposlenih v Policiji. Svoje uvodne govore so imeli tudi vsi gostje, kateri so izrazili zadovoljstvo nad izbiro Ciperskega pred-stavnika za predsednika C.E.S.P. in nam zaželeli uspešno delo v boju za pravice Policistov, prav tako pa so Ciperskim kolegom ponudili vso podporo pri sodelovanju.

Sledila je podelitev plaket in zahvala gostom.V popoldanskem delu je sledila razprava na glavno tematiko kongresa:”Degradacija socialnega dialoga v Policiji: Fantazija ali resničnost?”. Svoje izkušn-je s socialnim dialogom so tako predstavile članice držav C.E.S.P.:- Italija meni, da je Policija ena od ustanov, katera je skozi zadnja leta izgubila precej pravic. Poudarjajo, da je potrebno storiti vse potrebno da se dialog z vlado vzpostavi. Vladi je potrebno poudar-iti, da Policija dela za ljudi in ne proti ljudem. Predstavijo primer vzpostavitve spletne strani in Facebook strani preko katere Italijanski sindikat komunicira s državljani Italije (kar v Sloveniji teče že kar nekaj časa). Poudarijo, da pravice do stavke nimajo. Izpostavijo primer, ko je bil policist poško-dovan s strani storilca kaznivega dejanja, kateri pa je bil nato na sodišču oproščen na podlagi izjave, da je pri pristopu k policiji lahko pričakoval, da bo kdaj poškodovan, kar se jim vsekakor zdi up-ravičeno absurdno. - Nizozemska poudari, da mladi policisti ni-majo interesa za včlanjevanje v sindikat, saj situaci-je v katerih se znajdejo rešujejo sami preko sodišč. Povedo, da na Nizozemskem že dve leti poteka re-organizacija policije. Problem imajo s samim vod-stvom policije, saj je že pred tedni z njimi zamrla komunikacija in ne govorijo drug z drugim in tako

socialnega dialoga nimajo dobro vzpostavljenega. Menijo, da ima C.E.S.P. sedaj veliko možnosti za integracijo dialoga in sodelovanja s sindikati drugih držav.- Ciper predstavi primer delovanja protestov v Cipru. Pove, da uslužbenci Policije nimajo prav-ice do stavke, medtem, ko jo ostali delavci javnega sektorja imajo. Socialni dialog bi se po njihovem mnenju moral vzpostavljati na vseh delih javnega sektorja v državi. Predlagajo, da v kolikor država nima pravice do stavke, izvedejo tako imenovano belo stavko, kljub temu pa so mnenja, da s tem ne dosežejo pravega efekta pri vladi. - Portugalska pove, da v kolikor protestov ne organiziramo skupaj z drugimi organizacijami javnega sektorja lahko s tem dobimo nasprot-ni učinek. Tako poudarjajo pomen povezanosti z drugimi sindikati javnega sektorja in skupnega or-ganiziranja protestnih dejavnosti. - Romunija pove, da pri njih beležijo padec zaupanja članov v sindikate. Velike probleme ima-jo pri primerih, ko morajo policisti pri svojem delu uporabiti orožje, saj se v vsakem primeru znajde-jo v obravnavah na sodišču, ne glede na to ali je bilo orožje uporabljeno v skladu s pravilniki ali ne. Socialnega dialoga nimajo vzpostavljenega kot bi si želeli. Za obveščanje državljanov o svojem delovanju pa imajo na voljo celo svoj zastonjski časopisi in TV program.- Španija pove, da je pri njih situacija podob-na kot v večini držav članic C.E.S.P. Menijo, da je potrebno socialni dialog rešiti z zakonskimi regula-tive, če pa to ni izvedljivo se je pač potrebo udeleži-ti drugih ukrepov. Pove, da se strinja s Italijanskim kolegom, da je pri socialnem dialogu pomembna komunikacija z državljani. Povedo tudi, da bo pri njih nacionalna Policija dobila revolucionarni do-godek in sicer zakonski statut.- Albanija pove, da socialnega dialoga prak-tično nimajo, saj se v zadnjem letu niso imeli možnosti srečati niti s šefom policije niti z minis-trom. Zahvaljujejo se C.E.S.P., ker so se udeležili sestanka na vladi in tako vzpostavili dialog z vlado. Izpostavijo tudi problematiko odpuščanja delavcev v policiji, po tem ko izgubijo primere na sodiščih s čimer pa se v Albaniji pogosto srečujejo. Pove-do, da je njihovo plačevanje članarin sindikatu ponovno vzpostavljeno na pravilno raven, da se članarina odtrga direktno od plače.- Makedonija pove, da imajo v državi trenut-no vzpostavljen odličen socialni dialog in se jim

bodo plače v prihodnjih letih povečale za 22%- Slovenija (stanje predstavi podpredsednik PSS Andrej KOCBEK) pove, da imamo v Sloveni-ji trenutno vzpostavljen dober socialni dialog. V preteklosti so bile s socialnim dialogom težave v tem, da so se zelo hitro menjale vlade in je bil tako socialni dialog onemogočen, leta 2012 pa s strani takratnega ministra Vinka Gorenaka tudi povsem prekinjen. Trenutno socialni dialog v Sloveniji po-teka na treh nivojih. Mesečno imamo sestanke s namestnikom ministra za notranje zadeve. Postavl-jeni imamo dve delovni skupini zadolženi za kolek-tivno pogodbo, katero konstantno obnavljamo, dru-ga pa se zavzema za organizacijo in delo v policiji. Plače se urejajo po sistemu celotnega javnega se-ktorja, kar pa ni dobro in se zavzemamo za svoj plačni sistem. Stavka je pri nas dovoljena, vendar imamo točno določene naloge, katere moramo opravljati kljub stavki. V zadnjem obdobju smo im-eli dve stavki, ena je potekala pol leta, ko policisti niso kaznovali kršiteljev CPP in se je s tem močno zmanjšal prihodek v državno blagajno. S teh stavk smo vedno odšli s stavkovnimi sporazumi, kateri pa se ne izvršujejo kot bi bilo potrebno in dogov-orjeno. Zahvaljujemo se tudi sodelovanju C.E.S.P. pri stavkah, saj so nam pomagali s podatki o plačah v drugih državah. Trenutno so plače zaposlenih v Policiji in napredovanja zamrznjena. Po pravilniku pa se nam bodo plače v letu 2016 povišale za cca. 15%, ko se zamrznitvi sprosti. Problem se je pojavil pri pri zmanjševanju operativnega kadra, saj nove-ga zaposlovanja ni. Vloženih imamo preko 1000 tožb za plačilo nadur. Zakonodajo smo uspeli ured-iti tako, da imamo uzakonjeno dovoljenih 20 nadur mesečno. Imamo tudi 4 mesečna referenčna obd-obja, ko se mora višek ur izničiti. Od vloženih tožb je zadeva urejena in imamo zelo malo kršitev. Vsi člani sindikata imamo plačano zavarovanje pravne zaščite Arag, kar nam je bistveno zmanjšalo stroške stroškovnih postopkov, tako, da se tega konstantno poslužujemo.Gerard GRENERON poudari, da se mu zdi ne-dopustno, da so policisti, ki začnejo delati v policiji plačani podpovprečno na skrajni meji minimalnih plač. S tem nimajo želje po delu v policiji. Enotne mere po plači stanja v vsaki posamezni državi se jasno ne da postaviti zaradi različnih standardov držav. Poda pa predlog procentualne mere na pod-lagi katere bi bili policisti za svoje delo pošteno plačani. Kot možnost upora predlaga tudi možnost neizvedbe določenih predlaganih akcij s strani vlad.

Kot primer dobrega socialnega dialoga pohvali Slovenijo in Makedonijo.

Zadnji dan kongresa je sledila potrditev sklepov sprejetih na kongresu in njihova potrditev z glasovi. V popoldanskem času so nam Ciperski kolegi or-ganizirirali ogled samostana v Paphosu ter arhe-ološkega najdišča v večernem času pa je v kompl-eksu hotela potekala svečana večerja, kjer so bile podeljene plakete posameznikom za dosežke v delu C.E.S.P. ter podeljena visoka čast Branku PRAHU in Gerardu GRENERONU z častnim predsedst-vom. S svečano večerjo je bil kongres tudi uradno s strani novega predsednika C.E.S.P. zaključen.

Pripravil:Klemen UdovčStrokovni sodelavec

PREDSTAVITVE OPS

PREDSTAVITEV OPS DBK

“Delovanje OPS je usmerjeno v brez-kompromisno varovanje obstoječih pravic članov iz delovnega razmerja pa tudi na po-dročje varstva in zagotavljanja ekonomskih in socialnih interesov članstva. Nenazdanje temu jasno pritrjuje tudi aktivna udeležba članov v vseh do sedaj organiziranih ob-likah boja proti delodajalcu.”

Območni policijski sindikat Do-lenjske in Bele krajine (v na-daljevanju OPS DBK) je bil na območju takratne Upravne za notranje zadeve Novo mesto ustanovljen leta 1990, vendar

konkretnejših podatkov o datumu ustanovitve ni. V letu 2011 je bil izveden projekt Libra, na podlagi katerega je prišlo do združitve - pripojitve Polici-jske uprave Krško k Policijski upravi Novo mesto. Območni policijski sindikat DBK je obdržal vse sindikalne skupine (12) kot pred združitvijo, pri čemer je nastala tudi nova in sicer sindikalna skupi-na PP vodnikov službenih psov, ki je bila ustanov-ljena na novo. Tako je trenutno OPS, s sedežem v Novem mestu, organiziran v 13 sindikalnih skupin na območju Policijske uprave Novo mesto in preko sindikalnih zaupnikov zastopa interese skoraj 70% zaposlenih na območju enot nekdanje PU Novo mesto, torej enot pred izvedenim projektom Libra.

OPS DBK je v obdobju 25 let vodilo 5 predsed-nikov, aktualnemu predsedniku g. Roku Cvetku pa je bil v letu 2014 s strani članstva soglasno podeljen že drugi mandat predsednika, ki sicer traja štiri leta. Delovanje OPS je usmerjeno v brezkompromisno varovanje obstoječih pravic članov iz delovnega

razmerja pa tudi na področje varstva in zagotavljanja ekonomskih in socialnih in-teresov članstva. Nenazdanje temu jasno pritrjuje tudi aktivna udeležba članov v vseh do sedaj organiziranih oblikah boja proti delodajalcu. V zadnjih letih so sicer aktivnosti predvsem zaradi bolestnega varčevanja države usmerjene predvsem v zagotavljanje boljših delovnih pogojev in zagotavljanja primernih delovnih sred-stev in varovalne opreme za opravljanje dela in seveda na področje zagotavljanja

ustreznega plačila za opravljeno delo ter istočasne-ga konstantnega boja za ustrezno vrednotenje dela vseh zaposlenih v Policiji.

Prav zaradi zaznavanja vse večjih posegov deloda-jalca v pridobljene pravice iz delovnega razmer-ja smo v OPS DBK kot prvi območni sindikat v Policijskem sindikatu Slovenije ter hkrati kot prvi sindikat v državi, v vlogi zavarovalca pristopili h kolektivnemu zavarovanju pravne zaščite pri spe-cializirani zavarovalni družbi ARAG, ter na takšen način svojim članom omogočili moderen in dost-open standard pravne pomoči kot ga nima noben drug sindikat v državi.

Delo sindikalnih zaupnikov v OPS sicer temelji na prostovoljni bazi, to pa izključno zaradi tega, da se lahko pridobljena finančna sredstva v različnih oblikah vrnejo neposredno članstvu bodisi v obliki različnih ugodnosti, kot tudi v obliki organiziranih srečanj in aktivnosti članov.

Poleg zagotavljanja fonda za organizacijo druženj in srečanj v okviru sindikalnih skupin je potreb-no posebej izpostaviti organizacijo prireditve Dan OPS, ki se tradicionalno odvija v dneh okoli 25. maja tekočega leta in v okviru katerega se izvede

nepozabno enodnevno druženje naših članov. Ne smemo niti mimo aktivne udeležbe in sodelovan-ja OPS pri projektu Delavskih športnih iger, ki jih sicer organizira Mestna občina Novo mesto, v kat-erih pod vodstvom sindikalne zaupnice ga. Antonije Rožmarin, aktivno sodeluje kar 90% naših članov, ki v zadnjem času dosegajo odlične rezultate.

Prav udeležba na navedeni aktivnosti je tudi Polici-jo približala lokalni skupnosti, zaradi česar bomo v letošnjem letu poskušali izpeljati tudi skupni pro-jekt s PU Novo mesto, na podlagi katerega bodo lahko udeležencem končno priznane tudi nekatere pravice in ugodnosti iz Kolektivne pogodbe za pol-iciste.

Ob vseh navedenih aktivnostih pa nikoli ne pozabi-mo niti na novo upokojene člane, ki se jim v okviru letne skupščine OPS DBK, s skromnim darilom in druženjem zahvalimo za njihov doprinos današn-jemu formatu območnega sindikata.

OPS DBK je bil v vseh teh letih izjemno aktiven tudi na humanitarnem področju, na katerem nismo bili aktivni zgolj na področju zagotavljanja solidar-nostne pomoči našim članom, temveč smo nese-bično organizirali, podajali pobude in sodelovali tudi v drugih oblikah humanitarnega delovanja, zaradi česar prav OPS DBK v regijskem območju velja za enega izmed aktivnejših subjektov na tem področju.

Ne glede na vse opisane obveznosti, ki nam nikakor niso v breme, pa nikoli ne pozabimo niti na naše najmlajše, katerim vsako leto priredimo odlično božično-novoletno predstavo in obdaritev s strani dobrega moža, Dedka Mraza.

Prav zadovoljstvo naših otrok in zagotavljanje brezskrbnega otroštva je tisto k čemur moramo ne glede na naš stresen poklic in vsakodnevno de-javnost vsi skupaj stremeti. Kako uspešni bomo na tej poti, pa bo pokazalo nadaljnjih 25 let našega dela.

KOSOV MEMORIAL

Kosov memorial je poimenovanje malonogometnega turnirja, ki ga organizira Športno društvo POL•MET in ima na žalost že dolgo zgodovino. Člani športnega društva, ki z lastnimi močmi in sredstvi ter s pomočjo lokalne skupnosti in zainteresiranih donatorjev skrbimo za razvoj športnedejavnosti pri zaposlenih na Policijski postaji Metlika in Postaji mejne policije Metlika, smo namreč že takoj po ustanovitvi društva leta 2003 začeli prirejati mednarodni turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovali policisti iz Slovenije, Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Turnir se je dobro prijel, zato smo ga organizirali vsako leto.

Med bolj zagnanimi in zvestimi člani društva je bil tudi Željko Kos, policist Policijske postaje Met-lika, ki pa nas je leta 2005 v 41. letu starosti po dolgotrajni in zahrbtni bolezni mnogo prezgodaj, toda za vedno zapustil. Čeprav na videz zadržan je znal na svojstven način nasmejati in razpoložiti sleherne-ga sogovornika bodisi v službi bodisi zunaj nje. Zato je praznina, ki smo jo in jo še vedno čutimo ob njegovem odhodu, toliko večja, a kljub temu ni primerljiva z občutki njegovih najbližjih: žene, sina in hčere. Njegov odnos do članov družine, občutek za sočloveka in način življenja so lahko vzor vsako-mur. V trajni spomin nanj smo leta 2006 turnir poimenovali Kosov memorial, hkrati pa je turnir dobil dobrodelno noto.

Ves izkupiček od turnirja je namreč doniran njegovi družini. Pri tem prizadevanju nas je podprl tudi Območni Policijski sindikat Dolenjske in Bele krajine.

pripravil: Ivica Janjac, nekdanji predsednik športnega društva

DELOVANJE OPS OBALNO KRAŠKE REGIJE

“Menim, da smo v OPS OKR v zadnjih dobrih 4 letih odkar je v podobni vodstveni sestavi dela-li dobro in transparentno. V zadnjih mesecih se je število članov po 4 letih ponovno povzpelo na več kot 400, četudi je prav v zadnjih letih bil na-jvečji odliv članov iz policijskih vrst, zaradi od-hoda v pokoj ali pa novih delovnih izzivov izven PU Koper”

Obveščamo Vas, da smo v OPS OKR v zadnjih slabih 5 letih izvedli in še vedno izvajamo za naše člane obilo aktivnosti med katerimi bom izpostavil le nekatere:• zahvaljujoč izredni aktivnosti in požrtvovalnosti nekaterih članov OPS OKR je bilo napisanih preko 150 dopisov (kadrovska problematika, neustrezna »viseča« stavba in oprema na MP Piran, težave s plovili PPOP, dodatek za italijanščino, organizaci-jske težave v PPE, pritiski na delo OPS OKR, ne-odziv vodstva Policije na žledolom in množično prometno nesrečo -28.12.2014, .......), ki so bili poslani na različne ustrezne naslove;• dopise z vprašanji, ki jih v OPS OKR pripravimo za direktorja PU Koper ter GPU in MNZ kot tudi druge »zunanje« institucije in organe objavljamo na Intranet strani PU Koper. S tovrstnim načinom je članstvo OPS OKR ažurno obveščeno o vseh ak-tivnostih v OPS OKR, saj smo spletno stran, zaradi slabe obiskanosti že pred časom ukinili;• veliko energije in dopisov je bilo spisanih v zvezi »dodatka« za znanje jezika narodnostne manjšine. Velika večina članov in drugih zaposlen-ih na PU Koper je dodatek dobila v ok-tobru 2012 ter po predlani sklenjenem stavkovnem sporazumu;• veliko dopisov je bilo spisanih v zvezi neustreznih delovnih pogojev na čolnih in v objektih PPOP;• zelo dejavni smo v borbi za izboljšan-je statusa administrativno – tehničnih delavcev. V delovni skupini na nivoju PSS-ja imamo tudi našega aktivnega čla-na g. Žvokelj Sandija;• v soorganizaciji s PSS smo pri dir. PU Koper skli-cali sestanek na temo PPE v PU Koper, kateri je po izjavi vpletenih izboljšal »klimo« v PPE PU Koper;• praviloma vsak mesec sklicujemo Seje Sveta OPS OKR na kateri smo se člani seznanjali z aktivno problematiko ter predlagali rešitve ter nosilce iz-vedbe;• vsem prosilcem za pravno in solidarnostno po-moč je bilo spisano pozitivno soglasje ter poslano na sedež PSS-ja;• kljub mnogim diskreditacijam in »nagajanjem« s strani vodstva PU Koper in GPU je vodstvo OPS OKR zdržalo vse pritiske in argumentirano deman-tiralo podtikanja;• vsem članom - prosilcem za finančno samopo-

moč je IO OPS OKR odobril finančno samopomoč v višini 400 €. 28.12.2012 je bil sprejet pravilnik za dodelitev samopomoči, ki omejuje možnost ko-riščenja samopomoči le na vsaki 2 leti;• člani Sveta OPS OKR smo pod vodstvom PSS-ja izvedli 3 stavke in aktivno sodelovali pri izob-likovanju vseh stavkovnih sporazumov, ki pa se v praksi žal še vedno niso izvedli v celoti;• na nivoju PSS-ja člani sveta PSS-ja iz OPS OKR aktivno sodelujejo s pobudami in predlogi;• ob vsesplošnih protestih po državi, katere je strokovno in zakonito ter z veliko mero potrpežl-jivosti do sodržavljanov varovala tudi PPE PU Ko-per je bilo s strani OPS OKR izkazano priznanje ter sočutje;• vsako leto se ob 8. marcu spomnimo naših članic in jim izročimo manjša darilca;• vsako leto na slavnostno – zaključno sejo Sveta OPS OKR povabimo vse naše člane, ki se v te-kočem letu upokojijo. Izrečemo jim besede zahvale in izročimo simbolično darilo ter zahvalo.• vsi dopisi s strani PSS-ja kot tudi druga obvestila

OPS OKR se takoj prepošilja zaupnikom, slednji pa članom OPS OKR;• mesečno se na PSS poroča izrabo sindikalnih ur, ki so namenjene OPS OKR;• sindikalni zaupniki budno spremljajo upoštevanje referenčnih obdobij ter izplačilo nadur;• v OPS OKR imamo sklenjenih kar nekaj pogodb za popuste z najrazličnejšimi zunanjimi ponudniki storitev (vulkanizerstvo, masaže, frizerji, prehra-na,…); • sindikalni zaupnik PMP Sočerga in hkrati član IO OPS OKR ter IO PSS g. Pečarič je nedvomno eden najdejavnejših članov PSS-ja, saj na nivoju PSS-ja »pokriva« najrazličnejša področja in aktivno sode-luje v najrazličnih pogajalskih skupinah;• vsako leto se veliko članov OPS OKR udeleži

športnih iger, ki jih organizira PSS in kolegi na Hrvaškem. Na teh tekmovanjih so naši člani večkrat tudi zelo uspešni v najrazličnejših disciplinah;• samo za člane OPS OKR smo v letu 2011 organizirali smučarski izlet v SC Cerkno. (več o tem v pripon-ki);• 4. maja 2012 smo gdč. Vanesi Božič na Sv. Katarini slavnostno predali »ček« z zbranimi denarnimi sredstvi delavcev Policije in MNZ v višini 17.819 € (več o tem v priponki);• zadnja štiri leta (2012,2013,2014,2015) skupaj s ŠD Belina in ŠD Piran sodelujemo pri organizaci-ji smučarskih izletov tako, da vsem našim članom, ki se udeležijo smučarskega izleta »refundiramo« stroške v višini 15 €/izlet. Za takšen način smo se odločili le zato, ker zanimanja za udeležbo samo članov OPS OKR ni bilo zadostno in je za OPS OKR cenovno ugodneje, če 2 x letno »refundira« prijavnino svojim članom.• že tri leta zapored je sklicana razširjena Seja sveta OPS OKR ter organiziran piknik vseh članov OPS OKR na Sv. Katarini, katerega se praviloma udeleži okoli 100 naših članov. Zaradi nižjih stroškov se pi-knik organizira skupaj z vsemi 3 obalnimi policijskimi športnimi društvi (več v 2 priponkah – utrinki iz dveh sej);• OPS OKR je v letu 2013 organiziral 3 dnevni izlet v BIH, a je bil, zaradi premajhnega števila prijavljenih članov odpovedan. (več o tem v priponki);• Svet OPS OKR je v tragičnem letu 2014 sprejel več sklepov o finančni pomoči (poplave v BIH, smrt delavcev OPS MS, smrt policista Kukoviča,…);• OPS OKR je organiziral in tudi aktivno sodeloval pri odpravljanju posledic žledoloma aprila 2014 (več o tem v priponki);• vsako leto v decembru najmlajše »člane« OPS OKR obišče Dedek Mraz, pred tem pa je vselej odigrana otroška predstava (več v priponki); • delovna skupina OPS OKR je jeseni 2014 na pobudo PSS-ja zbrala ponudbe za izvedbo prireditve in športnih iger PSS ob 25. letnici delovanja ter ugotovitve posredovala na IO PSS. Svet PSS je potrdil, da se igre v letu 2015 odvijajo v Kopru, zato delovna skupina še vedno aktivno sodeluje z delovno skupino PSS-ja pri pripravi iger in proslave ob 25. obletnici PSS-ja; V poročilu so zajeti le nekateri poudarki dela OPS OKR, saj lahko vsak član OPS OKR kadarkoli pri sindikalnem zaupniku pridobi vseh 46 zapisnikov s sej sveta OPS OKR v zadnjih 5 letih, kjer so vse ak-tivnosti in sklepi podrobneje opisani. V OPS OKR smo zelo skrbni tudi pri porabi denarnih sredstev, saj vsako porabo sredstev potrdi Svet OPS-a. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da se nobenemu od sindikalnih funkcionarjev ne izplačuje nobenih nagrad, sejnin, potnih stroškov, uporabe mobitela,……Vsa zbrana sredstva od članarin se izkl-jučno namenja le članov za udeležbo na piknikih, smučarskih in drugih izletih, za solidarnostno pomoč članom, finančno pomoč prizadetim v nesrečah, organizacijo Dedka Mraza, novoletna in druga darila za članice in člane. Vse to je tudi zelo jasno in transparentno razvidno iz letnih finančnih poročil in potrjenih sklepov, do katerih lahko dostopa vsak član.Z vsemi oblikami sindikalnih aktivnosti smo se v OPS OKR preko PSS trudili, da bi v času recesije in dodatnih varčevalnih ukrepov, ki jih izvaja Vlada republike Slovenije poskrbeli za primeren – dostojen socialni status policistov in drugih zaposlenih v Policiji ne le v času službovanja, temveč tudi po odhodu v zaslužen pokoj. Skratka ves čas se aktivno zavzemamo za boljše materialno in socialno stanje članov in nam tovrstno delo mora predstavljati izziv tudi v prihodnje.

Menim, da smo v OPS OKR v zadnjih dobrih 4 letih odkar je v podobni vodstveni sestavi delali dobro in transparentno. V zadnjih mesecih se je število članov po 4 letih ponovno povzpelo na več kot 400, četu-di je prav v zadnjih letih bil največji odliv članov iz policijskih vrst, zaradi odhoda v pokoj ali pa novih delovnih izzivov izven PU Koper. Zasluga, da je temu tako gre nedvomno tudi dobremu delu na nivoju PSS-ja.

Predsednik OPS OKRGregor LAHAJNAR*

IZROČITEV ZBRANIH SREDSTEV VANESI BOŽIČ

Z izročitvijo zbranih prispevkov Venesi Božič so člani in članice Policijskega sindikata Slovenije (PSS) zaokrožili eno izmed največjih humanitarnih akcij, v kateri so pomagali družini svojih članov. Vanesin oče Egon je bil policist in član Policijskega sindikata Slovenije. Na poti v službo je v promet-ni nesreči, 9. julija 2007 zjutraj, podlegel hudim poškodbam. Vanesa, ki ji je le nekaj let pred tem tragičnim do-godkom umrla mama, je ostala v bistvu sama s svo-jimi starimi starši.

Območni policijski sindikat Obalno kraške regije je pozval vse svoje člane in članice, da v okviru svojih zmožnosti deklici pomagajo. Odziv na pobudo je bil izjemen. V zbiranje prispevkov so se vključili ne le člani območnega policijskega sindikata, temveč vsi člani in članice PSS in veliko drugih delavcev ministrstva in policije - nečlanov, ki so Vanesi na-menili sredstva. Do dopolnjenega 18 leta starosti so Vanesi z zbranimi sredstvi pomagali tako, da so ji manjšo in dogovorjeno vsoto, mesečno donirali, dokler ni postala polnoletna.

Letos je Vanesa dopolnila 18 let in tako so ji še pre-ostala solidarno zbrana sredstva v imenu članic in

članov Policijskega sindikata Slovenije izročili na skupnem srečanju članov izvršnega odbora Polici-jskega sindikata Slovenije s člani in članicami Ob-močnega policijskega sindikata obalno kraške regi-je, 4. maja 2012 v Ankaranu. Ček, s še preostalimi zbranim denarjem v višini 17.819 eurov, so ji izročili podpredsednik Polici-jskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek, preds-ednik Območnega policijskega sindikata Obalno kraške regije Gregor Lahajnar in njegov predhod-nik Mitja Butul.

»Ko je oče umrl je bilo vsem zelo hudo. Jaz sem bila 3 leta čisto na tleh in vsaka pozornost prijaznih ljudi je bila dobrodošla. Z njihovo pomočjo sem se pobrala in hitreje šla čez to grozno obdobje Še enk-rat iskreno hvala iz vsega srca vsem , ki ste darovali denar in vsem, ki ste bili ob meni v tem pregroznem obdobju in me spodbujali,« se je Vanesa zahvalila tudi v imenu ožjih svojcev, vsem, ki so ji pomagali.

Zapisal: Mitja Butul

UTRINKI S SMUČARSKEGA IZLETA IN DRUŽENJA V CERKNEM

Območni policijski sindikat Obalno kraške regi-je (OPS OKR) je v četrtek 3. marca 2011 za člane Policijskega sindikata Slovenije organiziral po zelo ugodni ceni smučanje v Cerknem ter popoldansko druženje ob dobri hrani in pijači.

Člani PSS-ja in drugi ljubitelji snega smo se v četrtek zgodaj zjutraj z manjšim avtobusom odpel-jali iz Kopra do Smučarskega centra Cerkno. Tam smo se najprej okrepčali z narezkom, kuhanim vi-nom ter čajem, nakar je sledilo celodnevno vijugan-je po belih strminah.

Dobre volje udeležencev niso mogle skaziti niti slabše vremenske razmere - občasno je namreč rahlo snežilo, v pasovih pa se je pojavljala tudi megla.

Po dokončni zaustavitvi žičniških naprav smo se odpeljali do gostilne Gačnk v Logu, kjer nas je last-nik pričakal z aperitivom ter nam prijazno razložil kakšne dobrote bomo dobili na krožnik.

Med obilnim kosilom in okušanjem dobre vin-ske kapljice nam je lastnik pripravil še glasbeno presenečenje, katero so spremljale »salve« sme-ha. Glasbeni ter plesni vložki posameznikov so se kmalu preselili še za točilni pult.

UTRINKI Z IZLETA NA PTUJU

Območni policijski sindikat Obalno kraške regije (OPS OKR) je v petek 6. februarja 2015 za svo-je člane organiziral izlet na Ptuj, kjer je bil glavni cilj vseh udeležencev velika otvoritev letošnjega kurentovanja z zelo priljubljeno hrvaško divo Sev-erino in nenadomestljivimi Modrijani.

Četudi z grenkim priokusom (opozorila vre-menoslovcev, da bo po Sloveniji zapadlo tudi do 1 m snega, opozorila DARS-ovcev, da se po nepotre-bnem nihče ne odpravlja na pot po AC) smo se lju-bitelji druženja, dobre kapljice in hrane, predvsem pa zabave in plesa v petek zjutraj z avtobusom od-peljali iz Pirana, mimo Kopra in Postojne do Ptuja.

Dalj časa trajajočo pot (1/2 h zastoj v Postojni) smo si udeleženci na avtobusu krajšali z dobro vinsko kapljico in najrazličnejšimi zabavnimi vložki.

Ob opoldanskem prihodu na Ptuj smo si najprej ogledali Ptujsko vinsko klet, kjer nam je tamkajšnji vinar skušal podrobneje predstaviti bogato zgodovi-no vinske kleti kot tudi sorte vin ter vse značil-nosti znamenitih haloških in slovenskogoriških vinogradniških leg. Ob narezku in 20 minutni video projekciji je sledila degustacija 3 sort vin.

Sledil je sprehod (obvezno kepanje) po zasneženi stezi do bogatih zbirk in stalnih/občasnih razstav o slovenski kulturni dediščini na gradu, ki stoji na griču nad najstarejšim slovenskim mestom.Ob 17.00 uri smo se z avtobusom odpeljali do gostišča Majolka v Vidmu pri Ptuju, kjer smo po-jedli obilno kosilo/večerjo. Vrhunec večerje je bil ogled TV prenosa smuka na SP v Beaver Creek-u (ZDA), kjer je naša šampionka in najboljša slov-enska smučarka vseh časov Tina Maze zmagala v smuku in s tem ubranila zlato olimpijsko medaljo iz Sochi-ja.Ob 21.30 uri sta nas prijazna šoferja z avtobusom pripeljala direktno pred vhod v veliko festival-sko dvorano, kjer je udeležence najprej »ogreval«

DJ, nato pa skupina Modrijani. Za slednjimi je ob 00.45 h na oder stopila še priljubljena hrvaška zvezda Severina s svojo glasbeno skupino. V sko-raj 2 urnem nastopu je nekaj tisoč tudi našemljenih udeležencev s svojimi največjimi hiti popeljala do vrhunca večera.S Ptuja proti Kopru smo se zadovoljni in obogat-eni z novimi dogodivščinami odpeljali nekaj pred 5. uro zjutraj. Pot nazaj na Obalo je bila veliko mirne-jša, saj smo več ali manj vsi od utrujenosti zaspali, pa tudi vremenske in vozne razmere so se že nor-malizirale.Ob tem povzetku utrinkov z izleta nikakor ne morem mimo tega, da se nebi zahvalil prijaznima šoferjema (Vlado in Miodrag) iz Street toura ter g. Boštjanu Berliču iz PP Piran, kateremu gre vsa zah-vala za organizacijo izleta na tako visokem nivoju. Ob tem je potrebno tudi povedati, da je Svet OPS OKR soglasno odobril, da se vsakemu od članov plača 27 € za kotizacijo, kot tudi porabo do 350 € za pijačo in druge reči, ki jih sam izlet ni vključeval.

Po izjavah udeležencev so bili le-ti po večini za-dovoljni z izletom in se že veselijo novih skupnih druženj, ki bodo organizirane pod okriljem OPS OKR.

Zapisal: Gregor Lahajnar

PREDSTAVITEV OPS CELJEZačetek OPS Celje sega v leto 1990, ko se je porajala zamisel o združenju vseh zaposlenih v tedanji ” Milici ”.Ob demokratizaciji Slovenije je iz osnovne ideje zraslo sindikalno gibanje zaposlenih v Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji. Za ustanovitev Območnega policijskega sindikata Celje šteje prva skupščina OPS Celje, ki je potekala dne 21.06.1990 v Šentjurju pri Celju. O tem priča tudi poročilo takratnega pred-sednika Izvršnega odbora OPS Celje Vinka Erjavca.

Že takrat je bilo jasno, da bo k uspešnosti in moči sindikata pripomogla številčnost in enotnost članstva ter povezanost članov v skupen sindikat. Ravno zaradi tega so se območni sindikati združili pod okrilje Policijskega sindikata Slovenije.Iz prvotnega sindikata je v teh petindvajsetih letih nastala organizacija, ki ima sicer svoja nihanja v šte-vilčnosti, vendar danes združuje 5000 članic in članov, ki preko utečenih poti v Policijskem sindikatu Slovenije uveljavljajo svoje interese. OPS Celje šteje okoli 500 članov in vsa ta leta aktivno deluje in sodeluje s PSS, kjer imamo svoje predstavnike, ki uveljavljajo in predstavljajo ideje in pobude njihovih članov.Tako, kot smo si različni ljudje med seboj, so tudi interesi članov različni. Nekaterim je interes za članstvo povsem ekonomski, drugim pravni, športni, socialni….Trudimo se in se bomo tudi v prihodnje, da bomo v okviru finančnih in organizacijskih zmožnosti ponudili tisto, kar naši člani potrebujejo.Ravno zaradi potreb članstva imamo v OPS Celje organizirano strokovno pravno pomoč, katero smo na-dgradili z vstopom v zavarovalno družbo pravne zaščite ARAG. Velik poudarek dajemo solidarnostni po-moči, kjer smo v zadnjih letih izvedli več odmevnih akcij, ponosni pa smo lahko tudi na našo počitniško dejavnost, ki se kljub težki situaciji krepi in ponuja našim članom prijeten oddih in sprostitev.21.06.1990 je torej potekala prva seja Izvršnega odbora OPS Celje, na kateri so bila sprejeta prva stavk-ovna pravila. OPS Celje dobi tudi svoj prvi žig.Dva dni kasneje, 23.06.1990 je v Ljubljani potekala ustanovna skupščina Policijskega sindikata Sloveni-je, na kateri se je razpustil stari sindikat in ustanovil PSS.V iniciativnem odboru za ustanovitev PSS je bil tudi predsednik OPS Celje – Vinko ERJAVEC. Joško MEZGEC, član tega odbora je nato postal tudi prvi predsednik PSS. O ustanovitvi PSS je pisalo tudi v re-viji VARNOST – glasilu delavcev v organih za notranje zadeve Slovenije. USTVARIMO SI SINDIKAT:In ustvarili smo si ga kar na osnovi sedmih zlatih vprašanj, katera naj bi poznal vsak policist in dodali še osmega.KAJ, KJE, KDAJ, S ČIM, KAKO, ZAKAJ, KDO, S KOM

Stavkovna pravila OPS Celje z dne 21. 6. 1990

Žig OPS Celje

Zapisnik seje komisije za pravne zadeve OPS Celje z dne 15. 8. 1990

Kmalu se je pokazalo, da bo potrebno policistom pomagati tudi na pravnem področju, zato se je že 15.08.1990 prvič sestala komisija za pravne zadeve pri OPS Celje. Člani komisije so bili PINTAR Stane, MARIČ Silvo, GORNJAK Drago in SOLAR Peter. Pri seji je bil navzoč tudi predsednik OPS Celje ERJAVEC Vinko.Člani komisije so za predsednika komisije za pravne zadeve OPS Celje imenovali Silva MARIČA. 04.09.1990 je v sejni sobi UNZ Celje potekala 3. Seja izvršnega odbora OPS Celje. Na njej so člani iz-vršnega sveta govorili o podobni problematiki, s katero se srečujemo tudi danes in sicer o problematiki osebnih dohodkov, oblikovanje stališč za splošno stavko ZSS, problematika kompenziranja nadur….Na tej seji je IO OPS Celje predstavil tudi pogodbo z RTC Rogla, kjer smo pomagali z namenskimi sred-stvi pri nakupu snežnih topov. OPS Celje je v ta namen prispeval 35.670,00 dinarjev, 4.000,00 dinarjev pa je ostalo strogo namenskih za objekt na Rogli ( kasnejši Pohorski Ruševec, last OPS Celje ). S tega sestanka prilagamo tudi zapisnik seje.

Že takrat se je OPS Celje trudil tudi na področju počit-niške dejavnosti, in organiziral izlet v Španijo, katere-ga je bilo mogoče odplačati na obroke, znašal pa je 2.800,00 dinarjev.

Že v prvem letu je OPS Celje dejavno sodeloval pri organizaciji eno urne stavke. Izvršni odbor OPS Celje je namreč na 4. Seji, dne 19.09.1990 med drugimi sprejel sklep:OPS Celje se pridružuje izvedbi 1. urne opozorilne stavke dne 21.09.1990 od 14.00 do 15.00 ure, ki jo organizira PSS. V kolikor PSS odstopi od napovedane 1. urne stavke, jo OPS izvede sam na svojem območju. Na isti seji se Izvršni odbor OPS Celje preimenuje v stavkovni odbor OPS Celje.S tem in ostalimi sklepi je predsednik Vinko Erjavec depešno seznanil vse sindikalne skupine v UNZ Celje, načelnika uprave UNZ Celje in PSS. Hkrati je bil sklican tudi sestanek stavkovnega odbora OPS Celje, ki se je sestal dan pred prvo stavko, 20.09.1990 ob 11.00 uri in na katerem so bila obravnavana stavkovna pravila.

Prvo leto OPS Celje se je nekako zaključilo dne 14.12.1990 s sklepom o sklicu I. Skupščine OPS Celje in sicer za dne 16.01.1991 ob 08.00 uri v klubski sobi Doma milice.

09.01.1991 Sprejet je bil tudi sklep, da se delegati OPS Celje dne 19.01.1991 ob 11. Uri udeležijo skupščine PSS v Domu družbenih organizacij, na Prešernovi ulici št. 17 v Mariboru.

Na Skupščini OPS Celje je bil sprejet pomemben sklep in sicer, je bilo ugotovljeno, da obstajajo vsi pogoji, da se OPS Celje pridruži PSS. OPS Cel-je je tako dne 16.01.1991 postal član Policijskega sindikata Slovenije.

V nadaljevanju predstavljamo sklep o sklicu Skupščine OPS Celje in vsebino zapisnika Skupščine OPS Celje:

Na podlagi 15. Člena statuta OPS Celje je Skupščina OPS Celje sprejela sklep, da se skupščine PSS dne 19.01.1991 ob 11.00 uri udeležijo predstavniki OPS Celje. Tako je bilo v prvem letu obstoja OPS Celje. V na-daljevanju predstavljamo pomembnejše dogodke za OSP Celje in sicer od leta 1992 dalje. V letu 1992 so potekala pogajanja z delodajalcem glede nočnega dela, katerega bi omejili zgolj na 80 ur, pravico dopustovanja policistov, prost vikend mora biti od petka od 14.00 ure do ponedeljka do 07.00 ure. V letu 1993 mesto predsednika nastopi najprej Aleksander CVAR, za njim pa Janko ČRETNIK. Konec leta 1993, kot podpredsednik prevzame vod-stvo Branko PRAH.08.01, 13.01 in 19.01.1993 se OPS pridruži stavki PSS zaradi nezakonitosti pri izplačilu plač.V letu 1994 pravno pomoč OPS Celje nudi Dušan PUNGARTNIK iz Šentjurja. Branko PRAH opravlja delo predsednika OPS Celje. Veljati prične nov plačni sistem v ONZ.V letu 1995 je bila sklicana 2. Skupščina OPS Cel-je je potekala 26.05.1995 ob 11.00 uri v Šentjurju. Kandidat Branko PRAH je bil kot edini kandidat izvoljen za predsednika OPS za naslednje obdobje.

V letu 1995 dobi OPS Celje prvič svojega predstavnika v Izvršnem odboru PSS, s tem tudi vpliv OPS Celje na celotno delovanje PSS in možnost urejevanja aktualnih zadev za OPS Celje. Kot predstavnik OPS Celje v Izvršnem odboru PSS je bil izvoljen Alenksander Cvar.

Istega leta, kot član IO PSS v pogovorih in trdih pogajanjih s predstavniki RSNZ uredi organizirano plačevanje članarine za vse člane OPS Celje in s tem redno in kvalitetno financiranje, ter nemote-no delovanje OPS Celje. Ta sredstva smo kasneje namenili za izgradnjo in delovanje počitniške dejavnosti OPS Celje. OPS Celje je prvi v PSS, ki je dobil počitniške kapacitete ter vse ostale ak-tivnosti.

Pomemben mejnik za začetek delovanja počitniške dejavnosti OPS Celje, je tudi prodaja lokala Sindi bar. Vsa sredstva kupnine so bila v naslednjem letu namenjena za nakup, preureditev in na-bavo opreme objekta Pohorski ruševec na Rogli. Brez teh sredstev nam objekta Pohorski Ruševec ne bi uspelo zagotoviti.

V letu 1996 OPS Celje tudi uradno prevzame v upravljanje počitniško hišo Pohorski Ruševec na Rogli in postane njen lastnik

Počitniška hiška Pohorski Ruševec na Rogli

Papež obišče Slovenijo. PSS zahteva dodatek za pripadnike PPE, prav tako OPS pod okriljem PSS nasprotuje prihodu “modrim čeladam”V letu 1997 se delegacija OPS Celje udeleži javne tribune na Bledu 08.12.1997 in sicer na temo vladni varčevalni ukrepi.Potekajo priprave na belo stavko in zbiranje 8000 kovancev za predsednika vladeV letu 1998 se je zgodila naravna nesreča in sicer potres v Posočju. Policisti, člani sindikata smo se odzvali in nudili pomoč prizadetim.V letu 1999 OPS Celje kupi in ponudi svojim članom v uporabo apartma v Termah Čatež.

Apartma v Termah Čatež

21.05.1999 ob 11.15 uri je v hotelu Žonta v Šentjurju potekala 3. skupščina OPS Celje. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Branko PRAH. V letu 2000 smo praznovali 10 let PSS in OPS Cel-je. Potekali so protesti glede preverjanja znanja pol-icistov na način, kot si ga je zamislil delodajalec. Udeležili smo se simpozija na Bledu z naslo-vom “Policija in politika”.V letu 2001 se uvede vloga delavskega zaupnika, v nekaterih OPS- ih ga tudi izvolijo.V letu 2002 OPS Celje na Svetu OPS Celje potrdi nakup in opravi otvoritev drugega apartmaja v Termah Čatež. OPS Celje ima tako apartmaje šte-vilka 125 in 126.V letu 2003, dne 23.05.2003 je v hotelu Žonta v Šentjurju potekala 4. Skupščina OPS Celje, na kat-eri je kot edini kandidat zmagal Branko PRAH.

Drugi apartma v Termah Čatež

V letu 2004 smo preživeli “dokaj mirno leto”, izdan je poziv glede krepitve medsebojnih od-nosov v Policiji.

V letu 2005 Na območju OPS Celje, v Velenju PSS prvič organizira izvršni komite CESP-a v Republiki Sloveniji.

Zmaga edinega kandidata Branka Praha

Izvršni komite CESP v Velenju

Člani OPS Celje smo se novembra istega leta udeležili protestnega shoda v zasneženi Ljubljani.

V letu 2006 OPS Celje organizira 1. športne igre na jezeru v Velenju. Skupni zmagovalci iger so bili člani sindikalne skupine PP Slovenske Konjice.

Zahtevali smo večjo varnost policistov “ Kdo naj varuje policiste”Udeležili smo se javne tribune na Bledu pod naslovom “Si slovenska Vlada za podcenjeno plači-lo želi podcenjeno varnost državljanov.

V letu 2007 smo v Velenju organizirali II. športne igre Območnega policijskega sindikata Celje. Tokrat so bili skupni zmagovalci člani sindikalne skupine SKP Celje.

Na območju OPS Celje je v Žalcu poteka-la javna tribuna pod naslovom “Primerjalna analiza zahtevnosti delovnih mest policist, carinik, gasilec, vojak, paznik.

V letu 2008 je v Zrečah potekala 5. Skupščina OPS Celje, kjer sta kandidirala Emil KAČIČNIK in Branko PRAH. Na volitvah je zmagal Branko PRAH in tako podaljšal svoj mandat.OPS Celje se udeleži športnih iger v Kranjski gori in postane skupni zmagovalec iger v letu 2008, ter prevzame prehodni pokal.

V letu 2009 pod okriljem Policijskega sindikata Slovenije – OPS Celje aktivno sodeluje v stavki “ 2 uri brez zaposlenih v Policiji in MNZ”

Protestni shod v Ljubljani Novebra 2005

Športne igre leta 2006

Športne igre leta 2007

Javna tribuna v Žalcu

Zmaga na športnih igrah v Kranjski gori 2008

OPS Celje pomaga svojemu članu Saši OCVIR-KU pri alpinistični odpravi v Peru, kjer skupaj s soplezalci osvojijo prvenstveno smer na zasneženo Ishinko (5530 m) in jo poimenovali - » Celjska smer «.

Kot tudi že v prejšnjih letih, smo se udeležili izleta na Hrvaško in sicer v Šibenik, kjer smo sodelovali na mednarodnih igrah policijskih sindikatov.

V letu 2010 si bomo zapomnili po stavki PSS, v kateri je aktivno sodeloval OPS Celje. Aktivnosti so se odvijale v smeri izboljšanja statusa policis-ta, podpisan je bil aneks k kolektivni pogodbi. PSS in OPS se je odločil za stavko – »naperjeno« proti vladi oz. delodajalcu in ne proti državljanom RS, kar se je pokazalo, kot pravi pristop. Sklenjen je bil pomemben sporazum med PSS in vlado RS, danes znan kot sporazum 2010 in je še vedno temelj naših ciljev, ki so se odražali tudi kasneje.

Članu OPS Celje smo pomagali pri udeležbi na enem izmed najzahtevnejših ultra mara-tonov na svetu – Spartathlon 2010, kjer je Bogdan ROBNIK s pomočjo ekipe OPS Celje odšel v Grči-jo preteči 246 km od Aten do Šparte.GPU s svojim programom ukine policijsko upravo Slovenj Gradec, Postojno in Krško. Slovenj Gradec se je tako pridružil Policijski upravi Celje. Tudi na to temo so bile organizirane okrogle mize, potekala so pogajanja oz. pogovori tako z MNZ GPU, kot s predstavniki vlade.15.10.2010 smo v Celjski Modri dvorani v okviru stavke 2010 organizirali protest in delovni pogovor s predstavniki MNZ in Policije.

OPS Celje dne 21.12.2010 ob 10.00 uri skliče slavnostno sejo v Zrečah, namenjeno praznovanju dvajsete obletnice OPS-a. Na sejo smo povabili vse dotedanje predsednike, žal se zaradi obveznosti seje ni uspel udeležiti bivši predsednik Aleksander Cvar. Seje sta se sicer udeležila bivša predsednika Vinko Erjavec in Janko Čretnik.

V letu 2011 je potekal v Kranjski gori 5. Kongres PSS, na katerem Branko Prah ni več kandidiral in tako je predsednik za krajši čas postal Janez Lukan. Na 5. Kongresu PSS se članu OPS Celje Antonu Vidoviču podeli naziv ČASTNI ČLAN PSS

Alpinistična odprava v Peru

Udeležba na mednarodnih športnih igrah 2009

Sestanek med stavko leta 2010

Delovni pogovor s predstavniki MNZ

Slavnostna seja ob dvajseti obletnici OPS

Zaradi nezaupnice predsedniku PSS Janezu Lukanu, se 03.10.2011 skliče izredna skupščina PSS, kjer se nezaupnica potrdi in se opravijo volitve novega predsednika PSS. Novi predsednik PSS v letu 2011 tako postane Radivoj Uroševič. V novem izvršnem odboru Policijskega sindikata Slovenije postane član le tega tudi Mitja Tavčer, podpredsednik OPS Celje. V letu 2012 smo v OPS Celje, dne 30.03.2012 skli-cali šesto, Izredno skupščino OPS Celje in sicer zaradi nujnih sprememb statuta OPS Celje. Na 6. Izredni skupščini OSP Celje, katero smo organ-izirali skupaj z OPS Slovenj Gradec je bil sprejet sklep, da se OPS Slovenj Gradec zaradi ukinitve PU Slovenj Gradec ukine in se člani pridružijo v OPS Celje. Prav tako je bil sprejet sklep, da se 5 letni mandat uskladi s statutom PSS in tako mandat postane 4 letni. V mesecu maju smo v OPS Celje organizirali izlet v Makedonijo. Napolnili smo avtobus in izjemno uživali na potovanju po nekdanji Jugoslaviji.

V letu 2013 je Svet OPS Celje dne 04.01.2013 na seji, na kateri je odstopil dotedanji predsednik OPS Celje Branko Prah sprejme sklep, da 22.02.2013 skliče 7. Skupščino OPS Celje, na kateri so se opravile volitve novega predsednika OPS Celje. Na

7. Skupščini OPS Celje je kot edini kandidat za predsednika zmagal dotedanji podpredsed-nik OPS Celje in član IO PSS Mitja Tavčer.

7. Skupščine OPS Celje se je udeležil tudi Član IO PSS, podpredsednik PSS Andrej Kocbek. Sestav-ljen je bil nov Izvršni odbor OPS Celje, kjer je bil kot podpredsednik potrjen Marko Tovornik, sek-retar jurček Črešnar in član Andrej Pristovnik. Tako kot v letu 2012 je tudi v letu 2013 OPS Cel-je aktivno sodeloval pri vseh oblikah sindikalnega boja in se udeleževal protestnih shodov v Ljubljani. Podpisana sta bila tudi sporazuma med PSS, SPS in Vlado RS. V letu 2014 smo v OPS Celje opravili obnovitve-na dela na objektu Pohorski Ruševec na Rogli, kjer smo zamenjali stara okna in balkonska vrata, ter na-mestili nova PVC Okna. Ob koncu leta smo skupaj z IPA RK Celje in PU Celje organizirali dobrodelni koncert, katerega iz-kupiček smo namenili svojcem umrlih članov OPS Celje in PU Celje. Na koncertu je igral Orkester slovenske Policije z gostjo Nušo Derenda, ki se je v ta namen odrekla svojemu honorarju. Koncerta se je udeležilo veliko ljudi in vabljenih gostov tako, da smo napolnili dvorano in skupaj z IPA RK Celje in PU Celje nato zbrana sredstva predali svojcem.

V letu 2015 OPS Celje, tako kot PSS praznuje 25 letnico delovanja. Žal nas je že v začetku leta, 26.02.2015 pretresla novica, da je za posledicami

Izlet OPS v Makedonijo 2012

Izlet OPS v Makedonijo 2012

Gostja na koncertu Nuša Derenda

težke bolezni umrl naš dolgoletni član, sindikalni zaupnik SOP PU Celje in član sveta OPS Celje Danijel Šuflaj. Ob takšnih težkih trenutkih, ob dogodkih, ki so se zgodili družini Kukovič, Bezamovski in Šuflaj, ko so družine izgubile svoje najdražje, se v OPS Cel-je trudimo, da pokažemo noto solidarnosti in jim pomagamo. Vsekakor bodo vsi, ki so nas v pretek-lih letih zapustili, ostali globoko zapisani v našem spominu. Opisali smo nekaj naših aktivnosti, pomembnih dogodkov in naših akcij v preteklih letih. Seveda ne smemo pozabiti na ostale dejavnosti, ki so poleg naše solidarnosti, kateri namenjamo največ pozor-nosti, za naše člane prav tako zelo pomembne. Od leta 2012 so naši člani ob vstopu v članstvo za-varovani pri zavarovalnici pravne zaščite ARAG. Tako lahko na najboljši način poskrbimo za pravno varnost naših članov, ki je, glede na pravne spore in nespoštovanja do podpisanih sporazumov in pred-pisov še kako pomembna. V OPS Celje vsako leto organiziramo niz aktivnos-ti. Tako smo letos že 11. leto zapored organizirali nogometni turnir veteranov OPS Celje. Nadalju-jemo tudi s tradicijo iz Slovenj Gradca in vsako leto priredimo turnir v odbojki za naše člane in delavce PU Celje.

Seveda ne smemo pozabiti na našo aktivno udeležbo na igrah PSS, kjer vsako leto odi-gramo vidno vlogo. Udeležujemo se tudi iger na Hrvaškem, kjer prav tako, pod okriljem PSS niza-mo dobre rezultate. Naših aktivnosti so deležni tudi najmlajši, otroci naših članov, ki se vsako leto razveselijo obiska Božička in lutkovne ali gledališke predstave. Do-godek organiziramo skupaj z IPA RK Celje, s kate-ro vzorno sodelujemo. Rezultat našega sodelovan-ja je tudi, sedaj že tradicionalna golažijada, ki jo priredimo skupaj še z PU Celje.

Več o OPS Celje si lahko ogledate tudi na naši spletni strani, in na facebooku, kjer objavljamo svoje aktivnostiTurnir v odbojki

Turnir v odbojki

Obisk božička za najmlajše

Obisk božička za najmlajše

DELOVANJE OPS MURSKA SOBOTA

Območni policijski sindikat Murska Sobota je sestavni del Policijskega sindikata Slovenije.

Delujemo na področju Policijske uprave Murska Sobota in imamo okrog 350 članov.V našem območnem policijskem sindikatu je dejavnih 12 sindikalnih skupin, ki preko svojih sindikalnih zaupnikov širijo naš slogan solidarnost, prijateljstvo, sodelovanje, pomoč do vsakega člana sindikalne skupine.Članom našega OPS-a, nudimo pravno in solidarnostno pomoč, ugodnosti pri različnih nakupih oz. storit-vah v trgovinah na področju Pomurja.Našim članom nudimo uporabo dveh prenosnih smučarskih kart za zimske športe na Mariborskem Po-horju in kopalne karte za kopanja v naših termalnih kopališčih Terme Lendava, Radenci, Banovci, BIO Terme Mala Nedelja, Terme 3000 in Vivat v Moravskih toplicah.

Smo zelo aktiven OPS, predvsem na področju športnih dejavnosti, saj sodelujemo na številnih igrah, kot so Športne igre PSS, kjer sodelujejo vsi OPS-i. Lahko se pohvalimo kot eden izmed najštevilčnejših OPS-ov in vedno dosegamo dobre rezultate. Imamo ekipe v pikadu, streljanju z zračno puško moški - ženske, kolesarjenje, nogomet, odbojka, košarka, kegljanje - bowling, ribolov, tenis, namizni tenis, igre brez meja. Sodelujemo tudi na delavskih športnih igrah Pomurja, kjer je ekipa OPS M. Sobota zasedla 1. mesto že nekaj let zaporedoma.Zelo obiskane so naši zakupljeni termini bowlinga, kjer si tudi sindikalne skupine same organizirajo srečanja in rekreacije , prav tako je z odbojkarsko sekcijo OPS, kjer se sofinancira najem telovadnice.Ne smemo pozabiti omeniti srečanje za vse naše članice sindikata (policistke ter strokovno tehnične sodelavce), ki sovpada z 8. marcem, kjer je poskrbljeno za prijetno vzdušje, druženje in ples.

Območni policijski sindikat vsako leto sodeluje s stanovskimi druženji kot so IPA, Sever in PU M. Sobota pri organizaciji DEDKA MRAZA in športnemu druženju v okviru projekta DAN ŠPORTA PU M. Sobota v Odrancih.

STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKONa Policijski upravi Murska Sobota nas je nekaj strastnih strelcev z zračno puško. Ženska in moš-ka ekipa, ki zastopa Policijsko upravo, PSS OPS Murska Sobota, IPA RK Pomurje, …torej, kot ste ugotovili….smo povsod. Druži nas veselje do tek-movanja, polet nam dajejo vedno znova dobri rezul-tati in kar je najpomembnejše dobra ekipa. Verjetno bo tega že dobro desetletje, kar smo v isti sestavi, pa se še nismo naveličali družbe drug drugega. Po-leg tekmovanja je vedno čas, da se tudi poveselimo. Ja, skupaj smo že tako dolgo, da sta dva izmed nas med upokojenci.

V vseh teh letih se je nabralo veliko dobrih rezul-tatov; preveč, da bi jih lahko naštela na tem mestu. Lahko pa navedem, da je vsakoletno udeležujemo Policijskih iger, Srečanja štirih PU, Iger PSS, Tek-movanja v streljanju z zračno puško v organizaci-ji IPA, Delavskih športnih iger v Murski Soboti in Lendavi, kjer posegamo po najvišjih mestih. Trudi-mo se vsak zase in za ekipo, le to pa vodi do želenih rezultatov. Če ima eden izmed nas slab dan, pa so drugi toliko boljši! Tudi veliko anekdot se je nabra-lo v vseh teh letih, vendar niso za objavo….

Ob tej priložnosti gre zahvala OPS Murska Sobota, ki je pred leti prisluhnil našim željam in potrebam pri nabavi strelske opreme, s katero verjamemo, so rezultati še boljši.

Morda strelstvo ni šport, ki bi pritegnil množice, zahteva pa veliko zbranosti, predvsem pa vaje. Tudi zato, ker običajno nimamo veliko navijačev na tek-mah, toliko bolj vzpodbujamo eden drugega. Glede na to, da smo v dobri kondiciji, verjamem, da bomo z dobrimi rezultati nadaljevali.

Mirna roka in oster pogled!

Tekst: Tina Zver-VlajFoto: Marija Rantaša

DRUŽENJE ČLANOV SINDIKALNE SKUPINE PP LENDAVAČlani sindikalne skupine Policijske postaje Lenda-va smo v letu 1998 začeli z organiziranjem izletov. Tako so najprej potekali enodnevni izleti, saj si zaradi majhnosti enote in s tem zagotavljanja min-imalnega števila prisotnih na delovnem mestu nis-mo mogli privoščiti večdnevnih izletov.

S približevanjem prevzema varovanja Šengenske meje, se je tudi naša enota in s tem tudi sindikalna skupina zelo povečana in je v določenem trenutku imela 132 članov. To je bil tudi povod, da smo zače-li z organiziranjem večdnevnih izletov, katere smo organizirali vsako leto, razen v letu, ko je Slovenija predsedovala EU. Tako smo imeli skupno petnajst izletov in sicer so bile naše destinacije: v R Sloveniji (dvakrat Kop-er, Laško, Črnomelj in Nova Gorica), na Češkem (Praga in Češke Budjevice), na Slovaškem (Bra-tislava), v Srbiji (Beograd in Novi Sad), v Bosni in Hercegovini (Banja Luka, Sarajevo in Mostar) in v Makedoniji (Skopje z Ohridom), na katerega smo še posebej ponosni, saj je bil rekorden v vsaj dveh kategorijah in sicer časovno je trajal štiri dni, udeležilo pa se ga je za poln največji avtobus.

Sindikalna skupina PP Lendava pa je aktivna glede druženja članov tudi na drugih družabnih področjih zato smo v teh letih organizirali sedem spustov s čolni po reki Muri, trikrat smo sodelovali pri organizaciji pohoda ob državni meji, petkrat smo sodelovali pri organizaciji bowling turnirja v Lendavi za vse zapos-lene v Policiji, zadnja tri leta pa se vsako leto v mesecu avgustu tudi podamo v gore, kamor s sabo pov-abimo tudi zaposlene na PP IU Murska Sobota. Najprej smo si v gorah ogledali Aljažev stolp, naslednje leto Triglavska jezera, v lanskem letu pa smo si ogledali Krnska jezera.

Slika z Aljaževega stolpa:

PREDSTAVITEV OPS LJUBLJANA

Mobilna hišica - Kamp Valkanela

OPS Ljubljana je, z namenom ponuditi ugodno počitnikovanje našim članom, spomladi 2012 pri-dobil novo počitniško kapaciteto – mobilno hišico:

Mobilna hišica proizvajalca skupine ADRIA, Sun Roller Adriatica d.o.o., tip Krk, je popolnoma nova, letnik 2012. Postavljena je bila v mesecu aprilu 2012 na parcelo št. 1131 v kampu Valkanela pri Vrsarju. Pred mobilno hišico je postavljena veli-ka lesena terasa po celotni dolžini, na njej pa vrtna sedežna garnitura ter ležalniki. Mobilna hišica ima dve spalnici: ena z zakonsko posteljo ter druga z dvema ločenima; kopalnico s tušem, WC-jem in umivalnikom; dnevni prostor s kuhinjskim blokom z vso potrebno posodo, plinskim kuhalnikom, veli-kim hladilnikom z zamrzovalnim delom ter raztegl-jivo sedežno garnituro. Prav tako je v tem prostoru električni radiator, nadalje klimatska naprava, ki omogoča gretje ali hlajenje ter velik sodoben LCD TV (antenski signal je slab, zato omogoča sprejem le nekaj kanalov, ima pa vhod USB, na katerega lahko priključite svoje naprave, npr. USB ključ ter z njega predvajate filme, glasbo…). Za gretje sani-tarne vode ter za kuhanje se uporablja plin v jeklen-ki. Tako je v mobilni hišici vse, kar potrebujete za prijetni dopust, s seboj prinesete le posteljnino in brisače.

Razpis za koriščenje mobilne hišice je vsako leto posredovan vsem članom OPS Ljubljana predvido-ma v mesecu marcu, morebitni prosti termini pa so nato ponujeni tudi ostalim članom PSS. Vse ostale informacije dobite na GSM 041-592-654, kjer se vam bo oglasil podpredsednik OPS Ljubljana, Igor Ručigaj.

Razpis za koriščenje mobilne hišice je vsako leto posredovan vsem članom OPS Ljubljana predvido-ma v mesecu marcu, morebitni prosti termini pa so nato ponujeni tudi ostalim članom PSS. Vse ostale informacije dobite na GSM 041-592-654, kjer se vam bo oglasil podpredsednik OPS Ljubljana, Igor Ručigaj.

Športno srečanje policistov in tek-movanje v veleslalomu v soorgan-izaciji OPS Ljubljana in PU Ljubljana- Memorial Ivana Mezka -

V četrtek, 12. 2. 2015, je Območni policijski sindikat Ljubljana v sodelovanju s Policijsko up-ravo Ljubljana na smučišču Senožeta v Bohinju organiziral športno srečanje ter tekmovanje v vele-slalomu za vse zaposlene v PU Ljubljana. Srečan-je je bilo posvečeno pokojnemu sodelavcu Ivanu Mezku, ki je bil ves čas zaposlitve v Policiji aktiven član PSS. Srečanje je minilo v lepem prijateljskem vzdušju. Pokale najboljšim sta podelila predsednik PSS, g. Radivoj Uroševič ter vodja SUP PU Lju-bljana, g. Igor Ciperle.Vsem najboljšim iskrene čestitke za dosežene rezu-ltate, vsem ostalim pa zahvala za udeležbo s pova-bilom na prihodnja srečanja.

Samo GortaOPS Ljubljana

PREDSTAVITEV OPS POSTOJNA

Tudi Območni policijski sindikat Postojna je ses-tavni del Policijskega sindikata Slovenije.

Do 31.5.2015 smo delovali na področju Policijske uprave Postojna, od 1. 6. 2011 pa delujemo na po-dročju Policijskih uprav Koper (PP Postojna, delPPP Koper, PP Ilirska Bistrica, PMP Starod in Jelšane) in Ljubljana (PP Cerknica). Skupaj imamo tako okoli 230 članov.

V OPS Postojna je dejavnih 6 sindikalnih skupin, ki preko svojih sindikalnih zaupnikov širijo slogan PSS, kot je prijateljstvo - solidarnost - sodelovanje.

Članom našega OPS-a nudimo pravno in solidar-nostno pomoč, ugodnosti pri različnih nakupih oziroma storitvah na področju Notranjsko-Kraške regije.Na področju športnih dejavnosti smo precej aktivni, saj sodelujemo na številnih igrah, kot so Športne igre PSS, kjer sodelujejo vsi OPS-i.

V Epicentru Postojna, kjer delujejo bowling steze, naš OPS organizira tekmovanja v bowlingu ob dne-vu OPS.

Organiziramo pa tudi skupna srečanja ob 8. marcu (za članice ob dnevu žena) in 10. marcu (za člane ob dnevu mučenikov), kjer je poskrbljeno za prijet-no vzdušje, druženje in ples.

V pomladanskem času pa organiziramo večndnevne avtobusne izlete v kraje bivše Jugoslavije.

V mesecu februarju leta 2014, ko je našo pokrajino zajel žledolom, smo našim prizade-

tim članom nudili pomoč pri odpravljanju posledic tako finančno kot tudi pri opravljanjem fizičnega dela.

Vsako letu pa sami organiziramo prihod DEDKA MRAZA, ko jih le-ta osebno obdari, ob tem pa je poskrbljeno, da so obdarjeni tudi novorojenčki.

V vašem OPS bomo tudi v nadalje skrbeli za pravno in socialno varnost svojih članov, prav tako pa tudi za prijetna druženja in rekreacijo.

Alenka OžboltČlanica IO OPS Postojna

PREDSTAVITEV OPS STP-ja

Območni policijski sindikat strokovno tehničnih delavcev je eden od 19 območnih policijskih sindikatov (v nadaljevanju: OPS) Policijskega sindikata Slovenije (v nadaljevanju: PSS), ki je nastal iz predhodnega OPS UL, katerega predsed-nica je bila Jožica Jevtič. Po njeni upokojitvi je bil OPS STP do ustanovitve novega vodstva nekaj časa neaktiven. Novo vodstvo OPS-ja so sestavljali Jože Perme, Vesna Klinc, Franci Kranjec, Ahmeti Petrit, Darko Kuntarič in Mirjana Kepic. Funkcijo predsednika OPS STP danes še naprej opravlja Jože Perme, funkcijo podpredsednice pa Nada Žegarac.OPS je namenjen strokovno tehničnim članom. Ses-tavljen je 160 članov, ki zasedajo različna delovna področja. Vsaka posamezna služba ima poverjeni-ka, ki svoje člane zastopa na sejah in jih seznanja o aktivnostih sindikata. Skupino članov OPS-ja v Gotenici vodi Goran Muëller, skupino na Vodovodni, v katero spada Avto park in skladišče za opremo vodi Primož Cuz-nar, skupino v službi za prehrano vodi Vesna Klinc, oddelek za nastanitev in počitniško dejavnosti zas-topa Nika Lošić Ošlak, skupino v finančni službi Nada Žegarac, skupino članov v kadrovski službi Miljana Dekleva, skupino vzdrževalcev vodi Ah-meti Petrit, področje dela čistilk zastopa Vlado Grdič, vodstvo urada za logistiko in področje in-vesticij pa zastopa Helena Zebec.Namen OPS STP-ja v prvi vrsti je uresničevanje in varovanje pravic članov sindikata, prizadevanje za skupne interese ter uveljavljanje in varovanje ekon-omskega in socialnega položaja članov. Temeljne naloge v sodelovanju s PSS-jem so priza-devanje za dostojno plačilo za opravljeno delo, prizadevanje za nova delovna mesta, za odpravo plačnih anomalij, za enake možnosti vseh, za izbol-jšanje življenjske ravni zaposlenih, za družbeno in socialno pravičnost ter za spoštovanje dostojanstva delavca in njegove osebnosti. V okviru našega OPS-ja vsako leto med drugim or-ganiziramo družabne dogodke, kot so novoletne za-bave, piknike, izlete, za najmlajše pa ob koncu leta organiziramo Dedka mraza vključno z obdarovan-jem. V kolikor nam finančna sredstva dopuščajo, s simboličnimi darili obdarimo tudi vse člane OPS-ja.Kot eden izmed območnih sindikatov PSS-ja si še naprej prizadevamo sestavljali tak sindikat, ki bo

zaupanja vreden predstavnik delavcev in prav zardi slednjega se držimo mota VEČ KOT NAS BO, MOČNEJŠI BOMO.

POLICIJSKI ORKESTER

Policijski orkester je bil ustanovljen poleti 1948 zaradi potreb in prizadevanj takratne slovenske vlade in tudi posameznikov, da bi Slovenija im-ela reprezentativni pihalni orkester za igranje na praznovanjih, proslavah, obletnicah, promenadnih in celovečernih koncertih ... Godba je nenehno rasla, tako številčno kakor kak-ovostno, in kmalu prerasla v simfonični pihalni ork-ester, ki danes šteje 54 članov. Z delom vseh članov orkestra in drugih delavcev slovenske policije ter njegovih privržencev sta nastala bogata tradici-ja in sloves policijskega orkestra kot vrhunske pi-

halne sestave doma in v tujini. Od začetka 90-ih se v orkestru praviloma lahko zaposli samo glasbenik z diplomo Akademije za glasbo kar je nedvomno pripomoglo k dvigu kvalitete. Poleg visoke izobraz-be pa mora še uspešno opraviti avdicijo in izpolnje-vati splošne ter posebne pogoje za sprejem v Polici-jo, med katerimi je tudi izpit za izvajanje policijskih pooblastil.V skladu z namenom ustanovitve in razvojem je po osamosvojitvi samoumevno nastala obveznost sodelovanja orkestra na državnih protokolarnih prireditvah, zato ga je slovenska vlada 24. februarja 1994 imenovala za uradni protokolarni orkester Re-publike Slovenije. Prvi protokolarni nastop v novi državi je Policijski orkester izvedel že 18. januarja 1992, ob uradnem obisku predsednika Italijanske republike Francesca Cossige.

Poleg državnih protokolarnih obveznosti prire-ja koncerte in nastopa za policijo in Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. S svojim

delovanjem povezuje slovensko policijo in sloven-ske državljane, sodeluje s kulturnimi ustanovami doma in v tujini s priznanimi tujimi in domačimi dirigenti, solisti in zbori. V zadnjih letih so z ork-estrom sodelovali mnogi dirigenti in skladatelji iz tujine: dr. Alfred Reed iz ZDA, Manfred Schneider iz Nemčije, Roger Boutry iz Francije, Jacob de Haan, Johan de Meij, Peter Kleine Schaars in Jan Cober iz Nizozemske ter mag. Franz Peter Cibulka, Thomas Doss in Johann Mösenbichler iz Avstrije. Z umetniško rastjo orkestra raste tudi število del slovenskih skladateljev, ki so se odzvali vabilu

orkestra, da zanj napišejo skladbe. Med njimi so Bojan Adamič, Vinko Štrucl, Blaž Arnič, Radovan Gobec, Jože Privšek, Dane Škerl, Pav-el Šivic, Marjan Gabrijelčič, Jani Golob, Emil Glavnik, Lojze Krajnčan, Jaka Pucihar in drugi.Glasbeni izbor orkestra ses-tavljajo dela klasične, film-ske, zabavne glasbe do jazza, odlomki iz oper in baletov, kantate in musicali, priredbe popevk in še bi lahko našte-vali.

Policijski orkester je gostoval v Makedoniji, Švici, Nemčiji, Italiji, Avstriji, na Madžarskem in v Angli-ji. V letih od 2005 do 2007 je za nizozemsko glas-beno založbo De Haske, ki je ena izmed vodilnih svetovnih založb z notnim materialom za pihalne orkestre posnel tri zgoščenke, ob praznovanju šest-desetletnice obstoja v letu 2008 pa je izšla zgoščen-ka, ki je nastala v sodelovanju z RTV Slovenija in solisti zabavne glasbe, s katerimi pogosto sodeluje v različnih glasbenih projektih.

SPECIALNA ENOTA MNZ

Specialna enota (SE) slovenske policije z uradnim imenom »Specialna enota« je vrhunsko izurjena policijska enota, ki je s svojo mobilnostjo, prilago-jeno taktiko delovanja in sodobno opremljenostjo sposobna razreševati najzahtevnejše varnostne na-loge. Njeni pripadniki se usposabljajo za izvajanje nalog z najvišjo stopnjo tveganja, pri tem pa težijo k zagotavljanju visoke stopnje varnosti morebitnihnedolžnih, potencialnih osumljencev in lastne var-nosti. »Izurjeni za pomoč, a tudi za udarnost in os-trino!« je slogan enote od leta 1990. »Izurjeni za pomoč, a tudi za udarnost in ostrino!«

Na razvojni poti, ki so jo opredeljevale predvsem različne notranje organizacijske vpetosti v okviru Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) in policije ter njena preimenovanja, je ostala temeljna naloga enote nespremenjena. Njeni pripadniki sodelujejo z drugimi enotami policije in drugimi organi pri izvedbi najzahtevnejših varnostnih nalog oziroma akcij ter različnih usposabljanj.

Specialna enota je namenjena protiter-orističnemu delovan-ju in izvajanju na-jzahtevnejših nalog policije, kot so pri-jetje storilcev najhu-jših kaznivih dejanj, naloge na področju protibombne zaščite, varovanje najviš-jih domačih in tujih predstavnikov oblas-ti, spremstva vred-

nostnih ali nevarnih pošiljk, opravljanje nalog ob naravnih in drugih nesrečahter druge naloge, ki bi drugim enotam policije pred-stavljale logistično in kadrovsko težavo. Naloge iz-vaja ob vsakem času, na območju celotne države,tudi na več lokacijah hkrati in neodvisno od drugih služb policije.

Z nacionalnovarnostnega vidika je SE državni or-gan in obenem služba, ki tvori varnostni sistem v ožjem smislu, ter je namenjena boju proti organ-iziranemu kriminalu in terorizmu. Kljub njenemu uradnemu nazivu »Specialna enota« jo v mednar-odnih združenjih in v tujini imenujejo tudi »Red

Panther« po rdečem karantanskem panterju v em-blemu enote. Sedež enote je v Ljubljani.

Specialna enota predstavlja kombinacijo najboljših policistov, sodobnega orožja, specialistične opreme in materialno-tehničnih sredstev, kar ji omogoča strokovno izvajanje nalog. Pogosto igra vlogo »zad-nje obrambne črte«; takrat, ko ni drugega načina za reševanje najhujših situacij, v katerih so človeškaživljenja resnično ogrožena. Zato je ohranjanje visoke stopnje operativnosti enote zagotovilo, da resen kriminal in terorizem v Sloveniji ne bosta

nikoli zavladala. Do pre-imenovanja oziroma us-tanovitve Specialne enote milice (SE milice) leta 1990 SE ni imela svoje-ga posebnega policijskega simbola. Ob reorganizaci-ji Zaščitne enote milice in ustanovitvi SE milice pa je

bil enoti dodeljen simbol oziroma emblem v obliki črnega ščita, obrobljenega z rumeno barvo, v kater-em je pod rumenim napisom SPECIALNA ENOTA podoba rdečega karantanskega panterja. Policisti nosijo emblem na desnem rokavu delov njihove uniforme, na levem rokavu pa emblem policije. Za potrebe črne in maskirne uniforme, kot jo imajo danes, sta bila oba emblema izdelana tudi v črno-si-vi kombinaciji. A zakaj prav karantanski panter?Podoba panterja se na ozemlju Srednje Evrope ne-nehno pojavlja že tisočletja; v etruščanskih grob-nicah so ga našli 400 let pr. n. št., med najdbami na današnjem slovenskem ozemlju pa je upodobljen že na venetski situli iz Vač 500 let pred Kristuso-vim rojstvom. Ohranjene so tudi njegove upodo-bitve iz časov Norika, rimske province na ozemlju vzhodnih Alp. Na ozemlju notranjega Norika je v 6. stoletju nastala Karantanija – prva znana sloven-ska država po razpadu Rimskega imperija. Panter je ohranjenna več kamnitih spomenikih iz rimske dobe. Eden teh značilnih kamnov iz 2. stoletja je še danes vzidan nad glavnim vhodom v stolnico pri Gospe Sveti na Koroškem, v bližini griča, kjer je nekoč stal Knežji kamen, in Gosposvetskega polja, kjer še danes stojiVojvodski prestol – zgodovinska spomenika slov-enske državnosti in karantanskega slovenskega pra

va. Podobni, v kamne vklesani panterji, so bili najdeni in vzidani na cerkve tudi drugod na Koroškem in Štajerskem.Bajeslovni pomen panterja izhaja iz časov davno pred krščanstvom. Fiziolog iz Aleksandrije navaja, da je panter prijatelj vseh živali, razen zmaja, ki predstavlja hudiča. Panter je torej starodavni simbol dobrega, branik pred zlom, in kot takšen prastar simbol boja med svetlobo in temo. Njegov lik, vklesan v kamne starega rimskega Norika, je simbolično prešel na srednjeveško Karantanijo. Med najdbami iz slovenskih karantanskih grobov iz 10. stoletja so tudi luničasti uhani, značilni predmeti keltaške kulture iz obdobja med 2 Zgodovino karantanskega panterja je opisal predsednik Zveze domoljubnih društev Hervardi, An-drej Šiško, Ljubljana, 2011. 8. in 11. stoletjem, na katerih je podoba stiliziranega panterja dokaj pogosta.Panter je upodobljen na številnih zaponkah in uhanih, najdenih na Ptuju, v Mengšu, Kranju, na Bledu, v Srednji vasi v Bohinju, v furlanskem Kvaru (Corno di Rosazzo), v Ogleju (Aquileia) in v številnih gorn-ještajerskih najdiščih.V obdobju grboslovja je kot grb odražal državnopravno izročilo slovenskeKarantanije. Zaradi zgodovin-skega in bajeslovnega pomena ima črni panter v svojstvu slovenskega karantanskega grba posebno mesto med grbi evropskih dežel, saj je bil izpričan med prvimi štirimi grbi v Evropi. Črni panter je izpričan na pečatu, odtisnjen na ščitu (l. 1160) in upodobljen na bojnem praporu, imenovanem gonfalon ali bandera.Zgodovinske okoliščine kažejo na to, da je bil panter v Karantaniji najprej bojni znak plastične oblike, nato so ga začeli uporabljati na bojnih ščitih, kasneje pa na praporu, pod katerim se je zbirala deželna vojska. Prav prapor priča o prvotnem simbolu dežele in dokler je črni panter na praporu, predstavlja na-daljevanje njenega zgodovinskega prava. Za karantanske dežele je veljal enoten bojni poziv pod belim praporoms črnim panterjem, tudi potem, ko sta bili Koroška in Štajerska samostojni vojvodini.Črni panter se je na Koroškem obdržal vse do izumrtja domače slovenske karantanske dinastije leta 1270, na Štajerskem pa se je beli panter karantanskega oziroma slovenskega izvora sicer ohranil do danes, a kot podoba avstrijskega grba. Upoštevajoč njegovo slovensko poreklo in starodavno simboliko dobrega nadzlim, prijatelja vseh živali, razen zmaja, ki predstavlja hudiča, kot simbol boja med svetlobo in temo, je panter prava izbira za simbol SE, ki s svojo usposobljenostjo in opremljenostjo uspešno premaguje in zati-ra tudi najhujše oblike zla. Panterjevi rogovi kot simbol moči, vztrajnosti in žilavosti upodabljajo značilne lastnosti pripadnikov SE.

Tekst v knjigi “Specialna enota”Avtor: Matjaž Tomšič

POMOČ IN UGODNOSTI ČLANOM

PRAVNA POMOČVsi člani Policijskega sindikata Slovenije imajo zagotovljen najvišji standard brezplačne pravne pomoči. Policijski sindikat Slovenije je v letu 2012 pristopil v kolektivno zavarovanje pravne zaščite pri specializirani zavarovalni družbi ARAG, ki je eden izmed največjih ponudnikov zavarovanj pravne zaščite na svetu. Člani so zavarovani tako v službenem kot v zasebnem času na območju Re-publike Slovenije in EU.

Zavarovanje je sklenjeno pod posebnimi pogoji, kot dodatno zavarovanje pravne zaščite k zavarovanju, ki ga je sklenil Policijski sindikat Slovenije – PSS za svoje člane. Veljavnost tega zavarovanja je ome-jena s članstvom zavarovalca dodatnega zavarovan-ja v PSS. V primeru, da zavarovalcu članstvo v PSS preneha, je dolžan v skladu s 13. členom Splošnih pogojev za zavarovanje pravne zaščite (SPPZ) o tem obvestiti zavarovatelja – ARAG. S prenehan-jem članstva v PSS preneha zavarovalno varstvo po dodatnem zavarovanju pravne zaščite v smislu 2. in 3. člena SPPZ.

KDO JE ARAG?ARAG je največji ponudnika zavarovanj pravne zaščite na svetu. ARAG d.d. pa je slovenska za-varovalnica, ustanovljena marca 2004, ki ima 2,7 mio EUR ustanovnega kapitala in je le ena izmed šestnajstih (16) zavarovalnic, ki poslujejo v skupini ARAG s sedežem v Düsseldorfu.Kaj je zavarovanje pravne zaščite ali na kratko PZ?Enostavno povedano krije zavarovanje PZ stroške postopka, ki jih ima zavarovanec na sodišču. ARAG ponuja svoja zavarovanja PZ tudi s pomoč-jo Zavarovalnice Maribor d.d., Zavarovalnice Tilia d.d. in Adriatic-Slovenice d.d.Katere stroške postopka krije zavarovanje PZ?Zavarovanje PZ krije stroške, ki nastanejo v prime-ru sodnih in izvensodnih postopkov oziroma pove-dano drugače, zavarovalnica ARAG d.d. bo plačala naslednje stroške:

- odvetniški stroški- stroški izvedencev oz. izvedeniških mnenj, ki jih naroči sodišče- stroški prič ter stroški sodnih tolmačev- dodatni materialni stroški (fotokopiranje na sodišču ipd.)- sodni stroški oziroma sodne takse oziroma sodna povprečnina- zagotovitev pologa varščine do 100.000 EUR- potni stroški na sojenje v tujini- stroški izvensodnih poravnav, mediacij- s sodbo naloženi stroški nasprotne strani!Do katere višine krije ARAG stroške postopkov?Zavarovalnica ARAG krije stroške do višin 100.000€ po posameznem primeru.Ali moram pri tožbi plačati kakšne stroške tudi sam?Stroške v postopku krije v celoti ARAG, zavarovan-cu ni potrebno plačati nobenih stroškov – ni tako imenovanega samopridržaja.Kje velja zavarovanje PZ?Zavarovanje velja v Sloveniji kot tudi drugih ev-ropskih državah vključno z državami, ki imajo oba-lo s Sredozemskim morjem. To pomeni, da ste kriti tudi v primeru, da delo opravljate na Kosovu, Bosni in Hercegovini, Belgiji, ...Katera kritja so vključena v paketu kritij za-varovanj PZ za PSS?Zavarovanje pravne zaščite krije naslednja področ-ja:- splošna kazenska PZ na poklicnem področju- splošna odškodninska PZ na poklicnem področju in- PZ na področju delovnega prava- 2 pravna nasveta pri kontaktnemu odvetniku s seznamaKaj je Splošna odškodninska PZ?Odškodninsko PZ potrebujete ko želite uveljavljati odškodninski zahtevek, torej ko je vam bila povz-ročena škoda.Kaj moram narediti, če želim koristiti za-varovanje PZ?Prosim, da se držite v nadaljevanju navedenih kor-akov!Za razliko od drugih zavarovanj, kjer morate sami izpolniti obrazec za prijavo škode, pri zavarovan-jih pravne zaščite to opravi namesto vas kontakt-ni odvetnik pri kateremu boste opravili pravno posvetovanje.Pokličite pravno službo ARAG d.d. (tel. 01 236 41 84 ali 85) in to kljub temu, da imate seznam kon-taktnih odvetnikov. Pravniku na ARAG-u na kratko opišite svoj prob-lem.Pravnik na ARAG-u vam bo svetoval vsaj dva kon

taktna odvetnika v vašem okolju, ki sta najprim-ernejša za reševanje vašega problema.Izberite odvetnika in ga pokličite ter se z njim dogovorite za sestanek.Na sestanek se pripravite in s seboj prinesite vso dokumentacijo vezano na ta primer. Pri odvetniku se boste izkazali z veljavno člansko iz-kaznico PSS.Na sestanku podrobno predstavite svoj problem. Odvetnik vam bo tudi svetoval kakšen naj bo vaš naslednji korak.Po sestanku bo odvetnik pisno obvestil ARAG, da ste bili pri njemu na posvetu ter na kratko opisal vaš problem. Prav tako nas bo seznanil ali ste bili pri njemu zaradi tega:- da si pridobite pravno mnenje – v tem primeru je z obiskom odvetnika dogodek zaključen!- ker želite tožiti oz. se braniti - ščititi svoje pravice. V tem primeru bomo v nekaj dneh po vašem ses-tanku z odvetnikom pisno obvestili vas in odvetni-ka o prevzemu kritja.V kolikor boste želeli po sodni poti ščitili svoje pravice:- se ponovno dogovorite z odvetnikom za sestanek in z vso dokumentacijo pridite na ta sestanek.Šele sedaj podpišite pooblastilo odvetniku za zas-topanje!Nasvet: Koristi kontaktnega odvetnika tudi v nadaljevanju postopka!Kontaktni odvetniki poznajo način poslovanja za-varovalnice ARAG in za njo rešujejo večje število primerov in posledično prejmejo večje honorarje. Zaradi tega so ARAG in njeni zavarovanci, za kon-taktne odvetnike, pomembne stranke!Ali lahko grem k odvetniku s katerim že sodelu-jem?V primeru ko želite koristiti pravno svetovanje (2 krat letno) se morate oglasiti pri našemu kontakt-nemu odvetniku.Vsekakor pa vas lahko v postopku zastopa tudi odvetnik, ki ni na našem seznamu kontaktnih odvet-nikov. V tem primeru nas morate pred odhodom k odvetniku o tem obvestiti – pokličite nas na telefon SOLIDARNOSTNA POMOČ

Policijski sindikat Slovenije zagotavlja svojim čla-nom solidarnostno pomoč v skladu s pravilnikom o skladu za solidarnostno pomoč PSS, kot tudi višjo solidarnostno pomoč delodajalca na podlagi določb Aneksa h KPND.

JUBILEJNA NAGRADADoločba Aneksa h kolektivni pogodbi za negosp-odarske dejavnosti od 1.6.2013 določa, da če je javni uslužbenec član reprezentativnega sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe, mu pripada za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada. Zahtevo za izplačilo takšne jubilejne nagrade pa se na predlog člana vloži preko sindikata katerega član je. Višino jubilejnih nagrad od 1.6.2012 sicer določa Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), v nadal-jevanju vam podajamo prikaz povečanja nagrade zaradi članstva v sindikatu – pripada članom PSS:Pravica do višje jubilejne nagrade vam pripa-da izključno s članstvom v Policijskem sindikatu Slovenije, ki si ga lahko zagotovite preko pred-stavnikov PSS ali neposredno preko spletne strani PSS. V primeru, da ste že član/ica PSS in menite, da izpolnjujete pogoje za pridobitev višje jubilejne, pa se obrnite na predstavnika PSS v vaši enoti ali neposredno na info@pss-slo.org, kjer vam bomo posredovali vse potrebne nadaljnje informacije in vam nudili vso potrebno podporo in pomoč.*Iz-računi so opravljeni na podlagi trenutno veljavnih višin jubilejnih nagrad, izračun je informativne nar-ave.

Policijski sindikat Slovenije zagotavlja svojim čla-nom solidarnostno pomoč v skladu s pravilnikom o skladu za solidarnostno pomoč PSS, kot tudi višjo solidarnostno pomoč delodajalca na podlagi določb Aneksa h KPND.Policijski sindikat Slovenije zagotavlja svojim čla-nom solidarnostno pomoč v skladu s pravilnikom o skladu za solidarnostno pomoč PSS, kot tudi višjo solidarnostno pomoč delodajalca na podlagi določb

Aneksa h KPND.Na spletni strani Policijskega sindikata Slovenije lahko vsak član preko obrazca sam opravi informativni izračun in ugotovi ali je upravičen do dodelitve solidarnostne pomoči. Seveda je mogoče solidarnostno pomoč članu dodeliti tudi iz drugih razlogov, ki so zajeti v pravilniku. Vrsta in višina solidarnostne pomoči je določena v 6. in 7. členu pravilnika. V preteklosti je PSS pomagal članom tudi v primeru poplav in ob drugih elementarnih

UGODNOSTI ZA ČLANEPSS je v zadnjih dveh letih vzpostavil bazo ponud-nikov, kjer lahko člani sindikata uveljavljajo dogov-orjene popuste. Popusti so objavljeni na spletni st-rani PSS.

POČITNIŠKA DEJAVNOSTPolicijski sindikat Slovenije že od leta 2007 svojim članicam in članom nudi možnost koriščenja počit-niških kapacitet po izjemno ugodni ceni. Vsako leto se izjemno trudimo ponudbo še nadgraditi, počit-niške objekte redno vzdržujemo in vedno znova iščemo nove rešitve za čim več zadovoljstva. Po dobrih sedmih letih delovanja na tem področju, lahko svojim članicam in članom ponudimo najem:

- avtodom- apartma v Termah Čatež- apartma v Moravskih toplicah – Terme Vivat- Terme Lendava - Terme 3000

Vodilo snovalcev ideje o počitniški dejavnosti v PSS je ponuditi čim več udobja, za čim manj denar-ja. Na prvi pogled zelo težko, še posebej v trenutni zapleteni gospodarski situaciji, vendar s trdim de-lom, potrpežljivostjo in odločitvami v duhu dobre-ga gospodarja, povsem realno!

Počitniške objekte je mogoče najeti čez vso leto, saj so prilagojeni za uporabo tako v vročih poletnih dneh, kot v mrzlih zimskih mesecih. Avtodom je še posebej primeren za zimsko uporabo, z različni-mi načini gretja nudi izjemno udobje tudi tik ob smučiščih.

Rezervacija in najem potekala izključno preko el-ektronskega naslova dopust@pss-slo.org ali faxa 01 42 85 373 (v primeru rezervacije preko faxa je potrebno rezervacijo obvezno najaviti na mob. tel. 031 645-800). Prijava preko spletne strani www.pss-slo.org (oddaj prijavo) je le informativna in jo je potrebno obvezno potrditi na elektronski naslov dopust@pss-slo.org, vključno s prijavnico!

Objekti se bodo oddajali izključno po »hitrosti prijave«, torej do zasedenosti kapacitet. Sistem je povsem enostaven in izjemno pregleden, tako da do dvomov v pristransko delitev terminov ne more pri-hajati, saj je možno v vsakem trenutku ugotoviti čas prijave posameznika in tako razjasniti morebitne dvome. Rezervacija je dokončna s plačilom akont-acije, preklic rezervacije pa urejajo pravila najema posameznega objekta!

Prepričani smo, da je s pomočjo članstva možno ponudbo ugodnega počitnikovanja še izboljšati, predvsem z zgodnimi najemi ali zakupi, zato pozi-

vamo vse, da s skupnimi močmi pokažemo, da zna-mo in zmoremo!

APARTMA V TERMAH ČATEŽ

HIŠKA št. 120 - v ceno je vštetih poljubno število kopalnih kart dnevno, glej pogoje Terme Čatež, mini pavšal, - hiško je možno uporabljati tudi brez kopalnih kart, cena je odvisna od števila kopalnih kart,- hiška je primerna za pare ali družine z enim otro-kom, ker je možno prilagajati ceno najema številu oseb v hiški.

HIŠKA št. 132- v ceno je vštetih do šest kopalnih kart dnevno, čas kopanja ni omejen, glej tudi pogoje Terme Čatež, super pavšal,- izjemno primerna za najem večjih družin ali kar dveh družin skupaj,

APARTMA V TERMAH VIVAT

APARTMA št. E 405 V ceno najema je všteto:- najem apartmaja 4+2 - karte za kopanje v Termah Vivat,- karte za razvajanje v Savni

V popolnoma klimatiziranem apartmaju vas čaka:- sodobno opremljena kuhinja (steklo keramična kuhalna plošča, pomivalni stroj),- dve spalnici (dva krat dve postelji),- dnevni prostor (sodobni hišni kino, raztegl-jiv dvosed katerega hitro spremenite v dodatno ležišče),- sodobna kopalnica,- velika terasa (sedežna garnitura in dva ležalnika),

APARTMA V TERMAH LENDAVA ter PREKMURSKA VAS, MORAVSKE TOPLICE

PONUDBA VKLJUČUJE:• najem apartmaja, katerega lahko prilagodite Vašim potrebam (velikost-cena),• neomejeno kopanje v bazenih z edinstveno parafinsko termalno vodo, • menjavo posteljnine ter čiščenje apartmaja ob menjavi gostov,• celodnevno kopanje na dan odhoda

Počitniške objekte je mogoče najeti čez vso leto, saj so prilagojeni za uporabo tako v vročih poletnih dneh, kot v mrzlih zimskih mesecih. Avtodom je še posebej primeren za zimsko upora-bo, z različnimi načini gretja nudi izjemno udobje tudi tik ob smučiščih.

V letu 2015 bosta rezervacija in najem potekala iz-ključno preko elektronskega naslova dopust@pss-slo.org, rezervacijo je obvezno potrebno najaviti na tel. 031 645-800.

Objekti se bodo oddajali izključno po »hitrosti pri-jave«, torej do zasedenosti kapacitet.

Sistem je povsem enostaven in izjemno pregleden, tako da do dvomov v pristransko delitev terminov ne more prihajati, saj je možno v vsakem trenutku ugotoviti čas prijave posameznika in tako razjas-niti morebitne dvome. Rezervacija je dokončna s plačilom akontacije, preklic rezervacije pa urejajo pravila najema posameznega objekta!

AVTODOM

ZNAMKA: ADRIATIC CORAL A 960 DK:

- motor: Fiat Ducato 2.3/130- reg. številka: LJ 60-6FX- leto izdeleve: 2007- homologirani sedeži: 4- ležišča: 6+1

POČITNIŠKA PONUDBA OBJEKTOVV LASTI POSAMEZNIH OPS

OPS LJUBLJANA

Mobilna hišica v Valkaneli

Ponudba mobilne hišice v Valkaneli je predstavlje-na v predstavitvi OPS Ljubljana.

OPS CELJE

POHORSKI RUŠOVEC NA ROGLI

OPS Celje, z namenom ponuditi ugodno počitniko-vanje članom OPS Celje in PSS ponuja počitniške kapacitete: Počitniški objekt Pohorski Ruševec na Rogli.

Objekt se nahaja na območju smučarskega centra Rogla. Je v bližini hotela Rogla in sicer na desni, spodnji strani - v bližini apartmajev Smreka. Ob-jekt je razdeljen na štiri apartmaje in omogoča na-jem več uporabnikom hkrati. Objekt ima dva več-ja - zgoraj in dva manjša apartmaja - spodaj. Večji apartma, je primeren za dve družini, manjši pa zgolj za eno družino. Pred apartmajem je predprostor, ka-mor je moč shraniti opremo.

Za letovanje se prijavite Tatjani Valant - PU Celje - 041 763-844. Prijavnico, ki je obja-vljena na straneh OPS Celje pošljete na e-naslov: tatjana.valant@policija.si. K ponudbi oz. ceni posameznega apartmaja spadata tudi dve prenosni celodnevni smučarski karti ( tudi nočna ). Cenik in več o ponudbi na spletni strani OPS Celje.

POČITNIŠKI OBJEKT ČATEŽ: APARTMA 125 IN 126

Terme Čatež se nahajajo v bližini kraja Brežice. V bližino Čateža se pripeljemo po avtocesti Ljublja-na - Zagreb. Počitniški objekt OPS Celje se nahaja na območju kampa in apartmajskega naselja term Čatež. Objekt se deli na dva apartmaja tako, da lahko hkrati v njem bivata dva uporabnika oz. dve družini. Prijava je na recepciji ob samem vhodu v kamp oz. apartmajsko naselje. Ob prijavi prejmete tudi ključe objekta in karte za vstop v kamp in ba-zene.

Cene so odvisne od termina najema oz. časa sezone. Za letno sezono OPS Celje pripravi razpis, sicer pa se za letovanje se prijavite Tatjani Valant, tel. - 041 763-844. Prijavnico, ki je objavljena na straneh OPS Celje pošljete na elektronski naslov tatjana.valant@policija.si. Menjava gostov je ob 12.00 uri. V objektu je opremljena kuhinja, za ležišča so sobe opremljene z blazinami in odejami - posteljnine oz. prevlek ni, tako, da jih morate imeti s seboj.

OPS GORENJSKE

POČITNIŠKI OBJEKT ČATEŽ: APARTMA 44

OPS Gorenjske je že od leta 2005 lastnik počitniške hišice št. 44, v Termah Čatež. Klasična zidana hiška za Terme Čatež, z veliko pokrito teraso, daje dopus-tu v Termah Čatež dodatne dimenzije. Še posebej primerna je za družine z majhnimi otroci, saj pokri-ta in ograjena terasa pomeni več brezskrbnosti.

Ker smo v OPS Gorenjske prepričani, da je po-glavitno poslanstvo sindikata združevati, smo že pred leti hiško ponudili v uporabo vsem članicam in članom PSS. Bomo pa se tudi v prihodnje trudi, biti vodilni ponudnik kvalitetnih storitev, saj smo prepričani, da si članice in člani PSS zaslužijo na-jboljše. Inoformacije na: ops.gorenjske@siol.net in ops.gorenjske@gmail.com ali na tel. 041 508-221 Miro in 041 264-288 - Edi.

BOJI ZA PRAVICE ČLANOV

Gospod Dragutin MATEMINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE

GospodDr. Gregor VIRANTMINISTER ZA JAVNO UPRAVO

GospodJože ROMŠEKGENERALNI DIREKTOR POLICIJE

SKLEPO NAPOVEDI SPLOŠNE OPOZORILNE STAVKE JAVNEGA SEKTORJA

Svet Policijskega sindikata Slovenije je sprejel sklep, da bo sodeloval v splošni opozorilni stavki javne-ga sektorja v sredo 30. januarja 2008.

S tem sklepom se Policijski sindikat Slovenije pridružuje sindikatom javnega sektorja v prizadevanjih za izpolnitev stavkovnih zahtev:

1. Izpolnitev vladne obveze o uskladitvi izhodiščnih plač in plačnih razredov v ZSPJS s 1. 1. 2008 skladno z Dogovorom o višini in načinu splošne ureditve plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007 - 2009.

2. Uveljavitev določil ZSPJS, KPJS in aneksov oziroma kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s 1. januarjem 2008, ne glede na to, kdaj bodo ustvarjeni tudi formalni pogoji zanje.

Policijski sindikat Slovenije si bo preko svojih predstavnikov prizadeval, da se razlogi zaradi katerih je stavka napovedana odpravijo pred začetkom stavke.

Stavkajoči delavci bodo spoštovali vse predpise, ki predpisujejo način in izvedbo stavke.

Branko PRAH l.r.PREDSEDNIK PSS

ZADEVA: NAPOVED STAVKE V JAVNEM SEKTORJU – ŠE VELJA

Svet Policijskega sindikata Slovenije se je 14.01.2008 sestal na Izredni seji, kjer je odločil, da Policijski sindikat Slovenije v sredo 30. januarja 2008 izvede STAVKO in se s tem pridruži stavki vseh zaposlenih v javnem sektorju v Republiki Sloveniji.

V 27 sindikatih, ki predstavljajo okoli 158.000 vseh zaposlenih v javnem sektorju v Republiki Sloveniji, smo prišli do točke, ko z Vlado Republike Slovenije ne moremo več najti ugodnih rešitev, s katerimi bi ustavili čedalje hujšo materialno stanje vseh javnih uslužbencev. Ob rekordni inflaciji v Sloveniji v lanskem letu, ob nenormalnih podražitvah osnovnih življenjskih potrebščin in ob dejstvu, da se sindikati

z vlado pogajamo za učinkovit in pravičen plačni sistem že 6. leto, tudi članstvo v Policijskem sindikatu Slovenije, policistke in policisti ter drugi zaposleni v Policiji in v Ministrstvu za notranje zadeve, več ne vidimo drugega izhoda, kot je izvedba splošne stavke.

Stavkovni zahtevi sta v tem trenutku najbolj skromni rešitev nastalih problemov:

1. Zahtevamo izpolnitev vladne obveze o uskladitvi izhodiščnih plač in plačnih razredov v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju s 1.1.2008 v skladu z Dogovorom o višini in načinu splošne uskladitve plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007 do 2009 iz decembra 2006.

2. Zahtevamo uveljavitev določil Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Kolektivne pogodbe javnega sektorja in aneksov oz. kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s 1. januarjem 2008, ne glede na to, kdaj bodo ustvarjeni tudi formalni pogoji zanje, saj trenuten trend pogajanj sili k prepričanju, da vlada poskuša zavlačevati in s tem prihraniti že nabrana sredstva za izravnavo trenutnih nesorazmerij.

Vlada Republike Slovenije se je namreč v letu 2006 zavezala in s sindikati podpisala dogovor, da bo za določeno razliko med predvideno in ugotovljeno stopnjo inflacije v letu 2007 s 1.1.2008 uskladila plače v javnem sektorju. Ker pa je očitno bila ugotovljena stopnja inflacije bistveno večja od tiste, ki jo je bila Vlada Republike Slovenije pripravljena priznati in v skladu z njo korigirati plače javnim uslužbencem, sedaj beži pred svojo odgovornostjo in poskuša vsem javnim uslužbencem vsiliti neko svojo izpolnitev dogovora, ki ne bi bila v obliki neposrednega povišanja in izplačila plač, z izgovorom, da bi povišanje plač v tem trenutku znatno vplivalo na stopnjo inflacije v Republiki Sloveniji v letu 2008.Ker očitno vlada ni pripravljena izravnati nekatera nesorazmerja pri plačah javnih uslužbencev, prav tako očitno zavlačuje pogajanja za sklenitev in uveljavitev novega plačnega sistema in ga tako potiska v neko prihodnje obdobje.

Obojemu v Policijskem sindikatu Slovenije odločno nasprotujemo in s stavko zahtevamo, da Vlada Re-publike Slovenije izpolni obe stavkovni zahtevi ter se resneje in z večjo odgovornostjo loti pogajanj za plačni sistem javnih uslužbencev.

Za izpolnitev stavkovnih zahtev bomo v Policijskem sindikatu Slovenije uporabili vsa sredstva sindikalnega boja.

Na pogajanjih 17.1.2008 je sicer minister za javno upravo na koncu le ponudil izpolnitev obeh stavk-ovnih zahtev s strani Vlade Republike Slovenije in sicer je bila zadnja ponudba izpolnitev prve zahteve v celoti, druge pa v skladu s tehničnimi zmožnostmi, sindikati, ki sodelujemo v pogajanjih, pa bomo šele potem, ko ponudbo prejmemo tudi v predvideni obliki, ocenjevali, ali gre za izpolnitev stavkovnih zahtev ali ne. Zaradi navedenega se priprave na STAVKO 30.1.2008 nemoteno nadaljujejo.

S sindikalnimi pozdravi!

Branko PRAH l.r.PREDSEDNIK PSS

ČLANICAM IN ČLANOM POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE

DVE URI BREZ ZAPOSLENIH V POLICIJI IN MNZ – OPOZORILNA STAVKA10. SEJA STAVKOVNEGA ODBORA POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE

Dne 27.10.2009 se je zaradi ukrepov Vlade RS, s katerimi se odprava nesorazmerij in izpolnitev Kolek-tivne pogodbe za javni sektor (KPJS) že drugič prestavlja, sestal Stavkovni odbor Policijskega sindikata Slovenije.

IZHODIŠČA STAVKOVNEGA ODBORA SO NASLEDNJA:

V skladu z 2. in 3. točko 3. Odstavka 3. člena Stavkovnih pravil Policijskega sindikata Slovenije je Stavkovni odbor sprejel naslednja izhodišča:

- Policijski sindikat Slovenije je kot konstruktiven partner sodeloval pri pogajanjih za vzpostavitev plačnega sistema v javnem sektorju;- Policijski sindikat Slovenije je z veliko večino sprejel odločitev za podpis Aneksa št. 2 in pripada-jočega Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009 - november 2011. Zahtevamo, da sta oba dokumenta spoštujeta v celoti;- Odločitev PSS je bila še toliko težja, ker je Vlada javno oznanila postopek za sprejem interventnega zakona;- PSS se je odločal med dvema slabima predlogoma, odločili smo se za manj slabega;Vodilo za podpis Aneksa k pogodbi je bil interes naših članov, ki na ta način najmanj izgubijo, zaveda-mo pa se tudi težke gospodarske situacije in želimo konstruktivno prispevati k rešitvi.

ZAHTEVE POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE

1. Od Vlade RS zahtevamo popolno odpravo plačnih nesorazmerij v skladu z Aneksom k KPJS št. 2, ter izpolnitev vseh točk dogovora z Vlado RS po dogovorjeni dinamiki.

2. Od ministrice za notranje zadeve, gospe Katarine KRESAL zahtevamo:

- da se takoj podpiše pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo v MNZ in to na način in z isto vsebino kot jo vsebuje pogodba o ureditvi medsebojnih razmerjih med Policijo in PSS;- vzpostavitev socialnega dialoga, ki v tem trenutku ne dosega potrebnega nivoja med MNZ in Polici-jskim sindikatom;- da se z reorganizacijo in racionalizacijo ne posega v pridobljene pravice naših članov.

NAPOVED UKREPOV ZA DOSEGO SPREJETIH IZHODIŠČ:

- Vodstvo PSS se v najkrajšem možnem času sestane z ministrico za notranje zadeve in generalnim di-rektorjem Policije ter jima predstavi probleme in dileme v zvezi z opisano problematiko;- Pogajalci PSS se udeležijo pogajanj za dosego izhodišč Stavkovnega odbora in o dnevnih spremembah obveščajo člane Stavkovnega odbora;- Stavkovna pravila PSS se spoštujejo v celoti v skladu z Zakonom o stavki;- V četrtek dne 5.11.2009 med 13.00 in 15.00 uro se v vseh sindikalnih skupinah PSS izvede opozorilna

stavka z geslom » DVE URI BREZ ZAPOSLENIH V POLICIJI IN MNZ«;- V kolikor ne bo odziva s strani ministrice za notranje zadeve na naše postavljene zahteve, Stavkovni odbor PSS napoveduje radikalnejše ukrepe.

Branko PRAH lr. PREDSEDNIK PSS

IZVEDBA OPOZORILNE STAVKE PSS »dve uri brez zaposlenih v Policiji in MNZ«

OBVESTILO MEDIJEM

Policijski sindikat Slovenije je pred dnevi Slovensko tiskovno agencijo obvestil o napovedi današnje opozorilne stavke. Ker na žalost ugotavljamo, da nekateri mediji izrabljajo prizadevanja članov Policijs-kega sindikata Slovenije z izjavami, ki so popoln konstrukt, vam v nadaljevanju pošiljamo navodila, ki smo jih posredovali našemu članstvu, za izvedbo opozorilne stavke.

Iz navodil lahko razberete, da ima stavka opozorilni značaj in da bodo člani Policijskega sindikata Slovenije svoje naloge, ki so interventnega značaja opravili v popolnosti. Namigovanja, ki kažejo na to, da družinsko nasilje ne spada v interventne naloge so zlonamerne in povzročajo nejevoljo pri našem članstvu in državljanih, to pa ni namen opozorilne stavke. Vsako nasilje je naloga interventnega značaja in na vsak tak klic se bomo odzvali.

Prosimo, da z usmeritvami Policijskega sindikata Slovenije, za izvedbo opozorilne stavke, seznanite medije. Interes vseh nas je OBJEKTIVNO POROČANJE.

IZVLEČEK IZ NAVODIL:

Stavko z naslovom »dve uri brez zaposlenih v Policiji in MNZ« izvajajo vsi zaposleni, člani Policijske-ga sindikata Slovenije ter ostali zaposleni tisti, ki smatrajo, da so zahteve Policijskega sindikata Sloveni-je upravičene. V času dvourne opozorilne stavke se izvede v vseh sindikalnih skupinah dve uri trajajoči sindikalni ses-tanek, ki ga vodijo sindikalni zaupniki.

Vsi sestanki imajo naslednji dnevni red:1. Stavkovne zahteve,2. Aktualne težave in problemi članstva.

Opozorilna stavka se organizira in izvaja tako, da se neposredno ne ogroža varnost in zdravje zaposlenih ali drugih ljudi, da se ne povzroča materialna škoda na sredstvih MNZ in Policije ter, da je po končani

stavki mogoče nadaljevati z rednim delom.

Delavcem, ki ne sodelujejo v stavki se ne sme preprečevati, da bi delali.

Nihče ne sme preprečevati delavcem, da bi sodelovali v stavki.

Stavkovni odbor oziroma Stavkovni pododbor mora poskrbeti, da se med stavko nemoteno opravljajo naloge, ki so opredeljene v 84. členu Zakona o policiji in sicer;

• varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja (ukrepati v primeru neposredne ogroženosti življenja, varnosti ljudi ali premoženja);• preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj (opraviti nujne ukrepe in preiskovalna dejanja, ki jih po stavki ne bi bilo moč več opraviti);• odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovo izročanje pristojnim organom (prijetja osumljencev kaznivih dejanj, ki so bili zaloteni pri kaznivem dejanju ter ostalih oseb in predmetov, ki se iščejo);• varovanje določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov;• vzdrževanje javnega reda (opravljanje interventnih nalog, kjer je potrebno takojšnje ukrepanje Policije);• nadzor in urejanjem prometa na javnih cestah (pasiven nadzor prometa, prometne nesreče i. kategorije se le evidentirajo);• varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole (temeljita mejna kontrola vseh državljanov tretjih držav in naključna preverjanja pogojev za prestop meje oseb, ki uživa-jo pravico Skupnosti do prostega gibanja);• opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih (izvajanje nujnih ukrepov, kot so prijetja, izročanja tujcev).

V času opozorilne stavke se opravijo le tiste naloge in ukrepi, ki so nujni in neodložljivi.

Naloge in ukrepi, ki ne zahtevajo nujnega ukrepanja se evidentira in se naloge izvršijo po končani opo-zorilni stavki.

Branko PRAH l.r.PREDSEDNIK STAVKOVNEGA ODBORA

Slovenska tiskovna agencija

DVE URI BREZ ZAPOSLENIH V POLICIJI IN MNZ OPOZORILNA STAVKA

Svet Policijskega sindikata Slovenije je na podlagi predloga Stavkovnega odbora Policijskega sindika-ta Slovenije sprejel sklep, da v četrtek 05. novembra 2009 med 13.00 in 15.00 uro izvede opozorilno stavko z imenom »2 URI BREZ ZAPOSLENIH V POLICIJI IN MNZ«.

Opozorilno stavko izvajajo vsi člani Policijskega sindikata Slovenije ter ostali zaposleni tisti, ki smatra-jo, da so zahteve Policijskega sindikata Slovenije upravičene. V času dvourne opozorilne stavke se izvede v vseh sindikalnih skupinah dve uri trajajoči sindikalni sestanek, ki ga vodijo sindikalni zaupniki. Z opozorilno stavko si Policijski sindikat Slovenije prizadeva opozoriti na skrajno mejo do katere je bilo članstvo pripravljeno popuščati

STAVKOVNE ZAHTEVE:1. Od Vlade RS zahtevamo popolno odpravo plačnih nesorazmerij v skladu z Aneksom k KPJS št. 2, ter izpolnitev vseh točk Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009 - november 2011 po dogovorjeni dinamiki.

2. Od ministrice za notranje zadeve, gospe Katarine KRESAL zahtevamo:- da se takoj podpiše pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo v MNZ in to na način in z isto vsebino kot jo vsebuje pogodba o ureditvi medsebojnih razmerjih med Policijo in PSS;- vzpostavitev socialnega dialoga, ki v tem trenutku ne dosega potrebnega nivoja med MNZ in Polici-jskim sindikatom;- da se z reorganizacijo in racionalizacijo ne posega v pridobljene pravice naših članov.

V času trajanja opozorilne stavke se bodo policisti odzvali samo na interventne zadeve.

Branko PRAH lr. PREDSEDNIK PSS

KONKRETIZACIJASTAVKOVNIH ZAHTEV POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE.

1. Od Vlade RS zahtevamo popolno uveljavitev KPJS v skladu z dogovorjeno dinamiko ter, da se pristo-pi k odpravljanju anomalij, ki so povzročene z novim plačnim sistemom v javni upravi.

a) Zahtevamo popolno uveljavitev KPJS v skladu z že dogovorjeno dinamiko.b) Zahtevamo tak način napredovanja, ki bo ob povprečni delovni uspešnosti omogočal dosego karier-nega vrha za vsak profil, za vse zaposlene v MNZ in Policiji.c) Zahtevamo, da se trenutno veljavni ZSPJS spremeni tako, da pogoja za kvorum, ki je potreben za sprejem KPJS in njenih dopolnil, združi. To pomeni, da je za kvorum potrebna večina reprezentativnih sindikatov JS, ki hkrati predstavljajo 40% zaposlenih v JS in vsaj 4 sindikate dejavnosti v JS.

2. Od ministrice za notranje zadeve, gospe Katarine KRESAL in ministrice za javno upravo gospe Irme PAVLINIČ KREBS zahtevamo, da se za MNZ in Policijo dokončno določijo pogoji in delovna mesta specialistov ter da se s sistemizacijo delovnih mest popravi slabo vrednotenje zaposlenih v MNZ in Policiji tako, da bo primerljivo drugim v javni upravi.

a) Zahtevamo določitev in uveljavitev vseh razpoložljivih delovnih mest specialistov, najkasneje do 15.10.2010!b) Zahtevamo pošteno plačilo za naše delo, za vsa delovna mesta znotraj Policije in v MNZ tako, da se primerjalno ugotovijo razmerja med začetnimi in končnimi plačami teh delovnih mest v državah član-icah EU, s povprečnimi plačami teh držav, ter da se za primerljiva orientacijska delovna mesta znotraj slovenske policije, določijo povprečja ugotovljenih razmerij v EU.c) Zahtevamo ureditev nesorazmerij plač za zaposlene v MNZ in Policiji, ki so nastala zaradi dviga min-imalne zajamčene plače in hkratnega neupoštevanja pred tem postavljenih razmerij.

3.) Zahtevamo da se v Zakonu o Policiji opredelijo posebni dodatki, ki so specifični in so s splošno zakonodajo omejeni; se uredi status policistov, ki vodijo in odločajo v prekrškovnih postopkih; se uredi status policistov za delo v dvojezičnih področjih; se odpravijo omejitve dodatnega dela policistov; se uredi ustrezen sistem upokojevanja policistov in tistih, ki jim pripadajo pravice iz naslova delovne dobe s povečanjem.

a) Zahtevamo takojšnje 20% povečanje osnovne plače policista oz. Kriminalista zaradi posebnih pogo-jev dela po Zakonu o Notranjih zadevah!b) Zahtevamo takojšnje 15% povečanje osnovne plače policista oz. kriminalista, zaradi posebnih pre-povedi in omejitev del, ki jih policist ne sme opravljati!c) Zahtevamo takojšnje 2% povečanje osnovne plače policista oz. kriminalista, zaradi omejitve pravice do stavke!d) Zahtevamo takojšnjo uveljavitev dodatka za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako zaključeno leto, ter dodatek za stalnost v višini 0,5 %, za vsako začeto leto delovne dobe!e) Zahtevamo takojšnje 35% odstotno povečanje osnovne plače zaposlenih v Policiji, ki odločajo v prekrškovnih postopkih!f) Zahtevamo takojšnjo ureditev sistematizacije delovnih mest, za vse delavce, ki opravljajo delo na dvojezičnem območju in izpolnjujejo pogoje v skladu z Uredbo, ki ureja dvojezičnost.g) Zahtevamo takojšnjo odpravo omejitev dodatnega dela, ali pa 25% povečanje osnovne plače zapos-lenih v Policiji, za katere omenjena omejitev velja.h) Zahtevamo takojšnje 30% povečanje osnovne plače zaradi omejitve članstva v političnih strankah.i) Zahtevamo dodatek za sobotno delo, v višini 30% dodatka na opravljeno uro dela v sobotah.j) Zahtevamo ukinitev omejitve kumulativne višine dodatkov za zaposlene v Policiji!k) Zahtevamo ureditev poklicnega upokojevanja vseh profilov znotraj policije, ki so sedaj zajeti v ODPZ na način, ki bo trajnostno zagotavljal možnost poklicne upokojitve teh profilov pri najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) letih pokojninske delovne dobe, od tega najmanj 15 let s statusom poo-blaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah oziroma s statusom policista, in dopolni najmanj 45 (moški) oziroma 40 (ženska) let starosti, da v roku šestih mesecev po vložitvi zahteve, pridobijo pravico do poklicne upokojitve. Pokojnina se odmeri v višini 85 % pokojninske osnove ali na način, da se ugotovi povprečno začetno razmerje pokojnine orientacijskih delovnih mest policij v državah član-icah EU in tako povprečno razmerje vzame za določitev poklicne pokojnine teh orientacijskih delovnih mest v policiji. Za vsako leto pokojninske dobe nad 30 let (moški ) oziroma 25 let (ženska) se pokojnina poveča za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 100%! Država mora za tak način upokojevanja jamčiti tudi za naprej in sicer na način, ki bo unovčljiv, izplačljiv in iztožljiv.4.) Zahtevamo da se policiste v predkazenskih in prekrškovnih postopkih obravnava enako kot ostale državljane R. Slovenije.

Zahtevamo takojšnjo uveljavitev te zahteve!

Branko PRAH l.r.PREDSEDNIK PSS

ZGODOVINA IN POTEK POGAJANJ ZA SKLENITEV KOLEKTIVNE POGODBE ZA JAVNI SEKTOR

Vlada RS, se je že leta 2000 odločila, da pristopi k spremembam plačilnega sistema v javnem sektorju, ker je vse od sprejema Zakona o sistemu plač v javnem sektorju leta 1994 prihajalo do netransparentnosti in nerazumljivih razlik med primerljivimi poklici v javnem sektorju oz. je ugotavljala., da je praktično prišlo do sesutja plačilnega sistema. Takoj, ko je Vlada RS začela s pripravami za spremembo ZSPJS, je pričela tudi s pogajanji oz. s pripravami za nov ZSPJS in Kolektivno pogodbo za javni sektor.V ta pogajanja se je od vsega začetka aktivno vključevalo tudi vodstvo PSS. V letu 1999 so se začeli pogovori med Vlado in sindikati v državnih organih glede novega sistema plač zaposlenih. Tako smo v letu 1999 na PSS prejeli prvo delovno gradivo predloga Zakona o zaposlenih in o razmerjih plač v javnem sektorju, kjer so bila navedena izhodišča za nadaljnja pogajanja. Aktivnosti glede novega plačilnega sistema so se tako pričela v letu 2000 in aktivneje nadaljevala v letu 2002. Takrat so pri tem sodelovali Zdravko Melanšek, Romana Funkl in Vlado Marinič. Slednji je nato sodeloval na pogajanjih z vladno pogajalsko skupino vse do leta 2006. Tako je bilo skupaj 127 sej pogajalske skupine, na katerih pa je bil Marinič do vključno 76.. seje. Nato se je pogajanj vso do novembra 2007 udeleževal takratni sekretar g. Cvar, od novembra dalje pa podpredsednik Radivoj Uroševič. Na pogajanjih smo najprej dosegli količnike zaposlenim, regres za tekoče leto ter vladni sklep glede kolektivnega prostovoljnega dodatnega zavarovanja za zaposlene v državni upravi. Nato so stekli še pogovori o nastanku KPJS. Skupščina na PSS je v letu 2002 obravnavala predlog ZSPJS, kjer smo ugotovili, da vladna stran ni sprejela niti enega predloga PSS, zaradi njene apatičnosti in nezainteresiranosti. Tako so bili oblikovani predlogi glede obsega veljavnosti zakona, kakor tudi določitev pač ter lestvica plačilnih in poklicnih skupin, hkrati pa tudi plačilna lestvica z plačilnimi razredi delovnega mesta, naziva in funkcije v javnem sektorju.

PSS je Državnemu zboru poslal tudi pismo glede predloga ZSPJS, s katerim se nismo strinjali. Razpisan je bil referendum glede ZSPJS, ki pa žal

ni uspel, saj ga tudi naši zaposleni v Policiji in MNZ niso podprli, čeprav bi bile danes, po takratnem predlogu, plače zagotovo drugačne - boljše. V tem letu je nastala tudi Koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti, katera je obravnavala. usklajevanje izhodiščnih plač v javnem sektorju. V letu 2002 je Vlada RS predložila DZ v prvo obravnavo predlog ZSPJS, ne da bi ga predhodno uskladila s sindikati javnega sektorja. Usklajevanja so se pričela, vendar so bila odložena, ker je vlada izdelala nov zakonski predlog. Pristojni parlamentarni odbori so pričeli z obravnavo predlog zakona, PSS pa jim je posredoval svoja splošna stališča in predloge. Odbor za notranjo politiko DZ je sprejel predlog PSS in organiziral javno predstavitev mnenj, v kateri je aktivno sodeloval takratni predstavnik PSS, Vlado Marinič, izpisek obravnave je bil posredovan tudi članom Sveta PSS. V istem letu smo pričeli tudi z obravnavo novega Zakona o javnih uslužbencih, ki je še dodatno opredelil in postavil delovna razmerja nasproti ZDR, obravnavali pa smo tudi predlog Zakona o kolektivnih pogodbah.Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja je prav tako obravnavala pojav subtilnih in odkritih poskusov šikaniranja sindikalnih zaupnikov, še posebej s strani PSS. Na pojav smo se ostro pisno odzvali.V letu 2003 srno podali selektivni predlog za nabor dodatkov za plače zaposlenih v Policiji in MNZ s predlogom, da se predlog prenese v KPJS. Pričeli smo tudi pogovore o sklenitvi panožnih KP ter opozorili na prenizko vrednotenje mesta policista, kot tudi ostalih zaposlenih v Policiji in MNZ od čistilke navzgor. Vlada nam je posredovala tudi vzorec KP dejavnosti — tarifni del, ki pa luči ni ugledal. Ob tem je potrebno zapisati, da je OPS Podravje spisal predlog panožne KP in ga posredoval PSS, le ta pa tudi ostalim sindikatom v državnih organih.Leta 2004 smo ministru Bohincu poslali predlog o uvrščanju uradniških delovnih mest in nazivov v plačilne razrede v plačilni skupini. C. Narejen je bil tudi predlog ODMN za plačilno skupino J ter posredovan vladni pogajalski skupini. Ministru Virantu je kasneje bil posredovan predlog in število uvrstitev v ODMN, kjer srno naredili najprej seznam 240 ODMN, kateri so bili rezultat številnih usklajevanj med strokovnimi komisijami

in vladno pogajalsko skupino ter pogajalsko skupino koordinacije sindikatov javnega sektorja. Vlada je šele v letu 2004 sindikalni pogajalski skupini predložila uradni predlog uvrstitev ODMN v PR. O tem smo se sindikati večkrat usklajevali, vendar se med seboj ni bilo mogoče uskladiti zaradi različnih interesov. PSS je glede PR predlagal ustrezni PR za policista, nato pa vztrajal za 22 PR, kar drugi sindikati niso podpirali ter so se naslanjali na PSS. V le tu 2005 so pogajanja potekala intenzivno glede uskladitve novele zakona o plačah v javnem sektorju. Pri tem je bil prisoten tudi minister Virant. Zadnje intenzivno pogajanje je bilo 25, aprila 2006, kjer so pogajanja potekala kar celih 18 ur (glede delovnih mest, naziva v plačilnih skupinah, napredovanja ter dodatka za prekrškovne organe). V začetku leta 2005 je nastal predlog za ustanovitev Konfederacije sindikatov javnega sektorja, kjer je PSS aktivno sodeloval in tako tudi ob ustanovitvi KSJS postal tudi njen aktivni član. V drugi polovici leta 2005 je vlada drastično zmanjšala predloge ODMN iz 240-ih na vsega 90 ter napovedala, da povečanja plač ne bo. Pogajanja so bila za nekaj časa zaustavljena.Ker je prišlo do nezainteresiranosti vlade glede delovnih mest v policiji in podvrednotenju poklica policist glede na obseg, odgovornost, nevarnost itd., kar se je pokazalo tudi kasneje, smo vedeli in bili prepričani, da so naša pogajalska izhodišča v tem času bila pravilna. Naredili smo tudi diferenciacijo v plačilni skupini C glede primerljivosti delovnih mest. To je ocenil tudi svet in skupščina PSS, ki je hkrati pohvalila delo pogajalca. Vlada Mariniča, kateremu se je v letu 2006 pridružil takratni sekretar PSS g. Aleksander Cvar. PSS do danes pogajanj okoli KPJS še vedno ni zaključil, ampak z njimi nadaljuje skupaj s pogajanji za KPDP. Ves ta čas so potekala težka in naporna pogajanja o umestitvi poklicev, ki jih zastopa PSS v ustrezne plačilne razrede in plačilne skupine. Približno je ustrezna umestitev poklica POLICIST in KRIMINALIST v plačni skupini »C« v 5. tarifnem razredu, kjer pa smo še vedno nezadovoljni. Povsem nezadovoljno pa je vodstvo PSS z umestitvijo poklicev v tarifnih skupinah VI. in VII/1 in VII/2, kakor tudi v plačni skupini »J«. Prenizko pa so tudi ovrednotena in celo zelo problematična delovna mesta v tarifnih skupinah od I do IV. Na tem delu bodo morali PSS in tudi ostali sindikati v državni upravi in javnem sektorju v nadaljevanju storiti veliko več in nastopiti predvsem enotno, do bodo lahko zaščitili socialni status zaposlenih pri

navedenih poklicih v vseh tarifnih razredih.Niso še končani razgovori in pogajanja v zvezi s Katalogi delovnih mest, obremenjenosti določenih poklicev in enot, kakor tudi ne pogajanja v zvezi z nekaterimi dodatki za zaposlene, le-ti se nam zdijo prenizki, nekatere pa je Vladna stran celo v popolnoma ukinila. Dne 16.7.2007 je PSS parafiral in s tem nekako pristal, da je pripravljen nadaljevati s pogajanji in hkrati tudi jasno povedal pogajalcem s strani Vlade RS, da z doseženim, pri umestitev poklicev v MNZ in Policiji ni zadovoljen. PSS je seznanil vladno pogajalsko skupino z dejstvom, da ne zadostuje samo podpis KPJS, ampak se mora le-ta podpisati istočasno z usklajeno KPDP. Niti PSS, niti Vladni strani očitno še ni jasno, kakšen bo zaključek in rezultat vseh pogajanj, ki so v teku.PSS nikakor ne bo pristal na to, da bi se zaposlenim, v Policiji in MNZ, in njihovim družinam drastično zniževal status oz. življenjski standard. Zaradi tega bodo vodstvo PSS in pogajalci pri svojih zahtevah vztrajni in nepopustljivi ter bodo naredili vse, da zaposleni in še posebej člani PSS, v Policiji in MNZ, dobijo ustrezno veljavo in plačilo za delo, ki ga opravljajo.

Avtorji:Marinič, Cvar, Uroševič

MASKE SO PADLE!ODZIV PSS NA AKTUALNO DOGAJANJE V POLICIJI IN MNZ V POVEZAVI Z VLADNIMI UKREPI USMERJENIMI V ZNIŽEVANJE PRAVIC ZAPOSLENIH Dne 8.1.2013 je predsednik PSS, g. Radivoj Uroševič predsednika SPS, g. Zorana Petroviča pozval, da bi se vodstva sindikatov sestala zaradi uskladitve izvedbe stavkovnih aktivnosti, napovedanih zaradi izpolnitve stavkovnih zahtev PSS, povezanih z Zakonom o izvajanju proračuna (ZIPR13-14), ki posega v pravice zaposlenih iz delovnega razmerja, še posebej v napredovanja zaposlenih, nikakor pa ne izključuje niti odpuščanj in zniževanja plač zaposlenih v MNZ in policiji, neposredno posega v 1. in 2. točko sporazuma z dne 30.5.2012 in zaradi dejstva, da se 2. točka Sporazuma (nadurno delo in pripravljenost) izključno na račun dodatne obremenitve policistov ter igranjem z njihovo lastno varnostjo, ne izpolnjuje v pričakovani višini.

Zaradi situacije, ki je posledica sprejema ZIPR13-14, ko se je Vlada zavestno in enostransko odločila, da bo ne glede na poznavanje delovnih razmer in poraznih plač in ekonomskega statusa zaposlenih v MNZ in policiji, ter ne glede na učinke ZUJF-a na področju plač in povračil stroškov naših zaposlenih, še dodatno posegla v maso plač, in ker smo v PSS sledili legitimnim zahtevam članstva in zaposlenih, ki z zgražanjem opazujejo kako njihovi sodelavci padajo pod točo granitnih kock in krvavijo izključno zaradi nespametne politike slovenske politične elite, smo v PSS odločeni zahtevati podporo k podanemu amandmaju na 52. člen ZODP, ki bi omogočil tudi urejanje tarifnega dela v Kolektivni pogodbi za policiste, s čimer bi lahko končno pravičneje uredili ekonomko socialni status policista v naši družbi.

Predsednik SPS, g. Zoran Petrovič je pobudo PSS zavrnil z izgovorom, da imata Vlada in MNZ še (kratek) čas za rešitev nastale situacije, ter da se zaradi drugih obveznosti sestanka ne bo udeležil.

V popoldanskih urah včerajšnjega dne pa smo na spletni strani MNZ lahko z ogorčenjem prebrali, da je šlo v tem primeru zgolj za skrbno načrtovan manever usmerjen izključno v oviranje izvedbe utemeljenih zahtev PSS, saj se je Minister za notranje zadeve, g. Vinko Gorenak sestal s predstavniki SPS, ter jim ne glede na dejstvo, da stavke sploh niso napovedali obljubil izplačevanje povečanega obsega dela dogovorjenega v sporazumu z dne 30.5.2012, s čimer je sedaj javno pokazal, da je lažnivec, saj iz zapisa pogajanj med PSS, MPJU,

MNZ in Policijo, z dne 7.1.2013 izhaja, da je MNZ 5. stavkovno zahtevo PSS (izvajanje 1. in 2. točke Sporazuma – povečan obseg dela, nadure in pripravljenost) opredelil kot zahtevo PSS do Vlade RS, pri čemer jo ocenjuje delno kot skupna stavkovna zahtevo sindikatov, povezano z ZIPRO, kar poenostavljeno pomeni, da se o izpolnitvi navedene točke predstavniki MNZ s PSS kljub napovedani stavki niso imeli namena pogajati, saj nimajo mandata Vlade RS, kot ga pri podaji današnje obljube ni imel niti minister Gorenak.

S takšnim načinom delovanja želita Vlada in minister Gorenak diskreditirati stavkovne zahteve PSS, ter se vnovič izogniti pravičnemu vrednotenju policijskega dela. Zgolj drobtinico v navedeni smeri predstavljajo tudi sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ki so v vsakem primeru zaslužena pa vendar že sedaj nepravično razdeljena.

V PSS smo prepričani, da se nam ponavlja scenarij iz stavke v maju 2012, ko je predsednik SPS, g. Zoran Petrovič, enostransko, mimo dogovora s PSS, samostojno poslal svoje predloge k takratnemu vodji pogajalske skupine g. Vizjaku, ter tako v trenutku znižal pogajalska izhodišča, ki jih je PSS nastavil bistveno višje in ostreje a so bila zaradi milejšega predloga SPS s strani ministra Vizjaka umaknjene iz pogajalske mize, saj je bil prvopodpisani pod pobudo za referendum na ZUJF Zoran Petrovič, ki je s takšnim manevrom ne glede na dejstvo, da je ¾ podpisov prispevalo članstvo PSS povozil predlog PSS.

V navedenem članku na spletni strani MNZ je objavljena tudi začetna vsebina pogajanj o stavkovnih zahtevah PSS in celo komentar v delu, ki govori o 6. točki stavkovnih zahtev in o kršenju sporazuma z dne 30.5.2012. Avtor očitno pozablja, da je Sporazum prva prekršila Vlada Republike Slovenije z neizpolnitvijo 10. točke, ter s sprejetjem ZIPRS13-14, ki posega v maso plač in ne more biti in nikoli ne bo usmerjen v izboljšanje statusa zaposlenih v Policiji in MNZ!V PSS smo seveda seznanjeni s težnjami nekaterih sindikatov, da zaradi ohranitve delovnih mest privolijo v znižanje plač, kar je sicer iz socialnega vidika razumljivo, vendar je to za PSS

nesprejemljivo, s tem stališčem PSS pa so tudi jasno seznanjeni ostali sindikati. Minister Vinko Gorenak je namreč že v uvodu pogajanj PSS ozmerjal, da podpira predsednika KSJS, g. Branimirja Štruklja, kar kaže zgolj na njegove osebne zamere, ki pa nimajo veze s plačami in statusom policista. Ministru Gorenaku je bilo jasno povedano, da dokler nas bo država tlačila v skupni plačni sistem in nas s tem avtomatično potiskala v pogajanja o plačah in statusu policista v okviru vseh sindikatov, druge možnosti kot združevanje v večje sindikalne centrale policisti in ostali zaposleni pravzaprav nimamo. Ravno iz navedenega razloga so ministru predstavniki PSS povedali, naj Vlada oz. koalicijske stranke podprejo Amandma k 52. členu ZODP, ter s tem odprejo osnovo za realizacijo 6. točke stavkovnih zahtev glede vrednotenja iz opravljene mednarodne primerjave. V tem primeru se PSS-ju ne bo več potrebno povezovati v sindikalne centrale z drugimi sindikati.

Ministru Gorenaku je bilo jasno predstavljeno tudi stališče PSS o nesmiselnosti izvajanja varčevalnih ukrepov s prisilnimi upokojevanji, izigravanjem 2. točke Sporazuma na račun nečloveške obremenjenosti in nepotrebnega izpostavljanja nevarnosti policistov, načrtovanjem odvzema ODPZ.., saj bo na koncu lahko po obstoječem sistemu ostali javni sektor, tudi brez policistov, podpisal dogovor o plačah (enako se je zgodilo v maju 2012 s plačami in potnimi stroški) s čimer bodo zaposleni v MNZ in Policiji ponovno dvakrat udarjeni po žepu!

Več kot očitno je, da so maske padle, saj minister za notranje zadeve, g. Vinko Gorenak bodisi ne razume težav s plačami in delovnimi razmerami zaposlenih v MNZ in Policiji in se zato tudi ne upa postaviti in na Vladi »udariti po mizi« in na takšen način končno nekaj storiti za izboljšanje plač policistov in ostali zaposlenih v policiji in MNZ, bodisi načrtno (ne vemo iz kakšnega razloga) policiste in ostale zaposlene spravlja na rob bede in revščine, pri tem pa uporablja vse možne umazane igrice in laži, med katere spada tudi javno favoriziranje enega izmed sindikatov, ki glede na javno izkazano »naklonjenost« sedanje oblasti sindikatom, več kot očitno igra na Vladne karte in nikakor ne v korist policistov in ostalih zaposlenih v policiji kot bi glede na priznano reprezentativnost moral.

V PSS smo zaradi takšnih nizkotnih dejanj še toliko bolj odločni, da bomo na svojih stavkovnih

zahtevah vztrajali do konca, saj smatramo, da je bilo dovolj »zlivanja gnojnice« na policiste in ostale zaposlene v MNZ in policiji, ki krizo v javnem sektorju najbolj čutijo že zadnjih 20 let. Prav slednji pa sedanje finančne krize, povzročene izključno s strani politične elite, bankirjev in »tajkunov«, ki še naprej živijo na veliki nogi, brez kazenske, politične ali moralne odgovornosti, niti približno ne nameravamo plačevati s ponižnostjo!

Članice in člani PSS, zaposleni v policiji in MNZ!

Vsaka pravica delavca je bila skozi zgodovino pridobljena v boju z delodajalcem, vsako takšno pravico pa bomo brez boja zagotovo izgubili!

MANJ UPRAV, MANJ VARNOSTI!

“Zanimivo je, da je prav napovedani pro-jekt dobil podporo pri vodstvu Policije in MNZ, čeprav je bilo slišati, da je v »delu« kar nekaj projektov, kateri pa so bili mor-da bolj prijazni tako do uslužbencev, kot nenazadnje do prebivalstva. ”

Spoštovani!

Naše članstvo in tudi celotno slovensko javnost je predstavitev projekta Libra zelo razburila, predvsem na območjih trenutnih policijskih uprav Slovenj Gradec, Krško in Postojna, razburja pa tudi ljudi z malo daljšim zgodovinskim spominom na drugih območjih Slovenije. Večina namreč še ni pozabi-la vsega povezanega s projektom racionalizacije MNZ in Policije, predvsem zaradi (slabih) izkušenj iz lanskega leta zaposlenih v MNZ in Policiji. Po-raja se več vprašanj, na katere pa v Policijskem sindikatu Slovenije nimamo odgovorov, preostane-jo nam zgolj ugibanja.

Zakaj prav zdaj in na takšen način?Zanimivo je, da je prav napovedani projekt dobil podporo pri vodstvu Policije in MNZ, čeprav je bilo slišati, da je v »delu« kar nekaj projektov, kateri pa so bili morda bolj prijazni tako do uslužbencev, kot nenazadnje do prebivalstva.

Organiziranost Policije v Sloveniji ima dolgo in bo-gato zgodovino. Policijske uprave (še prej Uprave za notranje zadeve) so na določenih ob-močjih nastale zaradi določenih dejstev in okoliščin. Morda je edina PU Policijs-ka uprava Slovenj Gradec tista, kateri je razlog njenega nastanka »minil«. A zakaj se potem PU Slovenj Gradec ne združuje s PU Maribor? Odgovor je na dlani: če bo naslednji korak združevanje PU Mur-ska Sobota s PU Maribor, bi verjetno PU Maribor postala »prevelika«. Podobno velja za PU Postojno, katera se po projektu razde-li med PU Ljubljana in PU Koper. Če celotna PU Postojna preide v PU Koper, bo v naslednjem ko-raku ob združevanju PU Nova Gorica s PU Koper, prav slednja »prevelika«. Razlogi za organiziran-je PU Krško so, po mojem spominu, bili v lokaciji jedrske elektrarne. Kako skrbeti za varnost vsega, kar je povezano s tem, si je moč ogledati, ne tako daleč, v Nemčiji na primer, kjer pa gre za vsaj 17 kratnik tega problema.

Ob združevanju po projektu Libra, se mi nehote vsiljuje vprašanje, zakaj se enostavno Policija ne loti ukinitve vseh Policijskih uprav in razdel-itev njihovih pristojnosti in nalog med Generalno policijsko upravo in policijske postaje. Podatki namreč silijo v razmišljanje, da je Policijska uprava

Ljubljana prevelika in težko obvladljiva. Logična rešitev bi bila torej prej navedena ali pa razdelitev PU Ljubljana na več manjših PU.

Bo manj varnosti?Neposredno policija varnost zagotavlja s prisot-nostjo policistov in patrulj na terenu. Iz zagoto-vil avtorjev projekta bo na terenu prisotnih enako število policistov, ali pa celo še kakšen zraven. A zmanjšalo se bo zagotovo t.i. posredno zagotavljan-je varnosti. Kot primer te trditve lahko navedem do-godek iz leta 1986, ko je takratni miličnik Oddelka milice Vodice ob vsakodnevni vožnji v Ljubljano (šel je po dnevno pošto, saj je to bil edini »stik s svetom«) enkrat aretiral roparja trgovine v Šent-vidu, drugič izsledil pobegle kaznjence iz zapora na Gorenjskem. Ali pa primer z mejnega prehoda z Italijo, kjer so roparji oropali bencinski servis, ki je bil v neposredni bližini Postaje mejne policije, a v mesecih potem, ko so se kolegi omenjene posta-je »preselili« na južno mejo in je objekt policijske postaje bil prazen. Verjetno veliko deliktov prepreči že pojavnost uniformiranih oseb, predvsem tistih deliktov, ki jih zagrešijo »navadni« kriminalci, kl-

jub temu, da gre morda za policista, ki opravlja na-loge na meji, na Policijski upravi, ali preprosto le »gre mimo«…

Za samo odzivnost policijskih patrulj je prav tako pomembno njihovo izhodišče, oddaljenost enote do skrajne točke njihovega območja. Tudi če bo na primer na združeni Prometni policijski postaji v Celju dodatna patrulja za cesto Dravograd – Mar-ibor bodo policisti službo nastopili v Celju in se morali odpeljati do Radelj.

Izvedba projekta kot je zamišljen sama po sebi ne pomeni večje varnosti za državljane.

Kaj s kadri, kaj z ljudmi?Glede na zagotovila, naj nihče ne bi izgubil službe.

“Ob združevanju po projektu Libra, se mi nehote vsiljuje vprašanje, zakaj se enos-tavno Policija ne loti ukinitve vseh Polici-jskih uprav in razdelitev njihovih pristo-jnosti in nalog med Generalno policijsko upravo in policijske postaje. Podatki nam-reč silijo v razmišljanje, da je Policijska uprava Ljubljana prevelika in težko obv-ladljiva. Logična rešitev bi bila torej prej navedena ali pa razdelitev PU Ljubljana na več manjših PU.”

Prav tako bo združevanje uprav, po navedbah »pro-jektantov« zagotovilo nekaj več mest za neposred-no operativno delo policije. Vse lepo in prav, a se nehote vsiljuje občutek, da so uslužbenci raznih podpornih služb v policiji za policijo tisto, kar je policija na splošno za družbo (redki jo marajo, a je pač nujna). Čeprav jih je policija v nekem obdobju potrebovala in zato zaposlila in čeprav bodo oprav-ljali enaka ali podobna dela, jih zdaj premešča-jo več deset kilometrov daleč. Spomnim se letos preminule prijateljice, katera je bila zaposlena kot računovodkinja v trgovskem podjetju, katerega je »kupil« trgovski gigant, kakšno naključje, iz Celja. Po nekaj mesecih dela v pisarni v Domžalah so ji sporočili, da »združujejo službe« in, da lahko gre delati v Celje, ali pa se ji zahvalijo za sodelovanje.

Zanimivo bo tudi videnje združevanja s stališča s projektom »neprizadetega« policista, na primer zaposlenega na Policijski postaji Radlje ob Dravi, kateri se bo lahko na dan letnega dopusta odpeljal v Celje, kjer bo na Policijski upravi potrdil kreditne

pole, ali pa tja odšel na zagovor, ker pri postopku na vrhu Kozjaka ni nosil kape…

Kaj s prostori?Generalni direktor policije zagotavlja, da bodo ljudje zaposleni na Policijskih upravah odšli na združene enote šele tedaj, ko bodo za to zagotovl-jeni ustrezni pogoji. Glede na proračunska sredstva očitno v naslednjih dveh letih država za policijo ne bo »gradila« niti »kupovala« nepremičnin. Preos-tane le najem po »muštru« NPU. Kdo pa v Celju razpolaga s »primernimi« prostori, pa je mogoče

videti s celjskega gradu. Na drugi strani bodo pa objekti s prostori v lasti države na trgu prav v času in v mestih kot so Slovenj Gradec, Krško, Postojna, po očitno zelo nizkih cenah.Glede vseh argumentov, ki opravičujejo izvedbo projekta Libra in ob trmastem vztrajanju, da gre za nujen projekt, ne vidim ovir, da bi se spremembe zgodile v drugo smer; PU Celje bi se združilo v PU Slovenj Gradec, PU Novo Mesto v PU Krško, PU Postojna pa bi prevzela »obrobje« PU Ljubljana.

Če gremo še korak naprej, predvsem v smislu de-centralizacije Slovenije, bi morda tudi »preselitev« Generalne policijske uprave v Celje pomenila manj stresa za tam zaposlene in verjetno tudi prihranek pri nadomestilih za potne stroške.

Kaj storiti?Članice in člani Policijskega sindikata Slovenije smo se v 20 letnem bojevanju za pravice zaposlen-ih naučili, da so Policija in v njej zaposleni zelo dovzetni za spremembe, nepremišljene in prehitre

spremembe pa ponavadi pomenijo man-jšo motiviranost za delo prav tistih, ka-tere zadevajo. V kolikor »projektantom« ne bo uspelo prepričati večine zaposlenih o predvsem dobrih straneh načrtovanih sprememb, jim preostane še ustanovitev kakšnega novega sindikata.

Radivoj UROŠEVIČPREDSEDNIK

OBISK VRHA MNZ IN POLICIJE V POSAVJU

V torek, 30.12 2014 je v prostorih gostišča Senica na Senovem potekal zaključni sestanek Sveta Policijskega sindikata Slovenije (PSS) in Sveta Območnega policijskega sindikata Posavje.

Delovnega sestanka z novoletnim pridihom so se udeležili tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Gjorkos Žnidar, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in generalni direktor policije, Marjan Fank. Predstavnikom delodajalca je bila v okviru sestanka neposredno predstavljena aktualna problematika s katero se vsakodnevno srečujejo tako policisti kot strokovno tehnični delavci pri svojem vsakdanjem delu in na katero so slednji podali odgovore, ter nato predstavili tudi vizijo nadaljnega razvoja MNZ in Policije v prihajajočem obdobju, ter reševanje nekaterih odprtih vprašanj iz področja plačne politike, ki se dotikajo vseh zaposlenih v MNZ in Policiji.

Pristoni smo bili mnenja, da je trenutno sodelovanje med predstavniki delodajalca in predstavniki sindikata dobro, ter izrazili željo, da se v takšnem

duhu sodelovanje v smeri rešitve odprtih vprašanj nadaljuje tudi v prihodnje.

Ob tej priložnosti so ministrica za notranje zadeve, državni sekretar MNZ, generalni direktor Policije in predsednik PSS nedavno upokojenim policistom iz območja Posavja (Roman Kump, Zdenko Antolinc in Stanislav Zupančič) podelili tudi spominske srebrnike PSS z graviranim začetkom in koncem dela v policiji.

ČASOPISNI ČLANKI

Članek v časopisu večer z dne 21.08.1990

Članek v časopisu večer z dne 25.08.1990

Članek v časopisu večer z dne 29.08.1990

Članek v časopisu večer z dne 22.09.1990

Članek v časopisu večer z dne 11.12.1992 Članek v časopisu večer z dne 7.10.1993

Članek v časopisu večer z dne 7.10.1993

Članek v časopisu večer z dne 9.10.1993

Članek v časopisu večer z dne 11.10.1993

Članek v časopisu večer z dne 7. 2. 1996

Članek v časopisu večer z dne 24.10.1995

Članek v časopisu večer z dne 12. 3. 1997

Članek v časopisu večer z dne 6. 6.1997

Članek v časopisu večer z dne 17. 11.2004

FOTO UTRINKI ARHIVA POLICIJSKEGA SINDIKATA

SLOVENIJE

STAVKA POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE 2013

1. ŠPORTNE IGRE POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE 2004

5. ŠPORTNE IGRE POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE

ŠPORTNE IGRE MAKEDONSKEGA SINDIKATA V OHRIDU 2005

ŠPORTNE IGRE ŠIBENIK 2005

ŠPORTNE IGRE ZATON 2006

VLOŽITEV SKUPINSKE TOŽBE NA DELAVNO IN SOCIALNO SODIŠČE LETA 2013

VARSTVO ZA VARUHE REDA

Vztrajnost se obrestuje. Po intenzivnih priprav-ah je ARAG Slovenija sklenila novo, pomembno kolektivno zavarovanje. 5000 članov Policijskega sindikata Slovenije ima sedaj zavarovanje pravne zaščite.Za družbo ARAG Slovenija, prej hčerinska druž-ba ARAG Avstrije, danes podružnica ARAG SE, je nova pogodba pomembna prelomnica ter rezul-tat prizadevanj. Tri leta se je zdajšnja podružnica s sedežem v Ljubljani prizadevala za sodelovanje s Policijskim sindikatom (PSS), je obrazložil Marko Vončina, namestnik vodje slovenske podružnice: merilo odločitve sta bili tudi »mednarodna pre-poznavnost« in strokovnost na področju zavarovanj pravne zaščite ARAG SE. Pozitiven vpliv so imeli tudi zadovoljni člani PSS-ja, ki so se že prej osebno zavarovali pri ARAG-u. Nova kolektivna pogodba je sedaj v veljavi okrog pol leta. »Dala nam je nov zagon pri delu in potrdila naše prepričanje, da niko-li ne smeš obupati« poudarja Marko Vončina.5000 slovenskih varuhov reda (policistov) – to je približno 70 % vseh zaposlenih na notranjem min-istrstvu – ki so člani najstarejšega in največjega policijskemu sindikata, se lahko tako poklicno kot tudi zasebno zanesejo na obširno kritje ARAG-a. To kritje zajema odškodninsko in kazensko pravno zaščito, pravno zaščito na področju socialnega zavarovanja, kot tudi pravno zaščito na področju delovnega prava in storitve svetovanja. Poleg slov-enske policije tudi slovenska zdravniška zbornica že nekaj časa stavi na sebi prilagojeno ARAG-

ovo zaščito: s kolektivno pogodbo za vseh 7000 v Sloveniji dejavnih zdravstvenih delavcev. »Na podlagi sklenjene pogodbe s PSS-jem pričakujemo kolektivne pogodbe tudi s podobnimi sindikati, kot npr. cariniki, sodni ali pa tudi bančni uslužbenci«, pravi Marko Vončina s sklicevanjem na prihodnje obete. Z »več kot 50 %« tržnim deležem na področ-ju pravne zaščite namerava ARAG Slovenija s svo-jimi 11 zaposlenimi predstaviti nadaljnje ponudbe za specifične ciljne skupine.

5000 slovenskih varuhov reda (policistov) je preko Policijskega sindikata zavarovanih pri ARAG-u.

UPOKOJITEV JE VESEL DOGODEK, NAJ TAKO OSTANE TUDI ŽIVLJENJE PO TEM

Dodatno pokojninsko zavarovanje za policiste

Ljudje neradi gledamo predaleč v prihodnost in načrtovanje financ predstavlja obveznost, ki jo nar-edimo s težavo. Dejstvo pa je, da bodo naše po¬ko-jnine nedvomno nižje, kar je posledica staranja prebivalstva in posledično pokojninskih reform, ki so se in ki se še bodo zgodile do naše upokojitve.

Dodatno pokojninsko zavarovanje je najprimerne-jša in edina namenska oblika varčevanja za sta-rost, česar se je zavedal tudi vaš delodajalec, ko se je odločil za ustanovitev pokojninskega sklada za javne uslužbence. V imenu Republike Slovenije kot delodajalke je namreč Vlada Republike Slovenije leta 2004 s ustanovila pokojninski sklad, namenjen le vam, javnim uslužbencem. Sklad je bil ustanovl-jen ob sodelovanju sindikatov, s ciljem zagotavljanja najboljših pogojev varčevanja za dodatno pokojni-no, z nižjimi stroški, visokimi donosi in najvišjo stopnjo varnosti.

Vsi policisti torej preko svojega delodajalca že varčujete za dodatno pokojnino, kar vam bo ob up-okojitvi predstavljalo dodaten prihodek, ki vam bo olajšal vsakomesečne skrbi. Žal so varčevalni ukrepi posegli tudi na področje pokojninskega zavarovan-ja, zato je še pomembneje, da skrb za finančno var-nost vzamete v svoje roke. Varčevanje v pokojnin-skem skladu vas poleg vsega »nagradi« še z davčno olajšavo.

Davčna olajšava ali kako prihraniti pri dohodniniV dnevih, ko nas v poštnih nabiralnikih pričaka dohodninska odmera za preteklo leto, se velikokrat vprašamo kako bi lahko doplačilo dohodnine znižali ali pa ga celo preobrnili v vračilo. Vsa vaša samostojna vplačila v pokojninski sklad (do višine 5,84 odstotka vaše bruto plače) so predmet davčne olajšave.Slika 1: Primer prihranka zaradi davčne olajšave

To poenostavljeno pomeni, da za vplačanih 438 evrov dobite na pokojninski račun kar 600 evrov. Kako začeti?Enostavno izpolnite izjavo o vplačilih individualne premije.Varnost in zaupanje Ker je dodatno pokojninsko zavarovanje izrazito dolgoročna oblika varčevanja, sta najpomembne-jša dejavnika pri odločitvi za sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja varnost in zaupanje. Varčevanje v pokojninskem skladu je varno, saj vam zagotavlja plemenitenje vloženih sredstev vsaj po zajamčenem donosu. Zajamčen donos je tista minimalna stopnja donosa, s katero se morajo pr-ihranki za starost mesečno obrestovati. Gre torej za obveznost izvajalca, da dosega minimalno določeno donosnost.Modra zavarovalnica je ugledna, zanesljiva in zau-panja vredna ter z odgovornimi in strokovno us-posobljenimi zaposlenimi prepoznana po visoki varnosti in kakovosti svojih produktov.Spremljanje višine privarčevanih sredstev S pomočjo brezplačne spletne storitve - Modri e-račun lahko varčevalci vedno dostopate do podat-kov o lastnih mesečnih vplačilih in o vplačilih svo-jega delodajalca ter spremljate višino privarčevanih sredstev za dodatno pokojnino. Vse kar morate storiti je, da opravite prvo prijavo, za kar boste po-trebovali prvo vstopno geslo in svojo davčno šte-vilko. Prvo vstopno geslo pridobite preko spletne strani Modre zavarovalnice: www.modra-zavarov-alnica.si.

Upokojitev in dodatna pokojninaKljub pogostim izgovorom, da pokojnine tako ali tako ne bomo dočakali, moški pokojnino v povprečju prejemajo dobrih 16 let, ženske pa celo 22 let. Po letih varčevanja za dodatno pokojnino bo nastopil trenutek, ko boste začeli uživati sadove svojega za-varovanja. Pogoj za to pa je upokojitev. Z dodatno pokojnino - Modro rento boste premostili pokojninsko vrzel, ki se poglablja.Glavna prednost dodatne pokojne je nizka obdavčitev, saj se akontacija dohodnine (25 % od polovice mesečnega zneska) odvaja le za mesečne zneske, višje od 160 evrov. Pri nižjih dodatnih pokojninah se dohodnina poračuna letno ob odmeri dohodnine. Končna obdavčitev dodatne pokojnine pa je odvisna od vseh dohodkov v tekočem letu.Včasih beneficirana delovna doba, danes Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanjaTudi s sredstvi, privarčevanimi v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (pri Kapitalski družbi) si lahko Pri Modri zavarovalnici zagotovite prejemanje dodatne pokojnine. Če imate sredstva privarčevana pri več izvajalcih dodatnega pokojninskega zava¬rovanja, je smiselno le-ta združiti, preden se za pokojninsko rento odločite. Pozani¬majte se, kje lahko za svoj denar dobite največ in kdo vam za vsa leta izplačevanja zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti. Če ste tik pred upokojitvijo, se individualno obrnite na svetovalce v Modri zavarovalnici, ki vam bodo individualno svetovali, odgovorili na vsa vaša vprašanja ter vam izdelali informativne izračune, na podlagi katerih boste lažje sprejemali odločitve. Skupaj boste lahko našli najprimernejšo rešitev za vas.

Kontakt080 23 45info@modra-zavarovalnica.siModra zavarovalnica, d. d., Dunajska 119, 1000 Ljubljana

SODELOVANJE Z IV ZALOŽBO

ČLANEK IV ZALOŽBEČLANEK IV ZALOŽBEČLANEK IV ZALOŽBEČLANEK IV ZALOŽBEČLANEK IV ZALOŽBEČLANEK IV ZALOŽBEČLANEK IV ZALOŽBE

TAX-FIN-LEXNAJBOLJŠI PRIPOMOČEK ZA PREGLED AKTUALNE ZAKONODAJE

Ker se zavedamo kako pomembno je dobro poznavanje aktualne zakonodaje (kot pravi latinski izrek ignorantia iuris nocet oz. nepoznavanja prava škodi) v našem sindikatu poleg brezplačne pravne pomoči, ki jo zagotavljamo našim članom prek renomiranih odvetnikov, pri našem delu uporabljamo tudi portal Tax-Fin-Lex.

Tax-Fin-Lex je osrednji slovenski portal z vso trenutno (in tudi preteklo) veljavno zakonodajo. V besedilu čistopisov predpisov (z vsemi veljavnimi spremembami vred) so na ustreznih mestih (členih, odstavkih, točkah) povezave na sodno prakso oz. odločitve sodišča, pojasnila in razlage zakona in vse relevantne strokovne članke. Čistopisi predpisov so opremljeni z »časovnico« ki na enostaven način prikazuje kako se je zakon v času spreminjal. Z klikom na časovnici lahko enostavno pridemo do veljavne verzije čistopisa v preteklosti, kar je še posebej pomembno kadar obravnavamo dogodke iz preteklosti.

Zaradi pogostih sprememb zakonodaje portal Tax--Fin-Lex nudi med drugim tudi brezplačno dnevno in tedensko obveščanje o vseh zakonodajnih spremembah prek:• Lex- Novice• Lex-Koledar (koledar veljavnosti pravnih aktov)

Brezplačno je na voljo tudi elektronski tednik TFL Glasnik, kjer objavljamo intervjuje z uglednimi strokovnjaki in vas seznanjamo z aktualnimi temami

in novostmi z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja.

Za zahtevnejše uporabnike je na voljo tudi storitev Lex Kliping kjer za vas spremljamo in vas obveščamo o vseh napovedanih spremembah zakonodaje, ki so še v fazi predlogov, javne obravnave, itd., iz izbranega pravnega področja (npr. delovna razmerja, kazensko pravo, prekrškovno pravo,…).

Najnovejša storitev na portalu Tax-Fin-Lex pa je CompanyCheck s katero enostavno spremljate izbrana podjetja oz. ste dnevno opozorjeni na morebitne »težave podjetja« kot so blokade računov, stečaj, spremembe v sodnem registru.

Veliko dostopnih vsebin si boste lahko zagotovili z brezplačno registracijo na portalu Tax-Fin-Lex preko povezave http://www.pss-slo.org/?news=tax--fin-lex .

Vse interesente pozivamo, da tudi sami preiskusite portal in zahtevate testno geslo. V kolikor imate v povezavi s portalom kakršnakoli vprašanja in predloge o sodelovanju pa se obrnite na vodstvo PSS ali pa kontaktirajte neposredno podjetje, kjer se vam bodo z veseljem odzvali.

MESTNA OBČINA KOPER, OBČINA, KJER GRE RAZVOJ V PRAVO SMER

Zgodba Kopra se je začela pisati že v srednji bro-nasti dobi, 1500 let pred našim štetjem. S svojim historičnim jedrom na nekdanjem skalnatem otoku z rimskim imenom Capris in s prostranim zaled-jem, ki ga na vzhodu omejuje Kraški rob, na jugu pa Šavrinsko gričevje, predstavlja enega najbolj slikovitih in privlačnih predelov severnega dela Is-trskega polotoka. Njegova bogata zgodovina je iz-ročilo preteklosti o mnogih doživetjih, zgodbah o dobrih in starih časih ter o ljudeh, ki so tukaj živeli in ustvarjali. Tako kot vsa mesta z antično tradicijo, se je tudi Koper nenehno bojeval in si prizadeval za samostojnost, cerkveni in posvetni vladarji pa so skušali to samostojnost čim bolj omejevati in uvel-javiti svoj vpliv.

Največji pečat mu je dala Beneška republika, v času katere je gospodarsko in kulturno vzcvetel. Z njen-im propadom in izgradnjo železnice Trst-Dunaj je Koper nekoliko izgubil na pomenu, po 2. svetovni vojni pa se je spet začel močneje razvijati ter s čas-om postal gospodarska prestolnica obalne regije in pomembno pristaniško mesto.Sama podoba starega mesta je s svojo specifično zgradbo še danes dragocen urbanistični spomenik v mediteranskem prostoru, ki odkriva slogovno govorico različnih obdobij, ki so v stoletjih oblik-

ovala to zanimivo in privlačno obmorsko središče. Njegove zgradbe, ulice in trgi, zlasti Prešernov in Carpacciev kot dva najpomembnejša obodna trga, predvsem pa osrednji Titov trg z obnovljeno Pretor-sko palačo, Loggio in stolnico s svojimi gotskimi, renesančnimi in baročnimi oblikami, danes pred-stavljajo dragocen umetnostni biser, ki vzbuja po-zornost in občudovanje vsakega obiskovalca.

fs

Mestna občina Koper po površini in številu preb-ivalcev sodi med največje v širši primorski regi-ji, gospodarska razvitost, prometna infrastruktura in živahen kulturni utrip pa jo umeščajo med na-jbolj razvita območja Slovenije. Naravne danosti, zgodovinske in kulturne znamenitosti koprskega območja privlačijo številne obiskovalce in nudijo obilo možnosti za izletniški turizem v bližnjo oko-lico pa tudi na Kras, v Brkine, tržaško zaledje in sosednjo hrvaško Istro.

Mesto ima dva uradna jezika, poleg slovenščine tudi italijanščino, saj tu živi tudi italijanska narod-na skupnost, ki ima posebne pravice in svoboščine. Korenine tukaj živečih avtohtonih narodnih skup-nosti segajo daleč v zgodovino, odražajo pa se v vsakdanjem skupnem življenju, medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in razumevanju.

Danes je Koper tako gospodarsko kot tudi tu-ristično naravnano mesto, ki razvija kopališki, navtični, športni in nakupovalni turizem. Postal pa je tudi univerzitetno mesto. Mladost, ki jo je v mes-to prinesel sedež Univerze na Primorskem dodaja Kopru, mestu z bogato preteklostjo, pogumno se-danjostjo in prav takšno prihodnostjo, poseben čar. Prav tako je dogajanje na področju kulture zelo pes-tro in bogato. Vrsta kulturnih doživetij in številnih prireditev bogati mestne ulice in trge skozi vse leto.

Skrivnostno koprsko podeželje ponuja specifično kulinarično in vinsko ponudbo, prikliče spomine na preteklost in obiskovalcem pokaže prave užitke milega mediteranskega podnebja. Za ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje razvojnih in turističnih integriranih produktov na podeželju ter spodbujanje trajnostnega razvoja turizma na istrskem podeželju, ki temelji na kulturnem in naravnem bogastvu tega območja, Koper skrbi tudi z raznimi nacionalnimi in evropskimi projekti.

Da sodi Koper med gospodarsko najbolj razvita območja, so zaslužne predvsem večje družbe, kot so Luka Koper, Intereuropa, Banka Koper idr. Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki je geografsko umeščeno tako, da predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozem-ljem. Ključna primerjalna prednost pristanišča je tako njegova geografska lega, ki mu poleg večje dostop-nosti do trgov Srednje in Vzhodne Evrope omogoča vključitev tudi v druge blagovne tokove. Pristanišče s prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje morske povezave z vsemi deli sveta. Danes je pristanišče neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vstopne točke Evropske unije.

V zadnjih letih veliko obeta tudi razvoj pomorskega potniškega turizma, s katerim ima slovensko turis-tično gospodarstvo velik dobiček. Industrija križarjenja je zato opredeljena kot ena od osrednjih točk slovenske turistične strategije. Mestna občina Koper je že zelo zgodaj prepoznala potencial tovrstnega turizma, zato intenzivno vlaga v razvoj mesta in v povezovanje lokalnih trgovcev in gostincev v ta namen.

Številni prebivalci in obiskovalci priznavajo, da se je zlasti v zadnjih 12 letih, odkar je na čelu občine žu-pan Boris Popovič, večino zastavljenih ciljev tudi uresničilo in da se Koper prav po svojem dinamičnem razvoju najbolj razlikuje od večine slovenskih mest. Prihodnost obljublja nove cilje, Koper pa z dneva v dan postaja mesto novih priložnosti, kar je potrditev, da gre njegov razvoj v pravo smer.

AQUAPARK HOTEL ŽUSTERNA

Razvajanje na pragu Mediterana

Odkrijte čarobnost slovenske obale in izberite počitnice v Aqupark Hotelu Žusterna z razvajanjem v notranjih in zunanjih bazenih tik ob morju.

Največji vodni park na slovenski obali

Vse dni v letu vas pričakuje bazenski kompleks Aquapark Hotela Žusterna s pestro izbiro vodnih užitkov na 1.200 m² površin notranjih in zunanjih bazenov z morsko in sladko vodo.

Žarki mediteranskega sonca vas bodo obsijali v zunanjih bazenih. V pokritih notranjih bazenih pa poskr-bimo za zabavo vseh generacij 365 dni v letu.

Užijte življenje in obiščite Aquapark Hotel Žusterna !

Aquapark Hotela Žusterna, Istrska 67, 6000 Koperinfo@terme-catez.si, www.terme-catez.si

JETSURF