Zbornik Zbornik popravek 2.pdf · treba znati brati in pisati, saj je njihova glavna naloga skrbeti za velike družine. Ženske pa so vseeno tiste, ki so prenašale ustno izročilo

1

Zbornik aktivnosti v okviru projekta

2 Zbornik aktivnosti v okviru projekta

1. PREDSTAVITEV PROJEKTA .......................................................................................................................................... 3

2. VLOGA ROMSKE ŽENSKE V DRUŽINI IN DRUŽBI (Janja Rošer) .......................................................................... 4

3. ROMSKA ŽENSKA VIDNA IN SLIŠANA (Monika Sandreli) ........................................................................................ 6

4. PROJEKTI ZA VKLJUČEVANJE ROMOV IN ODPRAVA PREDSOTKOV (Vera Klopčič) .................................... 8

5. ROMINJE IN NJIHOVO OPOLNOMOČENJE Z VIDIKA IZOBRAŽEVANJA (Alenka Kučan) .......................... 10

6. OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK (Jelka Jelšek) .............................................................................................. 12

7. OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK S POMOČJO FINANČNE PISMENOSTI (G. Ogulin Počrvina) ............. 16

8. E-ROMA RESOURCE - PLATFORMA ZA USPEŠNO VKLJUČEVANJE ROMOV (Ana Granda Jakše) ................ 17

9. POLOŽAJ IN VLOGA ŽENE V ROMSKI SKUPNOSTI (Polde Jevšek) ......................................................................18

10. OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK (Sabina Celec) ............................................................................................ 20

11. ZAKLJUČKI ...................................................................................................................................................................... 21

12. EVALVACIJA .................................................................................................................................................................... 23

13. NEKAJ UTRINKOV ......................................................................................................................................................... 26

Izdajatelj: Zveza Romov Slovenije Uredila: Monika SandreliZa založnika: Jožek Horvat MucNaslov zbornika: »ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK«Tisk: Studio Signal HD, Jelka Dšuban s.p.Naklada: 330 izvodovIzdajo Zbornika je omogočilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljno uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja / avtorice.«

KAZALO

Zveza Romov Slovenije

3

Projekt: »ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK« temelji na osveščanju in informiranju romskih žensk o pomembnosti izobrazbe, vključevanja v družbeno življenje, o enakosti spolov, ukrepanja zoper diskriminacijo, zmanjševanje predsodkov o kulturi Romov. V okviru projekta smo se dotaknili naslednjih tem: večplastna diskriminacija Rominj, zaposlitev, nasilje v družini, prezgodnje poroke, najstniške nosečnosti, javna podoba Rominj. Iskali smo potrebne ukrepe za zmanjšanje razlik in poenotenje položaja Rominj v Sloveniji. S pristojnimi inštitucijami, romskimi organizacijami, strokovnjaki in Romskimi ženskami smo v okviru projektnih dejavnosti poskušali najti odgovore ki bodo lahko v prihodnje Romski ženski v pomoč pri izboljšanju lastnega položaja, kar bo posledično vplivalo tudi na razvoj romske skupnosti. Eden izmed ciljev projekta je brisanje neenakosti v položaju Rominj preko medijev in vzornikov.Položaj žensk v evropski in svetovni družbi je, ne glede na deklarativno enakost in enakopravnost, v marsikaterih segmentih še vedno slabši od položaja moških. V romskih skupnostih, ki so že kot celota odrinjene na družbeni rob, je položaj žensk in deklic še bistveno slabši. Tudi zato, ker so romske skupnosti tradicionalno izrazito patriarhalne. Razlog za nizek položaj romskih žensk ni v tem, da ne bi želela postati odgovoren subjekt lastnega razvoja, ampak v tem, da nima priložnosti, da bi to postala. Ovire pri tem so različne; nizka motiviranost, vztrajnost, vera in prepričanja, kakor tudi prisotnost tradicionalnih miselnih vzorcev. Enakost spolov je temeljno načelo, kateremu je projekt sledil. Namenjen je predvsem ženskam, Rominjam, katere smo z aktivnostmi v projektu želeli opolnomočiti, informirati in izobraziti, da spoznajo da imajo možnost lastnega odločanja in soodločanja o lastni usodi.Ciljna skupina so Rominje, ki so ranljiva skupina znotraj ranljive skupine Romov in so dvojno diskriminirane, kot Rominje in kot ženske. Zaradi nizke samopodobe se ne želijo javno izpostavljati in se tako posledično se ne udeležujejo aktivnosti za spodbujanje gibanja ali zdrave prehrane, niso mobilne, nimajo finančnih sredstev, se počutijo izpostavljene, družina in skupnost ne odobravata njihovega vključevanja. Med ženskami je pogosto prisoten stres, ki je posledica slabega materialnega

položaja, problemov v družini in osamljenosti.

V okviru projekta so bile izvedene naslednje aktivnosti: 1. IZDELAVA LOGOTIPA PROJEKTA

2. ZAJTRK Z NOVINARJI – TISKOVNA KONFERENCA V prostorih Zveze Romov Slovenije je 21. maja 2015, potekal zajtrk z novinarji, na katerem so predstavili projekt, načrtovane projektne aktivnosti, namen in cilje in rezultate, ki jih želimo v okviru projekta »ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK« doseči. Predstavili smo tudi promocijski material.

3. IZDELAVA FACEBOOK PROFILA

www.facebook.comNa FB profilu obveščamo javnost o projektnih aktivnosti, dogodkih, delavnicah ipd.

4. USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA

V okviru projekta »ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK « smo izvedli tri predavanja in delavnice z razpravami v treh različnih regijah; 7. septembra v Novem mestu, 9. septembra v Mariboru in 11. septembra v Murski Soboti. S pristojnimi inštitucijami, romskimi organizacijami, strokovnjaki in romskimi ženskami smo poskušali najti odgovore ki bodo romski ženski v pomoč pri izboljšanju lastnega položaja, kar bo posledično vplivalo tudi na razvoj romske skupnosti. Na dogodku smo govorili tudi o vlogi romskih žensk pri odpravljanju predsodkov in izboljševanju sodelovanja v odnosih med romskim in večinskim prebivalstvom. K razpravi smo po

PROJEKT: »ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK«


V Sloveniji je med Romi v povprečju več žensk kot moških.

Za Rome kot manjšinsko skupino velja, da so ženske izpostavljene dvojni diskriminaciji - najprej rasizmu, kateremu so izpostavljeni vsi Romi ne glede na spol, hkrati pa so podrejene kot ženske, kar je značilno za zaprte, osamljene, izrinjene in zelo tradicionalne, na patriarhalno družino vezane načine romskega življenja.

Romske ženske so ena izmed najbolj ranljivih in diskriminiranih skupin. Romi oz. romske ženske niso obravnavane enako kot pripadniki večinskega naroda.

Romska ženska je zatirana zaradi spola, razreda in zaradi pripadnosti etnični manjšini.Romske ženske pa so tiste, ki so v svoji revščini in trpljenju večinoma neopažene.

Velik pomen pri Romih ima romska družina.

Družina je osnovna družbena skupnost, v kateri se otrok socializira in pridobiva znanja in izkušnje.Romske družine v Sloveniji so po mojih ocenah večinoma še vedno tradicionalne, sestavljajo jih oče, mati in otroci. Med Romi obstajajo seveda tudi druge vrste družin kot so enostarševske, dopolnjene ali razširjene, vendar je teh bistveno manj.

Romske družine so tudi še vedno večinoma patriarhalno urejene. Oče na čelu družine je spoštovan s strani vseh ostalih članov družine, ki ga v vsem ubogajo. S tem pride do podrejenega položaja žene in otrok v družini.

Čeprav je moški »glava družine«, so romske ženske

tiste, ki prevzamejo tradicionalno skrb za vzgojo otrok.

Njena opravila zajemajo vso družino, ona je poglavitna oskrbovalka življenjskih potrebščin in ohranjevalka rodu in rodbinskih šeg. Otroci spoštujejo svoje matere. Stara mati je pomembna oseba. Če ji želijo majhni otroci izraziti ljubezen ali jo razveseliti, ji rečejo »phuri dej«. O nekaterih pomembnih vprašanjih še vedno odločajo matere. Tudi v preteklosti so imele ženske v družini zelo pomembno vlogo, saj so že takrat preživljale celotno družino. Hrano in obleko so pridobivale tako, da so pri »neromih« opravljale različna dela: čistile hišo, pomagale na kmetiji ali prosile po okoliških hišah.

V romskih družinah se na splošno bolj bojijo za dekleta, kot za fante. Nekatere matere so bolj zaščitniške in stroge, druge manj, vse pa imajo svoje otroke zelo rade. Nekateri so celo rekli, da je romska ženska najboljša mati na svetu. Romske matere svojih otrok ne trpinčijo, so ljubeče, saj so Rominjam otroci največje bogastvo.

Diskriminacija romskih žensk

Romske ženske se soočajo z hudo diskriminacijo v različnih oblikah.Številne težave romskih žensk izhajajo iz raznolikosti romske populacije širom po Evropski uniji.Mnoge romske deklice so popolnoma izključene iz izobraževalnih sistemov ali pa jih pošljejo v ločene šole ali razrede, pogosto v »posebne razrede«, ki ne ustrezajo njihovim izobraževalnim potrebam. Romska dekleta se pri svojem izobraževanju soočajo še z dodatno oviro, kajti velikokrat so prisiljene opustiti šolanje v izjemno zgodnji starosti, da bi pomagale skrbeti za mlajše brate in sestre ali

žensk v njih, o zdravju, stresu pri romskih ženskah ter izobraževanju romskih žensk.

5. ZAKLJUČNA KONFERENCA S PROMOCIJO ZBORNIKA

vabili Rominje, ki s svojim delom in aktivnostjo pripomorejo in prispevajo k višji stopnji razvoja romske skupnosti, hkrati pa imajo svoje poglede na položaj romskih žensk v družbi. Prav tako bodo o razmerah in pogledih romskih žensk svoja stališča predstavili različne romske organizacije in skupine. Z udeleženkami in udeleženci smo spregovorili o zakonodaji in direktivah, o romskih ženskah v evropskih organizacijah, o položaju romskih žensk v Evropski uniji, o medijih in delovanju romskih

Janja Rošer

VLOGA ROMSKE ŽENSKE V DRUŽINI IN DRUŽBI

5

prevzele odgovornosti v gospodinjstvu. Tudi zgodnje poroke zmanjšujejo možnosti romskih deklet, da bi dokončale šolanje. Ker je šolanje eden od najučinkovitejših načinov, kako ubežati revščini, bo zaradi omenjene dvojne diskriminacije ta korak zanje še posebej težak.

Romske ženske se soočajo s predsodki tudi pri zaposlovanju. Ponekod je stopnja nezaposlenosti med odraslimi romskimi ženskami nekajkrat večja kot pri večinskem prebivalstvu.Romske ženske se soočajo z diskriminacijo tudi, kadar gre za dostop do zdravstvenega varstva. V različnih državah Evrope splošni zdravniki Romom nočejo nuditi zdravniške oskrbe. Objekti so pogosto prostorsko ločeni, ker naj bi bile romske ženske »umazane«, ker naj bi bile »tatice« in »nesocializirane«. Obstaja dokumentacija, ki kaže na to, da naj bi imele romske ženske mnogokrat dostop do zdravstvenega varstva samo v izjemno nujnih primerih, a včasih niti takrat. Zato pogosto nimajo dostopa do osnovne ali preventivne zdravstvene oskrbe.

Med večinskim prebivalstvom je najbolj razširjen stereotip, da so romske družine številčne in imajo veliko otrok zaradi različnih ugodnosti. Tukaj bi jaz opozorila na to, da je veliko romskih žensk neosveščenih in neinformiranih o kontracepciji. Prav tako jih večina nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in zaradi tega nočejo k zdravniku. Romske ženske so pogosto tudi žrtve trgovine z ljudmi po vsej Evropi.

Dejstvo je, da večina romskih družin živi v revščini, verjetno pa revščina še bolj prizadeva ženske, saj se od njih pričakuje, da shajajo z revščino, da obdržijo skupaj družino, da skrbijo za gospodinjstvo.

Čeprav revščina negativno vpliva na celotno romsko družino, najbolj prizadene zdravje romskih žensk. Njihovo zdravje je bolj ogroženo kot pri moških, romske ženske pa umirajo prej kot moški, pri ostali populaciji pa je življenjska doba žensk daljša.

Izobraževanje je ključnega pomena za izboljšanje položaja romske skupnosti, za izboljšanje možnosti zaposlovanj in učinkovito participacijo.Še posebej pa je izobraževanje pomembno za celotno področje ohranjanja jezika, kulture in običajev, ki tvorijo temeljne elemente narodne identitete ter so posebej pomembni za obstoj, razvoj in varstvo romskega naroda.

Romi so začeli hoditi v šolo razmero pozno. Njihov vstop v šolo je namreč bil odvisen od več dejavnikov in sicer od njihove osebne volje, razpoloženja učiteljev, odnosa bogatejšega sloga prebivalstva pa tudi od politike določenega časa in okolja.Med Romi je veljalo prepričanje, da ženskam ni treba znati brati in pisati, saj je njihova glavna naloga skrbeti za velike družine. Ženske pa so vseeno tiste, ki so prenašale ustno izročilo in ohranjale jezik skozi rodove.

Romske ženske so večinoma manj izobražene kot moški. To je razvidno tudi iz Statističnega popisa prebivalstva iz leta 2002.


Že sam položaj Romov je slab, položaj romskih žensk v naši družbi je še veliko slabši. Ko govorimo o romski populaciji, je romska ženska spregledana, politično nevidna. Omejena je skoraj izključno na vlogo matere, gospodinje in žene oz. partnerke. Brez podpore družine se je težko izpostaviti in postati romska aktivistka, kajti v aktivizem je treba vlagati veliko energije in moči.

Neenakost med spoloma in prikrito diskriminiranje Rominj sta pogosta tako med večinskim prebivalstvom kot tudi v sami romski skupnosti. Kjer je izobrazbena raven Rominj višja, se zavedajo diskriminatornih ravnanj in lahko ustrezno ukrepajo. Toda položaj romskih žensk je ponekod še vedno slab, na kar vplivajo tudi kulturni vzorci in položaj romskih skupnosti po pokrajinah in regijah. Čeprav obstajajo regijske razlike, imamo iste cilje, rdeča nit pa je ustvariti boljšo prihodnost za naše otroke. Tradicionalno je vloga romskih žensk omejena na gospodinjstvo in vzgojo otrok, vendar čedalje bolj postajamo dejavne na številnih področjih. Rominje pogosto živimo v senci svojih mož, partnerjev, skrbimo za družino in dom. Velikokrat pa naše delo ni cenjeno in spoštovano. Delujemo povezovalno in požrtvovalno, saj na prvo mesto nikoli ne postavimo sebe. Naše poslanstvo je postati mati. Rojstvo otroka predstavlja najpomembnejši dosežek v življenju Rominj.

Težave oziroma ovire s katerimi se soočamo, so nizka samopodoba, odpor do izpostavljanja, večplastna diskriminacija, občutki nemoči in manjvrednosti, pomanjkanje lastnih sredstev, pogosto slabše zdravje, vključno s stresom in depresijami. Vendar vsem oviram uspešno kljubujemo. Kljub občasni nemotiviranosti vztrajamo. Krepita nas naša vera in prepričanje v našo kulturo in tradicijo. V današnjem času tako lahko svoj vzor iščemo v Rominjah na pomembnih položajih. Imamo predsednico Sveta romske skupnosti, že kar pet romskih svetnic, romske novinarke, romske pomočnice, predsednice romskih združenj, aktivistke, podjetnice in prostovoljke na več področjih (RK, Hospic, itd). Kljub vsemu menim, da moramo svoj status okrepiti predvsem na področju izobraževanja; moramo se visoko izobraziti in posledično poiskati dobro zaposlitev…..

Naša prednost je, da smo dostopne, aktivne,

motivirane, povezane in predvsem voljne delati na sebi in se tako zavzemamo še za izboljšanje položaja Romov v naši skupnosti. Dejstvo je, da se romska skupnost spreminja. Tudi s pomočjo raznih obstoječih in že izpeljanih programov smo prekinili začarani krog tradicionalnih vlog. Tako (posameznice) romske ženske pridobivamo svoje mesto v širši družbi, in služimo kot vzgled ostalim ženskam in dekletom v skupnosti.

Zavedam se, da je pred nami še dolga pot, a ravno zato, ker Rominje predstavljamo steber romske družbe, si upam trditi, da nam bo s trdim delom, močno vizijo, vztrajnostjo in ljubeznijo do družine uspelo premagati vse ovire, ki so in še bodo postavljene na našo pot.

Ugotovitve: Ko govorimo o romski populaciji, je romska ženska spregledana, politično nevidna. Omejena je skoraj izključno na vlogo matere, gospodinje in žene oz. partnerke. Rominje smo tako dvojno diskriminirane, kot Rominje in kot ženske. Težave s katerimi se soočajo Rominje so: nizka samopodoba, ne želijo se izpostaviti ali zelo redko, nemoč in manjvrednost, večplastna diskriminacija, nimajo lastnega vira dohodka,…. Med ženskami je pogosto prisoten stres, ki je posledica slabega materialnega položaja, problemov v družini in osamljenosti.

Zato potrebujejo programe izobraževanja, pripravljene posebej za njih. Organizatorji morajo biti institucije in ljudje, ki jih poznajo in jim zaupajo. Zelo dobrodošlo je, če jih izobražuje in motivira ženska, še bolje pa, da je tudi sama pripadnica romske skupnosti. To bo pozitivno vplivalo na njih same kakor tudi na razvoj otrok in cele skupnosti.Ključnega pomena je zavedanje, da so izobrazba, zaposlitev in vztrajnost, vrednote, ki lahko bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja romskih žensk. Potrebno je osveščanje in informiranje romskih žensk o projektih, programih, izobraževanju, o preventivnih akcijah, ki so izvedene za njih.

Tam kjer je izobrazbena raven Rominj višja, se romske ženske zavedajo diskriminatornih ravnanj in lahko ustrezno ukrepajo. Medtem pa je položaj romskih žensk ponekod še vedno slab, na kar vplivajo tudi kulturni vzorci in položaj Romov po pokrajinah in regijah.

Monika Sandreli

ROMSKA ŽENSKA VIDNA IN SLIŠANA

7

Kljub temu, da je bila tradicionalno vloga romske ženske omejena na gospodinjstvo in vzgojo otrok, postajajo vedno bolj dejavne na več področjih. Romske ženske so bile še pred leti omejene pri navezovanju stikov in gibanju, strogo vezane na gospodinjstvo in matere številnih otrok. Danes je temu drugače, imamo romske ženske na pomembnih položajih.

Zagotoviti želimo prostor za dialog, možnosti izboljšanja odnosov med romskim in neromskim prebivalstvom, predstavitev aktualnih tem in vprašanj. Promocija in ozaveščanje o človekovih pravicah.

Če je pripravljenost na sodelovanje obojestranska (večinsko prebivalstvo - Romi), je vključevanje Romov v okolje lažje, posledično je tudi manj kršenja človekovih pravic in manj diskriminacije. V pogovorih z Romi sem tudi opazila, da jih močno moti, da se jih predvsem v medijih enači in prikazuje, kot da so vsi povsem enaki, necivilizirani in nepismeni. Znano je da je podoba Romov v medijih napačna, izkrivljena in izmišljena (nerealna), veliko laži o Romih je predstavljeno. Zato želijo (želimo) večinskemu prebivalstvu pokazati bogato romsko kulturo, kakor tudi zgodovino Romov, in pa trenutno stanje Romov, kajti če bodo Neromi spoznali Rome v pravi luči bo tudi sobivanje in sodelovanje med različnimi narodi lažje. Romski mediji imajo zato zelo pomembno vlogo pri informiranju in odpravljanju predsodkov, kakor tudi pri ohranjanju jezika in identitete.

Za boljši položaj romskih žensk je pomembno vključevanje v izobraževanje med katerimi so tudi neformalna izobraževanja. Pomemben korak je potreben narediti pri osveščanju Neromov o romski kulturi.

Poglavitni dejavnik za dvig kakovosti pri izobraževanju romskih otrok je spodbudno učno okolje. Vzgoja in izobraževanje romskih otrok morata upoštevati večkulturnost in kolikor je mogoče, tudi medkulturnost. Pomembno je osveščanje in spodbujanje k strpnosti, toleranci in izbiranju mirnih načinov sobivanja ter sodelovanja med večinsko kulturo in kulturami, ki se na svojevrsten način od večinske razlikujejo. Za romsko skupnost je potrebno izvajati programe imajo namen spodbuditi vseživljenjsko učenje, kakor tudi izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi.

S skupnimi močmi nam lahko uspe, kajti čas je, da pokažemo da ZNAMO, HOČEMO in ZMOREMO.Naj delim z vami tudi svoje lastne izkušnje:Družina mi je dala pomembne vrednote in te me spremljajo skozi življenje. Te so pomembnost izobrazbe, spoštovanje drugih in pravica do dostojnega življenja vsakega človeka. Verjamem, da se vse zgodi z razlogom ter da so rezultati dela najboljši, če človek nekaj počne z veseljem in zadovoljstvom.

Moja vzgoja je v veliki meri temeljila na spoštovanju in negovanju lastne kulture.Skozi moje življenjske in delovne izkušnje vidim, da smo Romi za nekatere sosedje, prijatelji, znanci, za druge smo ljudje z obrobja, žrtve stereotipov in diskriminacije. Za nekatere smo Romi ljudje z bogato kulturno dediščino, ki navdihuje vse, ki cenijo pisano mavrico različnih kultur, za druge pa niti ne obstajamo. Ljudje, ki imajo o nas negativno mnenje, nas po mojem mnenju slabo poznajo.Moje poslanstvo je večinskemu prebivalstvu pokazati vso pestrost in bogastvo moje kulture. Da sem Rominja, pomeni, da imam en jezik in eno kulturo več, oziroma kulturo na kvadrat.


V obdobju zadnjih treh desetletij potekajo številni projekti za izboljšanje položaja in vključevanje Romov ter za odpravo predsodkov do Romov v skoraj vseh evropskih državah. V analizi dejanskega položaja romske skupnosti in iskanju odgovorov o tem, “kje smo, kje želimo biti in kako priti do tega“, se številni strokovnjaki strinjajo, da kljub vloženemu trudu in kontinuiniranem ozaveščanju, projekti za vključevanje Romov niso dosegli željenih rezultatov.Nevladne organizacije pogosto kot glavni razlog za delni neuspeh projektov navajajo sovražnost, nestrpnost in predsodke do Romov, ki še vedno ostajajo globoko zakorinjeni v miselnosti večinskega prebivalstva. To so nažalost stalnice v medsebojni komunikaciji in vir konfliktov, kar povratno vpliva tudi na samopodobo in samozavest pripadnikov Romov in drugih ranljivih skupnosti, ki pogosto ponotranjijo te stereotipne predstave. Predsodki izbruhnejo na plan praviloma takrat, ko posamezni pripadniki romske skupnosti želijo izstopiti iz prostorske in družbene izolacije. Neredko se dogaja, da jih ob tem obsojajo tudi pripadniki njihove skupnosti, ne samo pripadniki večinskega naroda.Prispevek obravnava:• Sodobne precepcije identitete Romov in oblike

rasizma in nestrpnosti do Romov• zgodovinske okoliščine, ki osvetljuje kako se je

ustvarjal splošni stereotipni pogled na Rome, ki vpliva tudi na dojemanje identitete Romov

• nekatere odprte in neraziskane vsebine v mednarodnih projektih za uspešno vključevanje Romov

Sodobne percepcije identitete Romov in oblike rasizma in nestrpnosti do RomovSodobne percepcije identitete Romov so vplivale in še vplivajo tudi na vsebino številnih evropskih projektov. V procesu priznanja pomena zgodovinske prisotnosti in vključevanja romske skupnosti lahko izluščimo naslednje vsebinske prioritete in faze: ugotavljanje stanja v posameznih državah; odprava predsodkov, medkulturni dialog, urejanje pravnega položaja v notranji zakonodaji in priznanje statusa Romov kot žrtev holokavsta, ter zagotavljanje enakih možnosti in pravic na področju socialnega vključevanja vseh marginalnih/ ranljivh skupin.V preteklih obdobjih je Rome označeval način življenja na robu družbe in ne etnična ali narodna

pripadnost. Edina možnost socialnega vključevanja Romov v preteklosti je bila prisilna asimilacija in odpoved jeziku, kulturi in potujočemu načinu življenja. Stigmatizacija Romov kot skupine, ki se ukvarja z ilegalnimi posli in prestopništvom, ter je vpletena v različna kriminalna dejanja pa se nadaljuje do današnjih dni v številnih evropskih državah. Tako npr. Nemško-slovenski slovar iz leta 1980 pri prevodu besede »gauner« navaja »slepar, lopov, cigan« (Tomšič 1980:277).Poleg tega se v skoraj vseh evropskih državah vrstijo primeri sovražnega govora in nestrpnosti, ki uporabljajo tako terminologijo zlasti v anonimnih dopisih uporabnikov Interneta. V Svetu Evrope so zato skupaj z romskimi organizacijami pričeli s posebno kampanjo »Dosta« za ozaveščanje in boj proti predsodkom do Romov, v kateri je aktivno sodelovala tudi Slovenija.

Podatki iz študij in mednarodnih poročil opozarjajo na še vedno neustrezen socialno ekonomski položaj romske skupnosti v Evropi, ter na nezadostno raven implementacije mednarodnih standardov o spoštovanju človekovih pravic in programov boja proti rasizmu, izpostavljeni diskriminaciji. Kljub sprejetim ukrepom in programom socialnega vključevanja živijo Romi v Evropi v veliki večini še vedno na obrobju družbe. Tako je npr. Mednarodni razvojni sklad Združenih narodov/UNDP/ v posebni študiji o položaju Romov v letu 2003 ugotovil, da so življenjski pogoji Romov v Vzhodni Evropi na ravni držav pod Saharske Afrike. Izsledki raziskav javnega mnenja »Eurobarometer« o diskriminaciji v EU iz leta 2006 pa kažejo, da so Romi v mnogih državah članicah EU najbolj diskriminirana skupina Mednarodna poročila, npr. »Poročilo o položaju Romov v razširjeni Evropi, april 2004« opozarjajo na segregacijo zlasti na področju izobraževanja, saj v nekaterih državah romske otroke poučujejo v ločenih razredih z nižjimi standardi ali celo v razredih za duševno prizadete. Prav tako se ohranja in nadaljuje getoizacija romskih naselij v številnih državah.Zgodovinske okoliščine, ki osvetljuje kako se je ustvarjal splošni stereotipni pogled na Rome, ki vpliva tudi na dojemanje identitete Romov

Dr. Vera Klopčič

PROJEKTI ZA VKLJUČEVANJE ROMOV IN ODPRAVO PREDSODKOV/ ZAKAJ SO SAMO DELNO USPEŠNI?

9

Razprave o vzrokih za negativno razpoloženje do Romov pogosto zanemarjajo pomen zgodovinskih okoliščin. Ko so Romi pred šest ali več stoletji prišli v Evropo kot nomadi, so bili za domače prebivalstvo tujci drugačnega videza in z drugačnim načinom življenja, po katerem so izstopali iz okolja. V posameznih zgodovinskih obdobjih so jim njihove obrti, veščine in znanja sicer omogočale preživetje, vendar pa so živeli na robu družbe, tako prostorsko kot družbeno.Občine so sestavljale posebne sezname domicilnih Romov in sprejemale posebne odgonske protokole za pregon klateštva, beračenja in potepuštva. Rome so povezovali s potujočim in neurejenim načinom življenja. Tako npr. Odlok ministra notranjih zadev Avstro-Ogrske iz leta 1916 o ukrepih v boju proti ciganskemu neredu prepoveduje ciganom potovanje po deželi.»Kot cigani v smislu tega odloka se štejejo nomadske osebe s potujočim načinom življenja, katerih običaj je da živijo brez rednega prebivališča, ter sami ali z družino ali v skupini potujejo in si zagotavljajo sredstva za preživljanje z izvajanjem potujočih obrti in s trgovanjem ali z beračenjem in na drug nepravilen način.« Tak pristop se je nadaljeval tudi v obdobju med dvema svetovnima vojnama. O tem je v letu 1936 zapisal župan dr. Fran Ogrin:»Ako se združi brezhibno izvajanje upravnih in upravno-kazenskih in socialnih odredb, se bo moglo beračenje, potepanje in ciganstvo ob skrbni organizaciji ne samo omiliti, marveč v veliki meri sploh odpraviti. Kar se ciganov posebej tiče, je skrajni čas da pade odločitev: ali je cigane in njih življenje vključiti v obstoječi socialni in družbeni državni red (z rednim izpolnjevanjem šolske in vojaške obveznosti) ali pa je cigane eliminirati iz zveze s splošno družbo, tako da se jih naseli npr. na posameznih samotnih otokih ob morski obali, kakor je to bilo že v nekem listu nasvetovano. Ciganska nadloga postaja namreč ob rastočem številu ciganov že opasna za javni red in moralo!«.Zgodovinski viri navajajo številne poizkuse oblasti, da bi preprečile klateštvo, potepuštvo in kraje (v uradnih zaznamkih se uporablja tudi izraz »vlačugarstvo« oziroma »vlačuganje«) med Romi ter jih ustalile, s tem pa zagotovile tudi možnost večje kontrole nad njihovimi dejavnostmi.»Ciganom je na vse mogoče načine zagreniti gibanje izven domačije, treba jih je na vsak korak vznemirjati. Taborjenja na prostem jim ne dopuščati« je zapisano v navodilu Kraljevske banske uprave iz leta 1931.Zapis Kraljevske banske uprave iz leta 1931 med drugim navaja:»Cigani, kolikor jih je v Dravski banovini, so po

večini stalno naseljeni. Od teh jih je največ v srezu Murska sobota (572), v srezu Dolnja Lendava 23 družin, v srezu Novo mesto 179, v srezu Kočevja okoli 40. Večje število jih je še v črnomeljskem in metliškem srezu, nekaj jih je pa tudi še po nekaterih drugih srezih. Dasi so ti cigani tukaj naseljeni, se oddaljujejo iz svojih selišč«.Kljub socialni izključenosti in marginalizaciji, so Romi skozi minula zgodovinska obdobja postali nepogrešljiv del kulturnega izročila Evrope na različnih področjih umetniškega ustvarjanja, zlasti v glasbi, plesu in v filmu. V knjigi »Romi v svetovni literaturi« ki jo je napisal dr Rajko Djurić je predstavljenih več kot sto pisateljev in njihovih del iz različnih evropskih držav, ki so obravnavali tematiko Romov v svetovni literaturi in umetnosti.Nekatere odprte in neraziskane vsebine v mednarodnih projektih za uspešno vključevanje RomovNa deklarativni ravni so postali Romi eno od prioritetnih razvojnih vprašanj v procesih evropske integracije v kontekstu nove Evrope, kot tema, ki je nenehno prisotna tako v znanosti, širši javnosti in v medijih, kakor tudi v vsakdanjem življenju. Spremembe v razumevanju romske identitete, ki so se v Evropi pojavile v drugi polovici 20. stoletja, so povezane s premiki v razumevanju kulturne raznolikosti kot bogastva in z uveljavljanjem modela sožitja ob sprejemanju drugačnosti. Skupne evropske razsežnosti zajemajo zlasti naslednja področja: pomen socialnega vključevanja in odprave predsodkov, ovrednotenje prispevka Romov in romske kulture k evropski kulturni raznolikosti, pravni status in možnosti politične participacije Romov na evropski ravni ter ozaveščanje o zgodovinskih krivicah in genocidu nad Romi. Kot glavni nedovolj raziskani področji se v novejšem času postavlja ovrednotenje in priznanje zgodovinskih krivic, zlasti romskega genocida ter priznanje statusa in razvoj romskega jezika.

Zaradi negativnih zgodovinskih izkušenj tudi v sodobnem času Romi pogosto ne želijo, da bi se ne-Romi učili njihovega jezika in se seznanjali z njihovo kulturo, saj menijo „da jim lahko ne- Romi še bolj škodijo če bodo poznali njihov jezik“. Videti je da jim bolj ustreza če izražanje kulture ostane zgolj v njihovem okolju in ne preseže zasebne sfere. Vse to pa jim daje določeni pridih skrivnostnosti, ki so ga na različne načine upodabljali umetniki zlasti v glasbi, filmu in literaturi.Mnogi Romi imajo izkušnjo romskega holocausta iz druge svetovne vojne - Porrajmos, ko je življenje izgubilo več kot dva in pol milijona Romov, številni pa so bili odgnani na prisilno delo ali v koncentracijska


taborišča. Šele v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja jim je bil tudi uradno priznan status žrtev holocausta in pravica do odškodnine.Evropski parlament je sprejel Resolucijo o Romih (2005), v kateri med drugim »opozarja, da je holokavst nad Romi enako grozovit zločin kot drugi zločini nacističnega režima. Ker je bil njegov cilj izbrisati Rome z zemljevida Evrope, si žrtve zaslužijo polno priznanje in ustrezno spoštovanje« (Evropski parlament 2005). To dejstvo je bilo v preučevanju holokavsta v Evropi dolgo časa prezrto. Šele ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja so začeli zbirati dokumente in fotografije iz zbirnih taborišč, zaporov, delovnih taborišč in taborišč smrti, pričevanja preživelih Romov ter analizirati dokumente nacističnega režima o načrtih za »končno rešitev romskega vprašanja« (Djurić 2006: 330–331).Danes so evropske institucije zavezane, da popravijo zgodovinske krivice proti Romom. V zvezi s tem so že sprejeli mednarodne dokumente in pravne akte, v katerih so označili in obsodili preganjanje Romov med drugo svetovno vojno kot genocid Romov. V skladu z Resolucijo Evropskega parlamenta o položaju Romov v Evropski uniji (2005), holokavst nad Romi v času nacizma zasluži polno obsodbo, sorazmerno s težo nacističnih zločinov.

Evropska komisija je v okviru strategije Evropa 2020, pozvala države članice in države, ki želijo pristopiti k Evropski uniji, da pripravijo nacionalne strategije za vključevanje Romov, ter da to vprašanje naslovijo v svojih nacionalnih programih za izobraževanje, zmanjševanje revščine, ter za spodbujanje socialnega in gospodarskega razvoja. V skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, morajo imeti otroci, pripadniki marginaliziranih in ranljivih skupin, pravične možnosti dostopa in uporabe celovitih in kakovostnih storitev za vključevanje že v zgodnjem otroštvu.

Programi in projekti za vključevanje Romov se nanašajo na različna področja življenja npr. urejanje bivalnih razmer, izobraževanje, zdravstvo in zaposlovanje. V vseh dokumentih se navaja posebna skrb za romske ženske, saj so večkratno diskriminirane s strani večinskega naroda, pa tudi znotraj romske skupnosti. Strokovni krogi se strinjajo da je za upešno vključevanje potrebno čim bolj vključiti romske ženske v ta proces, ter zagotoviti zgodnejše vključevanje otrok že na predšolski stopnji. V letu 2013 je v 12. evropskih državah potekal projekt „Romske ženske to zmoremo“, v katerem je sodelovala tudi Slovenija. Zajemal je zgodovinski položaj, demografske podatke, normativni okvir in

dejanski položaj žensk znotraj romske skupnosti, s ciljem povečati možnosti za vključevanje in usposabljanje romskih žensk za artikuliranje potreb in uveljavljanje svojih pravic v javnem življenju. Po oceni udeleženk projekta je bil projekt izredno uspešen in že večkrat je bila izražena želja da bi se nadaljeval.V okviru skupnega projekta OSF/REF/UNICEF: Roma Early Childhood Inclusion /RECI/ Zgodnje vključevanje Romov pa so strokovne ekipe iz štirih držav preučevale možnosti za vključevanje romskih otrok v predšolske ustanove, ter okrepiti in razširiti učinke obstoječih povezav, mrež in storitev. Projekt je potekal v štirih državah (Češka, Makedonija, Srbija, Romunija). Z opravljenimi terenskimi raziskavami so se projektne ekipe na terenu osredotočile na pridobivanje podatkov o vključevanje romskih otrok v predšolske ustanove in v šolo, in preučevale vplive socialne podpore družinam, zdravstvenih razmer, ravni izobrazbe staršev, zaposlitve in celote ukrepov socialnega vključevanja, za bolj učinkovito vključevanje romskih otrok že v zgodnjem otroštvu.

Viri:KLOPČIČ, Vera. Položaj Romov v Sloveniji : Romi in Gadže. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2007. 279 str., ilustr. ISBN 978-961-6159-31-9. [COBISS.SI-ID 236657664]

KLOPČIČ, Vera. Smeri razvoja in možnosti dograjevanja pravnega varstva romske skupnosti v Sloveniji. V: KORPIČ-HORVAT, Etelka (ur.). Bosa pojdiva, dekle, obsorej : drugi Šiftarjev zbornik. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija; V Mariboru: Pravna fakulteta; Ljubljana: GV založba, 2010, str. 141-156. [COBISS.SI-ID 11801165]

Stariha Gorazd »Z nobenim delom se ne pečajo, le z lažnivo beračijo«, Zgodovina za vse, leto XIV, Celje, 2007, str. 46

Zadravec Jože : Demografska in socialna podoba Romov v Sloveniji, Romi na Slovenskem, Razprave in gradivo 25, Ljubljana, 1991, str 85.

11

Alenka Kučan

ROMINJE IN NJIHOVO OPOLNOMOČENJE Z VIDIKA IZOBRAŽEVANJA

Rominje, ranljiva skupina znotraj ranljive skupine Romov, so dvojno diskriminirane. Kot Rominje in kot ženske. Za svojim sodobnim videzom pogosto uspešno prikrivajo svojo predanost zgodovinski vlogi romske ženske in s tem povezan podrejeni položaj v družini in domačem okolju.Mnoga vprašanja vezana na romsko populacijo v Pomurju resda rešujemo dobro in uspešno, posamezne romske ženske in dekleta so uspešna tako v izobraževanju kot tudi poklicnem in družbenem življenju. A izzivi, ki še čakajo romsko žensko na poti njenega opolnomočenja in enakopravnosti z moškim, so veliki.Če pogledamo na situacijo s pozicije izobraževanja odraslih, lahko pridemo do nekaterih ugotovitev. Podatki iz popisa leta 2002 (Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) kažejo, da so razlike med prebivalci, ki so se opredelili za Rome, po spolu največje pri srednješolski izobrazbi, saj predstavljajo Rominje v tej populaciji le dobrih 29%. Njihov delež pri populaciji brez izobrazbe oziroma vsaj enega končanega razreda pa je dobrih 67%. Sklepamo, da so brez izobrazbe predvsem starejše Rominje, saj zakon o osnovni šoli nalaga vsem prebivalcem Slovenije obvezno osnovno izobraževanje. Pri končani osnovni izobrazbi je število po spolu skoraj povsem izenačeno (Rominj je med njimi slabih 48%), prav tako je uravnoteženo tudi razmerje pri višji in visoki izobrazbi.Ugotavljamo, da pride v izobraževanju do največjega osipa Rominj nekje po končani osnovni šoli oziroma med srednješolskim izobraževanjem, kar dokazujejo tudi vključitve v naše izobraževalne programe za odrasle. In na to dejstvo moramo biti pozorni.Kljub dokaj uspešnemu zaključevanju rednih programov osnovne šole in povečanemu vpisu v srednješolsko izobraževanje v izobraževanju odraslih namreč še srečujemo Rominje z nedokončano osnovno šolo in tiste, ki so uspešno končale osnovno šolo in se vpisale v srednje izobraževanje, a ga niso zaključile. V povprečju na leto v naše programe osnovne šole za odrasle in v program Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM, vpišemo 15 do 20 romskih deklet iz te skupine.Zakaj prenehajo z izobraževanjem? Katere ovire so tiste, ki jih dekleta ne morejo preseči? Kaj jih premami da ponavljajo zgodbe svojih mam, tet in babic? O vsem tem se v naših programih

neformalno pogovarjamo z udeleženkami, vendar pa bi problematiki morali posvetiti več pozornosti in skupaj z drugimi pristojnimi organizacijami poskrbeti, da bi jim izboljšali motivacijo in možnosti za dokončanje programov za pridobivanje poklica in za dvig izobrazbene ravni.

Iz naših izkušenj izhaja, da dekleta opuščajo šolanje iz več razlogov. Nekatera so demotivirana, ker se niso smela vpisati v programe za poklice ki jih zanimajo. Šole s takimi programi so preveč oddaljene od njihovega mesta bivanja in starši jim ne dovolijo bivati izven njihove skupnosti. Druga se v novem šolskem okolju ne znajdejo in ne ujamejo novega ritma učenja, čeprav so bile kot učenke v osnovnih šolah razmeroma pridne in uspešne. Tretja srečajo partnerje, ki jih nagovorijo k prezgodnjemu zapuščanju doma in ustvarjanju nove družine. Starši so ob tem tako zaskrbljeni, da želijo dekleta zaščititi in jih zadržati v nekih družinskih in skupnostnih okvirjih. Včasih zaščitništvo družine sega tako daleč, da dekletom prepovejo obiskovanje pouka in s tem poskrbijo, da so dekleta dobro izolirana od svojih vrstnikov, predvsem od mladeničev, ki jim kot partnerji njihovih hčera, ne ustrezajo iz tega ali onega razloga.

Nekatera dekleta že v osnovni šoli začnejo doma prevzemati več odgovornosti za opravljanje gospodinjskih del in skrbeti za mlajše brate in sestre, ob tem pa se borijo še z vsemi izzivi najstniškega življenja, kar jim seveda tudi povzroča težave v šoli. Zahtevni šolski programi in redno obiskovanje pouka mladim Rominjam postaneta ob vseh vzporednih odgovornostih in pritiskih preveliko breme in zato začnejo izostajati od pouka. Starši so pri tem popustljivi, dekleta imajo doma potuho in zaveznike za svoje odklonilno vedenje do šole in učenja. Pod krinko starševske ljubezni jim starši celo dovolijo prekiniti z izobraževanjem.

In potem ostanejo dekleta doma. Začnejo se soočati z raznimi stiskami, ki vplivajo na njihovo duševno in telesno zdravje. Redko se udeležujejo izobraževalnih in drugih sorodnih aktivnosti in dogodkov v naselju in izven. Sama niso mobilna (izpit ima le redka Rominja) in nimajo finančnih sredstev… in tu se


začne začaran krog. Morda ravno od tu njihova želja za vračanje k zgodovinski vlogi romske ženske, k vlogi matere, gospodinje in partnerke. Verjamejo da so vse stvari boljše, ko si najdejo partnerja in ustvarijo lastno družino. In hitijo. Hitijo in postajajo nedorasle in neodgovorne matere, ponižne in ubogljive žene, zgarane in skrbne gospodinje. Začnejo se soočati z raznimi stiskami. Zaradi slabega materialnega položaja, osamljenosti, finančne odvisnosti in problemov v družini so v stresu, ki pogosto vodi do poslabšanja duševnega in telesnega stanja.Na poti izboljšanja položaja romskih žensk je delo z mladimi dekleti na prehodu iz osnovne v srednjo šolo zato izrednega pomena. Izobraževanje pri tem nosi odločilno vlogo, vendar pa se prav tako močno kaže tudi potreba po svetovalno - motivacijski opori in pomoči. Le tako bi lahko Rominjam pomagali do znanja, ekonomske neodvisnosti, zdravega ter dostojnega življenja, višje samopodobe, večje

Ob prebiranju vsebine projekta Zoralipe romane žuvjengru – Opolnomočenje romskih žensk oz. fonetično - opisno zapisan prevod naslova projekta z besedami mariborskih Romov – »Chol zol (fuqija) rromano džuvljikano, te kaj ćerol khanći ta kaj buti« sem se odločila, da spregovorim o nasilju v družini in opolnomočenju romskih žensk, žrtev nasilja, s štajerskega področja in tudi drugih področij Slovenije na centrih za socialno delo (v nadaljevanju CSD).

I. Kaj pomeni beseda opolnomočenje z vidika socialnega dela?Videmškova (2008) skozi različne poglede strokovnjakov povezuje besedo opolnomočenje z besedo krepitev moči oz. z angleško besedo »empowerment«, ki izhaja že iz 18. stoletja in se je uporabljala v medicini.Opolnomočenje je temeljno orodje socialnega dela. Temelji na individualnem delu s posameznikom, kjer posameznik pridobi zaupanje vase, da prepozna svojo stigmo, diskriminacijo in zatiranje. Strokovni delavke/ci podprejo posameznika in mu pomagajo tam, kjer sam to želi, pri njegovih odločitvah in prizadevanju za pridobitev pravic, ki so mu bile odvzete. Delo temelji na zaupanju. Strokovni delavke/ci usmerjajo posameznika k iskanju rešitev. Posameznik pridobi moč, da v življenju nekaj spremeni.Na pomembnost opolnomočenja in ekonomsko

neodvisnost žrtev nasilja posebej opozarja 18. člen Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) (oz. v nadaljevanju Konvencija).

II. Kaj je nasilje, nasilje v družini?Nasilje je kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so zapisane v 14. členu Ustave RS, ki zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Romske in druge ženske žrtve nasilja so zaščitene s slovensko zakonodajo, zakonodajo EU in drugih organizacij. Konvencija v celoti obravnava nasilje nad ženskami žrtvami nasilja, preganja storilce, poziva države k usklajenemu delovanju zakonskih, politični ukrepov in koordiniranemu delovanju CSD, policije, tožilstva, sodstva, zdravstva in nevladnih organizacij (v nadaljevanju NVO) v boju proti nasilju nad ženskami. Je najobsežnejši mednarodnopravni inštrument na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Slovenija sledi zahtevam Konvencije. Na področje nasilja v družini pomembno posega Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju Zakon), ki pa posebej ne govori o nasilju nad ženskami, ampak o nasilju enega družinskega člana

samostojnosti, odgovornosti in boljše participacije pri odločanju o svojem življenju, življenju v družini, skupnosti in širše.Naloga bo uspešno opravljena pod pogojem, da vsa dejstva pridobljena v individualnih razgovorih, podkrepimo s kvantitativnimi, merljivimi podatki (pisni viri, ankete ipd.) in podatki pridobljenimi z različnimi kvalitativnimi metodami (poglobljeni intervjuji, fokusne skupine ipd.) ki bodo pokazali jasno sliko o izobraževanju, statusu in bivanju Rominj in dali odgovore na naša vprašanja o vzrokih za opuščanje šolanja. Na podlagi analize rezultatov se nato lahko sistematično lotimo uvajanja ukrepov in oblikovanja ustreznih programov namenjenih opolnomočenju romskih žensk.

mag. Jelka Jelšek

OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK ŽRTEV NASILJA

13

nad drugim.Nasilje v družini predstavlja širši družbeni problem in ne zasebnega problema družine (Sedmak, Kralj 2006, 100).Zakon v 3. členu govori o nasilju v družini, ki je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja.

a) Vrste nasilja v družiniZakon v 3. členu določa naslednje oblike nasilja v družini:• Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki

pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.

• Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.

• Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.

• Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.

• Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.

• Največ nasilja je storjenega ženskam, in to v psihični in fizični obliki.

Vsaka dolgotrajna oblika nasilja pušča posledice.

b) Posledice nasilja nad ženskami so:• psihološke (ženske se zdijo same sebi grde,

neprivlačne, nevredne, imajo samomorilne misli, počutijo se ponižane, osramočene, krive, negotove, neljubljene, neljubeče, nevredne, zaupanja, nesposobne, zmedene, ranljive, stare, psihično in fizično uničene, izgubijo stik same s sabo, ne vedo, kaj bi rade v življenju, pričnejo živeti skladno s pričakovanji povzročitelja nasilja itd.);

• zdravstvene in socialne (duševne bolezni, depresija, samomorilska nagnjenja, zaradi povečanega kajenja, težave s pljuči, zaradi alkohola še druge bolezni, trajna invalidnost, osamitev, izolacija od drugih ljudi, psihološki stresi v obliki kroničnih bolezni, motenj hranjenja, težav pri iskanju zaposlitve in možnosti opravljanja dela, itd.) (Plaz 2014, 76-79);

• c) Nasilje v družini nad romskimi ženskamiRominje so žrtve enakih oblik nasilja kot predstavnice večinskega prebivalstva, s tem da je trpljenje še večje, zaradi okoliščin, v katerih se nasilje izvaja. V nadaljevanju sta izpostavljeni dve takšni okoliščini.

1. Zasebnost družinskega prostoraDružina predstavljala varno zavetje, sprejetost in ljubezen. Romski skupnosti družina veliko pomeni, vendar je družinski prostor zaradi stigmatizacije, diskriminacije, stereotipov in predsodkov večinskega prebivalstva do Romov, še dodatno zaprt pred večinskim prebivalstvom. Ravno v tem zaprtem družinskem okolju romske ženske doživljajo največ nasilja. Država in s tem tudi naše inštitucije neuspešno posegajo v ta zasebni prostor. Družinsko okolje predstavlja zasebni prostor. Koliko zasebnosti oz. posega v zasebni prostor dovoli posameznik, se odloči vsak posameznik sam. V kolikor romska ženska in okolica ne spregovorita o nasilju, državne inštitucije ne morejo posegati v zasebno družinsko okolje. Okolje (sosedje) ostaja indiferentno do nasilja, kljub temu da Konvencija v 27. členu in Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014 v četrti alineji drugega odstavka točke 1.2.3., predvidevata spodbujanje prijavljanja nasilnih ravnanj.Konvencija v 18. členu celo opozarja, da storitve ukrepov in zaščite žrtve ne smejo biti odvisne od pripravljenosti žrtve, da bo ovadila storilca ali pričala proti njemu. Zaščita mora biti zagotovljena po mednarodnem pravu.V kolikor je ogroženo življenje žrtve, lahko policija na osnovi zbranih podatkov žrtve, prič in CSD v skladu s 60. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije odredi prepoved približevanja določenemu kraju oz. žrtvi, tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. O prepovedi približevanja za namene zaščite žrtve na določenemu kraju ali osebi govori 4.a člen Zakona o kazenskem postopku in 53. člen Konvencije.Romska ženska in okolica morajo spregovoriti o nasilju v družini, vendar to storijo le redko, zato


veliko nasilja ostane nerazkritega in romske ženske nezaščitene.

2. Patriarhalna oblika družine – železni oklepPatriarhalna oblika družine je globoko zasidrana v romskem okolju. Kakšna je vloga posameznikov v takšni družini?• Moški – ekonomska vloga, usmerjenost vase in

moč, moški je »glava družine«.• Ženska – skrbstvena vloga – daje podporo

družini s svojo odgovornostjo, ženska se v veliko primerih odpove svojim željam in potrebam v dobrobit družine ipd..

Patriarhat predstavlja po določenih tolmačenjih celo oblast nad družinskimi člani. Patriarhalnost je povezana z dominanco moškosti. V kolikor bi se spremenila oblika družine, bi bila prizadeta »glava družine« – to je moški in njegov dominantni položaj. Zato bo moški na vsak način ščitil svoje interese. Romske družine so tradicionalno urejene po patriarhalnem načinu. Glede na to, da so moški v večini primerov (po posameznih analizah tudi do več kot 90%) storilci kaznivih dejanj (fizičnega nasilja), je patriarhalna družina »idealen« prostor za nasilje nad romskimi ženskami. Moškemu si prostora za nasilje ni potrebno ustvarjati, saj je ženska že tako in tako v podrejenem položaju. Ta tradicionalna vrednota (podrejena vloga ženske) patriarhalne družine je še bolj tolerantna do raznih oblik nasilja in romska ženska še bolj izpostavljena in trpinčena.Žal v patriarhalni družini še vedno prevladuje miselnost, da se del krivde za storjeno dejanje pripiše žrtvi, čemur sledi viktimizacija žrtve (ženska si je sama kriva za to, kar se ji je zgodilo). Zaradi takšnega zmotnega mišljenja je prisotno manjše število prijav nasilja v družini in več molka (Sedmak, Kralj, 2006, 103-107). Konvencija posebej opozarja da običaji, vera, tradicija ter kultura ne opravičujejo nasilnih dejanja niti v primeru, ko je žrtev prekršila običaje, kulturo, tradicijo in ipd. nekega naroda.

Rominje ne morejo iz oklepa patriarhalnosti, v katerem so žrtev nasilja, ker se zavedajo:• da so brez izobrazbe,• brez lastnih sredstev preživljanja, saj so finančno

v celoti odvisne od partnerjev, • ker nimajo stanovanja,• ker ne znajo jezika večinskega prebivalstva,• zaradi slabe sprejetosti večinskega prebivalstva,• ker niso osveščene o svojih možnostih,• zaradi strahu pred prihodnostjo,• zaradi stigmatiziranosti ženske (ženska je

manjvredna),• ker so psihično in fizično uničene,

• ker se bojijo partnerjev, od katerih je v celoti odvisna njihova eksistenca,

• ker so deležne socialne izolacije,• ker nimajo urejenega državljanstva zase ali

otroke (zlasti mariborske Rominje), • ker v veliko primerih nimajo sorodnikov v

Sloveniji, ki bi jih razumeli in sprejeli,• da ne morejo pobegniti, ker so partnerji – »glave

družine« močno povezani po vsej Sloveniji in tudi izven nje in

• ker imajo še vedno premalo zaupanja v ustanove večinskega prebivalstva.

III. Kaj lahko stori CSD za opolnomočenje romskih žensk?Nasilje morata žrtev in okolica prepoznati, šele potem lahko CSD ustrezno ukrepa. Zakon poziva, da morajo organi in organizacije ter NVO o vsaki obliki nasilja, s katero so seznanjeni, takoj obvestiti CSD, razen če žrtev temu izrecno nasprotuje.Delo CSD temelji na žrtvinem zavedanju njenega položaja in iskanju rešitev skupaj z žrtvijo. CSD izvaja vse naloge, ki so zapisane v uvodu pod pojmom opolnomočenja, z vidika socialnega dela. Storitve izvaja v skladu z Zakonom o socialnem varstvu v skladu s 14. členom Zakona ter drugih zakonov in predpisov. CSD mora delati na odpravi neposredne ogroženosti in poskrbeti za žrtvino dolgoročno varnost. Dela na odpravi vzrokov in okoliščin, kjer prihaja do nasilja, rešuje žrtvine socialne in materialne pogoje bivanja. Dela tudi s povzročiteljem nasilja, ga napoti v ustrezne ustanove izobraževanja, psihosocialne pomoči in zdravstvene programe. Po potrebi mora skupaj z žrtvijo oblikovati načrt pomoči žrtvi, ki se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima, kjer sodelujejo organi in organizacije, ki so ali še bodo obravnavale žrtev nasilja.CSD Maribor nudi še dodatno oporo romski ženski s koordinatorko za romska vprašanja (projekt je v celoti podprla Mestne občine Maribor), ki romsko žensko žrtev nasilja sprejme, se z njo pogovori in jo razume tudi v romskem oz. albanskem jeziku. Koordinatorka jo usmerja in spremlja v korakih, ki jih stori v prihodnje na CSD.Romska ženska žrtev nasilja bo skupaj z otroki umaknjena v varno okolje kriznih centrov in varnih hiš v Sloveniji, ki so na skritih lokacijah. V postopku bivanja v varni hiši bo živela in delala na svoji opolnomočenosti, uredila se ji bo finančna pomoč, iskala stanovanjska rešitev. Delalo se bo na njeni usmerjenosti in možnosti za življenje v prihodnosti.

15

Leta 2011 je Klopčičeva govorila o nizki ravni zaupana romskih žensk do ustanov večinskega prebivalstva. Zaupanje se korak po koraku izboljšuje, vendar če žrtev ne spregovori ali ne spregovori okolje, v katerem je romska ženska deležna nasilja, lahko CSD stori zelo malo na njeni opolnomočenosti. Zato bo romska ženska mora spregovoriti!!! Rominja bo morala spregovoriti, v kakšnem labirintu nasilja se je znašla, sicer ji strokovni delavke/ci ne morejo pomagati iz oklepa nasilja in jo opolnomočiti. CSD ne more posegati v zasebnost, v kolikor posameznik tega ne želi.Pomembno je korektno in strokovno delo zaposlenih na CSD. S takšnim delom se povečuje zaupanje in prijavljanje nasilja. Največ žrtev nasilja pokliče policijo in CSD. (Leskovšek, Urek, Zaviršek, 2012, 7). Lahko pa se romske ženske žrtve nasilja obrnejo po pomoč tudi na NVO.Po raziskavi je najbolje med državnimi ustanovami ocenjeno delo CSD, vendar še vedno slabše kot delo NVO (Sedmak, Kralj, 2006, 100-101). Po mnenju Urhove (2009, 248 do 249) Romi sprejemajo strokovne službe kot kontrolne, represivne, ki nudijo premalo informacij. Socialno delo je razpeto med potrebami uporabnikov in navodili zakonodaje in nacionalnih programov. Še vedno so prisotni predsodki in osebne vrednote strokovnih delavcev CSD pri njihovem delu, ki je preveč zbirokratizirano. CSD-ji imajo strokovno usposobljene strokovne delavce posebej za to področje, kljub temu Sonja Žugič (2013), koordinatorka za nasilje v družini pri CSD Krško, pove, da se pri srečanju z nasiljem v romski družini čutijo precej nemočni. Občutki nemoči strokovnih delavcev so še posebej prisotni v primerih, ko se soočajo s kompleksnimi življenjskimi situacijami uporabnikov, z njihovo večdimenzionalno socialno izključenostjo in prikrajšanostjo (Urh 2009, 249). Problem je zaznati v večplastnosti težav, v katerih se znajdejo romske ženske žrtve nasilja.

Zakon v 10. členu zahteva usklajeno delovanje organov in organizacij (tudi NVO) v primeru nasilja. V Sloveniji je veliko ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja in jim pomagajo. Manjka NVO, še zlasti na Štajerskem, kjer je največ kriminala v Sloveniji in po podatkih koordinatorke za nasilje Premzlove (2014), največ žensk žrtev nasilja v Sloveniji.Konvencija v 9. členu priznava, spodbuja in podpira delo NVO in civilne družbe, ki so dejavne na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Zakon jih v 10. členu daje v enakopravni položaj kot ostale organizacije v primeru prednostne obravnave

žrtev nasilja, medsebojnega obveščanja in pomoči pri preprečevanju in odkrivanju nasilja, odpravljanja vzrokov, nudenja pomoči žrtvi in vzpostavitvi pogojev za varno življenje. 8. člen Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja omogoča NVO sodelovanje pri oblikovanju rešitev in predlogov na področju enake obravnave. 17. člen Zakona govori o pomenu NVO, ki prav tako nudijo zaščito in pomoč žrtvam nasilja ter sodelujejo s CSD, policijo, tožilstvom, sodiščem, zdravstvenimi in izobraževalnimi organizacijami.Nujno je sodelovanje romske skupnosti s CSD in drugimi ustanovami pri odkrivanju, osveščanju in odpravljanju nasilja nad romskimi ženskami. Nasilje nad ženskami ne sme biti tabu tema. Nujno je, da romska skupnost spregovori o nasilju tudi izven svojega okolja.

Konvencija v 11. členu podpira raziskave in mednarodno primerjavo o vseh oblikah nasilja. Slovenija ima to področje urejeno v okviru nacionalnih programov. V prejšnjem stoletju je bilo narejenih zelo malo raziskav. Z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini se ukvarjajo le redki raziskovalci. Največ raziskav so naredila razna ženska gibanja. Največ jih je narejenih na kazenskopravnem in socialnem področju, manj pa na drugih področjih. Prevladujejo feministični pogledi. Nasilnih dejanj je mnogo več, kot jih prikazujejo ocene, ker se v ocenah upoštevajo samo dejansko prijavljene zadeve (Sedmak, Kralj, 2006, 95 - 104).Nasilje nad romskimi ženskami je v večini primerov predmet raziskav etničnega diskurza socialnega dela, ki je bil še do nedavnega zamolčan tudi na izobraževalnem področju socialnih delavcev.

IV. ZaključekPotrebno je poudariti, da je nasilje nad romskimi ženskami še veliko kompleksnejše, kot je omenjeno v tem prispevku, in tudi delo, postopki in zakonodaja še obsežnejši. Ni dolžnost romskih žensk, da prenašajo breme nasilja, ampak lahko stopijo iz tega začaranega kroga in se opolnomočijo s pomočjo strokovnih delavcev CSD in drugih ustanov, kot n. pr. NVO, vendar bo to možno le, če bodo spregovorile o nasilju, še posebej o nasilju za vrati patriarhalnih družin. V naši družbi manjka zagovorništva na tem področju.Veliko je potrebno še narediti na preventivi in ozaveščanju romskih žensk. Potrebno je, da spoznajo, da niso krive za nasilna dejanja partnerjev in da je njihova vloga v družini enakovredna partnerjevi, kljub tradicionalnim pogledom na družino. Romske družine oz. družinski člani ne smejo biti strpni do


nasilja v družini. Opolnomočenje je namenjeno nemočnim žrtvam, ki so izključene. Pomembno je delo na spremembi odnosov, ki pa ni samo v interakciji (medsebojnem vplivu) med romskim moškim in žensko žrtvijo nasilja, CSD in romsko žensko, ampak tudi med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, da bi lahko rešili še širši kontekst neenakosti v družbi, vendar tega ne bo rešilo socialno delo. Za uspešno delo na področju opolnomočenja romskih žensk je potrebna kritična refleksija socialnega dela, ki bo ustvarila več zaupanja v delo socialnovarstvenih ustanov.

LITERATURA:Klopčič, Vera. 2011. Položaj romskih žensk. Https://vimeo.com/zulk (4. 9. 2015).Leskovšek, Vesna. Mojca Urek in Darja Zaviršek. 2012. Poročilo o nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih. Http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem. gov.si/pageuploads/SplosniPodatki.pdf (7. 9. 2015).Plaz, Maja. 2014. Nasilje nad ženskami v partnerskih in sorodstvenih odnosih. V Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, ur. Špela Veselič, Dalida Horvat in Maja Plaz, 75-93. Ljubljana: PrintPoint.Premzel, Frančiška. 2014. Največ nasilja nad ženskami je v podravski regiji!. Http://svet24.si/ clanek/novice/slovenija/54731b044f8d4/podravje-izstopa-po-problematiki-

nasilja-nad-zenskami (4. 9. 2015).Sedmak, Mateja in Ana Kralj. 2006. Nevarna zasebnost – nasilje v družinah v Sloveniji. V Družboslovne razprave, XXII. 53: 93-110.Urh, Špela. 2009. Etnično občutljivo socialno delo z Romi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.Videmšek, Petra. 2008. Krepitev moči kot temeljno orodje socialnega dela. V Socialno delo 47: 3/6.Žugič, Sonja. 2013. Pri Romih nasilje v družini tabutema. Https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ iz-sveta-romov/pri-romih-nasilje-v-druzini-tabutema/325510 (3. 9. 2015).

Pravni viri:Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06- UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99).Konvencija (Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini). 2011. Istanbul: Council of Europe.Zakon o kazenskem postopku (ZKP-UPB8). Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 47/13 in 87/14)Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.).Zakon o socialnem varstvu. Uradni list RS, št. 3/07-UPB2, 23/2007 - popr., 41/2007 - popr., 114/2006 - ZUTPG, 57/12. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Uradni list RS, št. 93/07- UPB.Zakon (Zakon o preprečevanju nasilja v družini - ZPND). Uradni list RS, št. 16/08.Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014 (ReNPPND0914). Uradni list RS, št. 41/09.

Romi predstavljajo največjo etnično manjšino v Evropi. Njihov položaj pa je kljub temu še vedno predmet diskriminacije in družbenega ter ekonomskega izključevanja. Še posebej občutljiva skupina so romske ženske. Romska manjšina se sooča z visokim tveganjem za revščino in brezposelnostjo, saj jo v času gospodarske krize pestijo slab ekonomski položaj, visoka nepismenost, slabo znanje o upravljanju z denarjem in izvajanju finančnih transakcij ter iskanje zanesljivih informacij in sprejemanje dolgoročnih odločitev. Ocena, da je stopnja finančne pismenosti Romov nizka, je potrdila tudi mednarodna raziskava v šestih državah (v Sloveniji, Srbiji, Bolgariji, Grčiji, Italiji in na Slovaškem). Romi v vseh sodelujočih državah živijo v podobnih bivanjskih razmerah, torej v ilegalnih naseljih, barakah. Zaposlenost je v drugih državah nekoliko višja kot v Sloveniji, kjer se giblje med dvema in desetimi odstotki. Povsod se kot del prihodkov pojavlja socialna pomoč, družinski prihodki so nižji kot pri večinskem prebivalstvu, boljši položaj kot

v partnerskih državah pa imajo slovenski Romi na področju zdravstva. Mesečni prihodki povprečne romske družine na Dolenjskem znašajo med 300 in 1500 evri. Njihova glavna vira sta denarna socialna pomoč in otroški dodatek. V povprečju znaša socialna pomoč na družino 400 evrov na mesec, otroški dodatek pa od 100 do 600 evrov. Po razgovorih z njimi, jih večina težko preživi skozi mesec, zato tudi ne morejo nič prihraniti. Največ denarja porabijo za prehrano, položnice, tobak, gorivo. Na vprašanje, kaj bi z denarjem, če bi ga imeli veliko, je večina odgovorila, da bi najprej poskrbeli za bivanjske razmere. Zato obstaja jasna potreba po izvajanju finančnega izobraževanja, ki obravnava specifične okoliščine romske skupnosti. Na podlagi izsledkov zgoraj omenjene raziskave, ki je potekala v okviru projekta FINALLY – Finančna pismenost za Rome, je skupina strokovnjakov s pomočjo evropskih sredstev (Program VŽU) razvila 56-urni izobraževalni program za finančno opismenjevanje Romov ter oblikovala učna gradiva in pripomočke.

mag. Gabi Ogulin Počrvina

OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK S POMOČJO FINANČNE PISMENOSTI

17

Program in učna gradiva so zasnovani tako, da bodo pripomogli k izboljšanju odnosa do denarja, k boljšemu izkoristku razpoložljivega denarja, k izboljšanju sposobnosti načrtovanja in postavljanja prioritet (tako kratkoročnih kot dolgoročnih), razvili sposobnosti ocenjevanja tveganj pri posojilih in dolgovih ter povečali zaupanje v bančne storitve in motiviranje za (samo)zaposlovanje. Osnovno znanje matematike je nujno za finančno pismenost. Posameznikove težave z računanjem lahko vplivajo na njegovo finančno pismenost, vendar pa jih lahko rešimo s pripomočkom, kot je žepni kalkulator.

Udeleženke prve (pilotne) izvedbe programa v Sloveniji so bile v glavnem mlade Rominje, ki so poleg finančne pismenosti razvijale še štiri druge kompetence , ki so del Evropskega okvira ključnih kompetenc:• matematično pismenost: osnovne matematične

operacije, računanje, računanje z odstotki, logično sklepanje, razumevanje pojavov (npr. načrtovanje nakupa, primerjava cen, izračun nakupa itn.), rokovanje z denarjem;

• samoiniciativnost in podjetništvo: da se znajo spopasti z novimi situacijami, kreativnost,

V sklopu mednarodnega projekta e-RR, ki ga vodi in koordinira RIC Novo mesto, je od junija 2015 javno dostopna izobraževalno informacijska platforma http://www.eromaresource.com/, s katero želimo podpreti procese vključevanja Romov v različne sfere družbenega življenja. Projekt sofinancira Evropska unija skozi program Vseživljenjsko učenje. Platformo smo snovali partnerji na podlagi lastnih izkušenj ter na podlagi transnacionalne raziskave med partnerskimi državami, ki smo jo izvedli v letu 2014.

Skupaj s partnerji smo decembra 2014 končali nacionalno, meddržavno in evropsko raziskavo o primerih dobrih praks in oceni potreb po delovanju spletnega portala za različne strokovnjake in snovalce politik, ki se dotikajo romske tematike. V raziskavah smo zajeli opise njihovega pravnega položaja, izobraževalne, zaposlitvene, zdravstvene in bivalne razmere, v katerih živijo, ter predstavili rezultate anketnih vprašalnikov, s katerimi smo

dobili odgovore o oceni potreb delovanja spletnega portala. Raziskava nam je odgovorila na vprašanje, kje po mnenju anketirancev nastopajo težave za slabše reševanje romskih vprašanj, opozorila nas je na vidnejše projekte in aktivnosti, ki so povezani z reševanjem romske problematike in bi jih veljalo izpostaviti na spletnem portalu. Nacionalne ter transnacionalna raziskava je dosegljiva na platformi eromaresource.com

Na platformi so tako predstavljeni aktualni podatki in opisi s področja politik in zakonodaje, vključevanja in enakih možnosti, izobraževanja, zaposlovanja, zdravja ter kulture v Slovenji, Hrvaški, Slovaški, Poljski, Franciji ter na področju Evropske unije. Platforma ponuja tudi opis stanja ter pregled institucij. Posebno vrednost dajeta platformi knjižnica gradiv ter knjižnica projektov, s katero želimo spodbuditi predstavljanje različnih nacionalnih ter mednarodnih romskih projektov na področju Evropske unije.

načrtovanje, imeti ideje, ukrepati;• komunikacija v tujem jeziku, saj je njihov

materni jezik romščina: sposobnost verbalne komunikacije, branje, pisanje; razumevanje slišanega/prebranega; razumljiva komunikacija (vsakodnevne situacije, na primer v trgovini, na banki ipd.)

• digitalna pismenost: uporaba mobilnih aplikacij za upravljanje porabe denarja; iskanje informacij;

Torej posameznikova družbena vpetost (oz. vpetost v skupnost) se razvija s pomočjo učenja. Posledice posameznikovega učenja so vidne tako na individualni (dobro za posameznika) kot na skupnostni ravni (dobro za širšo skupnost), pri čemer posameznika in skupnost opazujemo v dveh nasprotnih polih, in sicer skozi učenje, ki prinaša spremembe (osebne ali skupnostni aktivizem) in na drugi strani učenje, ki omogoča posamezniku ali skupnosti, da ohranja obstoječe stanje. Vsako izobraževanje (ne glede na temo) je hkrati tudi izobraževanje za pridobivanje moči in vpliva: psihološkega, družbenega, ekonomskega in političnega. Znanje torej postaja orožje razvoja, zato naj ga bodo v čim večji meri deležne tudi romske ženske!

Ana Granda Jakše

E-ROMA RESOURCE – PLATFORMA ZA USPEŠNO VKLJUČEVANJE ROMOV


Polde Jevšek

POLOŽAJ IN VLOGA ŽENE V ROMSKI SKUPNOSTI

Razmišljanja in opažanja, o položaju in vlogi žene v romski skupnosti so nastala kot del mojega profesionalnega dela na Centru za socialno delo Novo mesto. Na referatu polivalentnega socialnega dela, ki na podlagi tako krajevne kot tudi stvarne pristojnosti pokriva 14 romskih naselij v občinah Novo mesto, Škocjan in Šentjernej. Na tem območju po štetju na CSD živi skoraj 1500 Romov, (1479 od tega 714 žensk in 765 moških), razlika v korist moških je +51. V več kot 35-letni praksi na področju socialnega dela z Romi sem opazil določene specifične pojave, ki se pojavljajo v romskih naseljih. Glede na izkušnje, zaznavanje in poznavanje situacije bom poskušal povzeti specifičen položaj romskih žensk, ki ga opažam pri svojem delu. Pomembno pa je pri temu vedeti, da se v več kot 98% romske družine preživljajo predvsem z denarno socialno pomočjo in zaradi številnih otrok v družini tudi visokimi otroškimi dodatki. Prav zaradi omenjenih prejemkov je na ta način omogočeno njihovo materialno preživetje.

Spominjam se prvih let svojega službovanja, ko so na Centru za socialno delo družine prejemale takrat tako imenovane družbeno denarne pomoči le v primerih, ko je moral mož, oz oče otrok, - takrat smo dejali edini hranilec - na prestajanje zaporne kazni. Mož je svojim delom, če je bil zaposlen, ali pa je z delom pri kmetih, z nabiranjem zdravilnih zelišč, odpadnega materiala in podobno skrbel za materialno plat družine. Njegova skrb za preživljanje družine pa je z njegovim odhodom v zapor prenehala. Tako se je na CSD pojavila žena, oz. mati otrok z veliko materialno in osebno stisko. Podala je prošnjo za pomoč. Posebna komisija, ki se je na CSD sestala enkrat mesečno, je v glavnem v takšnih situacijah sklepala pozitivno. Družini se je priznala družbeno denarna pomoč za čas prestajanja kazni edinega

Platforma je dobra priložnost, da različni strokovnjaki ter romski aktivisti in seveda vplivne romske ženske delijo informacije, projekte ter projektne rezultate, primere dobrih praks in različna gradiva, ki bi lahko bila koristna posameznike ali organizacije, ki delujejo na področju vključevanja Romov. S želimo tudi spodbuditi da sodelovanju in povezovanju strokovnjakov ter romskih aktivistov ter vplivati na razvoj politik, projektov in programov, ki bi lahko bili v oporo tudi pri aktivnostih za opolnomočenje romskih žensk.

hranilca. Mati otrok je bila tista, ki je torej z vso materinsko skrbjo in ljubeznijo do otrok poskrbela, da so otroci imeli kaj za pod zob.

V tistem času so bili tudi vsi otroški dodatki nakazani v funkcionalni obliki, torej na trgovino, kjer so jih (pogosto tudi že kar pripravljene pakete) prevzele matere. Resnici na ljubo pa je tu treba dodati, da sta se v trgovini, kot prevzemnika materialnega nakazila pojavila v nekaterih primerih tudi oba starša. A kljub vsemu menim, da je imela pomembnejšo besedo pri izbiri živil in ostalih nujno potrebnih artiklov mati.

Nikakor pa mati ni imela pomembne vloge, ko se je v tistih časih družina odpravila na nabiranje zdravilnih zelišč, ko je v poletnih mesecih celotna družina zapustila kraj stalnega bivanja in se odpravila za zaslužkom v gozdove, v posavski predel Slovenije. Mati, oz. žena je morala biti tiho in poslušna in seveda iti tja, kamor jo je peljal mož. Tam so si postavili zasilen šotor, bivakirali v njem cca tri mesece in v tem času nabirali zdravilna zelišča, ki so jih odprodali in s tem precej pripomogli k dvigu družinskega proračuna. Kurišče, ki je obenem služilo tudi kot kuhinja, pa je bilo v domeni žene, oz. matere otrok.

V tistem času je bil pomemben vir zaslužka tudi prosjačenje. V tem elementu pa je bilo življenje in tako rekoč celoten obstoj družine odvisen od žene, saj se moški v vlogi beračenja niso pojavljali.

Za Rome je bila vselej pomembno, da je bilo v družini precejšnje število otrok. Kot je napisala dr. Pavla Štrukelj, je bila romska žena bolj cenjena po številu otrok, kot pa po svoji lepoti. Seveda je jasno, da je prav zaradi večjega števila otrok družina imela

19

višji otroški dodatek in s tem tudi več sredstev za preživljanje. Zgodnja rojstva, veliko število otrok in pa neustrezni bivalni pogoji in vremenski vplivi seveda puščajo sledi na romskih ženah. Le te zaradi navedenega kažejo navzven večje število let, kot pa jih dejansko imajo.

V tistem času, pa še danes se najde kakšna številčna družina, ki živi v leseni baraki, brez vode, elektrike, brez ustreznih sanitarij, z zemljo na dnu barake v kateri živijo, z enim samim prostorom in ležišči, na deskah, ko je na drugem koncu taiste barake obrnjen sod, ki služi za peč. Sama urejenost in oprema bivališča je nedvomno v domeni matere. Spominjam se družine, ki je živela v tako neurejenih razmerah. Pa ni bila edina takšna. Ko smo prišli k njim domov na začetku šolskega leta, pa je mati takrat sedem letnega sina še vedno dojila. Rekla da fant ne bo šel v šolo, saj je še vedno na njenih prsih. Sin je seveda po prepričevanju in vztrajanju šel v šolo in danes 44 letni mož tudi na RIC-u kasneje uspešno dokončal OŠ. Težko bi se odločil, ali so romski dečki, ali deklice bolj učljivi in so tudi v večjem številu dokončali šolo. Morda za Šentjernej lahko rečem deklice, drugje pa je stanje približno enako. Ima pa seveda mati, romska žena, velik vpliv pri obisku šole. Ona je bila tista, ki je zjutraj otroka zbudila, ona je bila tista, ki ga je poslala na šolski avtobus in ona je bila tista, ki se je zanj zanimala. Seveda v nekaterih primerih tudi oče, a vendar je vedno pomemben faktor pri obiskovanju šole in s tem seveda izobrazbi otrok mati. Romska mati je bila tista, ki se je, ko smo odprli prvi vrtec v Žabjaku, zanimala kako in kaj je z njenim otrokom, ga tja pripeljala in iz njega tudi odpeljala. Ona je hodila na proslave, ko so njeni otroci v vrtcu zapeli in zaplesali ob različnih praznikih in ji zvabili solze veselja in sreče.

In prav izobraževalni sistem je tisti temelj, ki naj bi Romom omogočil, da bi spoznali vrednoto, ki jo le ta daje. Pogosto se je dogajalo, pa se še vedno dogaja, da dvanajst letna romska deklica enostavno ne obiskuje več šole, ker naj bi doma skrbela za mlajšo sestro. Ali pa npr. štirinajst letna deklica, po v naprej dogovorjenem scenariju zapusti matično družino in odide k fantu. Kljub želji in pritiskom dekličinih staršev, da bi se hči vrnila domov, je za to zelo malo možnosti. Ker dekle pove, da ima fanta rada in da je tam prostovoljno, sistem ne omogoča, da bi jo vrnili nazaj v matično družino. Tako policija kot socialna služba sta brez moči. Starši, ki bi jo lahko edini fizično prijeli in odpeljali, pa se bojijo zamere in sankcij s strani fantove družine. Kot sem že omenil, številčnost družine prinaša tudi

višje denarne prejemke. Danes, kot je že omenjeno, 98% Romov, prejemnikov DSP. A po podatkih kolegov, ki delajo na področju denarnih transferjev, ne bi mogli oceniti, kdo je tisti, ki v večih primerih vlaga vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pogosto prideta celo oba partnerja.

Prav denarni prejemki, ki pa so lahko vzrok pretiranemu uživanju alkoholnih pijač. Ta pa je seveda vzrok za nasilna dejanja, ki se dogajajo znotraj družine, ko postane žrtev žena z otroki. Nasilnež, tu gre v glavnem za moža in očeta otrok, je pod vplivom alkohola fizično in psihično nasilen do svoje partnerke. Prav zaradi takšnih primerov smo na CSD v sodelovanju z drugimi institucijami izdali zloženko, napisano v slovenskem in romskem jeziku, iz katere je razvidno, kaj naj žena v takšni situaciji naredi, kam naj pokliče. Na ta način so v zadnjem času so tudi romske žene vse bolj osveščene in zaradi tega je tudi vse več prijav o nasilju v družini. Tako je možem s strani policije izrečen ukrep prepovedi približevanja za 48 ur, ki se pogosto podaljša na 10 dni. Žrtev pa se lahko sama odloči in ob pomoči, sodelovanju in opolnomočenju strokovnih delavcev CSD poda predlog, da se ukrep PP podaljša na 60 dni. Ob tem pa je potrebno dodati, da so v primerjavi z nekdaj, romske žene v pogovoru s svetovalnimi delavci veliko bolj sodelujoče, pogovorljive in odprte za nasvete.

Ko je govora o uporabnikih storitev socialnega varstva, ki imajo pogosto nerešene osnovne eksistenčne potrebe, je potrebno ženam v romski skupnosti nuditi pomoč, da ozavestijo svoj položaj in ga izboljšajo. Kljub temu, da to marsikdaj deluje kot utopija. Videti je kot nekaj, kar bo dosegljivo šele v daljni prihodnosti, ko bodo rešene osnovni materialne težave. Pa vendar se ne smemo ustaviti.

V romskih ženskah po mojem prepričanju obstaja ogromna moč, ki jo je potrebno aktivirati in usmeriti za izboljšanje kvalitete njenega življenja in življenja celotne njene družine. Da pa ta moč v njih obstaja vemo, ko ugotovimo, s kolikšnim odrekanjem in trpljenjem se prebijajo skozi vse težave v na svoji življenjski poti.


V tem prispevku želim predstaviti dve iztočnici, ki se mi zdita pomembni pri ozaveščanju in informiranju romskih žensk pri enakovrednem vključevanju Rominj v širšo skupnosti in enakost spolov. Center za socialno delo ima v okviru javnih pooblastil nalogo oziroma storitev socialne preventive. Socialna preventiva je storitev socialnega varstva, ki jo načrtuje in sofinancira država, izvajajo pa jo različni izvajalci med njimi tudi center za socialno delo. Njen namen je preprečevanje socialnih stisk in težav posameznika, družine in skupine prebivalstva. Center za socialno delo poleg svojega rednega dela opravlja tudi različne dodatne programe v okviru socialne preventive. Različni programi, ki si jih zastavimo v začetku leta in so predvsem odziv na trenutno potrebe v okolju se izvajajo skozi celotno leto in za različne ciljne skupine. Za romsko populacijo so se izvajali predvsem programi, ki so se nanašali na otroke in mladostnike, ter na celotno družino. Druga naloga, ki bi jo želela na tem mestu izpostaviti in predstaviti in je zelo pomembna pri enakovrednem odnosu romskih žensk pa so naloge za preprečevanje nasilja. Zakon o preprečevanju nasilja v 3 členu opredeljuje, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja.

1. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.

2. Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.

3. Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.

4. Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih

članov.5. Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba

opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.

Na centru za socialno delo ugotavljamo, da kljub vse večji ničelni toleranci o kateri se govori vse povsod je še vedno premalo narejenega in do nekaterih ključnih ciljnih skupin ne pridejo potrebne informacije. Pomembno je, da se ljudi še vedno opozarja na nedopustno nasilno vedenje znotraj družine. Zakon o preprečevanju nasilja govori tudi o tem, da posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član.

1. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

2. Posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči žrtvam so deležne starejše osebe in invalidi ter osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase.

Pomembno pa se mi zdi tudi izpostaviti, da smo dolžni prijavo o nasilju podati na center za socialno delo, policijo vsi ki smo priče oziroma vemo za nasilje v družini. Velikokrat pri svojem delu opažamo, da romske ženske ne prepoznajo nasilnega vedenja svojih partnerjev, očetov, bratov… romske družine tako kot je že bilo povedano živijo v patriarhalnih družinah. Prav tako je opaziti, da v kolikor se ženske razidejo s svojimi partnerji se preselijo v svojo matično družino in nato živijo v širših družinah. Vse navedeno pa je posledično povezano s slabim materialnim stanjem romske ženske. Strokovni delavci na centrih za socialno delo, predvsem pa stroka socialnega dela želi delati v smeri preprečevanja in ozaveščanja, ki pa bi temeljila na enakovredni obravnavi. Potrebno je iskati razpoložljive vire da bi se informiralo in ozaveščalo romske ženske. Pomembno pa je da se pri razreševanju socialnih stisk in težav povežejo različne institucije, ki lahko privedejo do razreševanja nastale situacije. Le z dobrim medsebojnim sodelovanjem bomo le to dosegli.

Sabina Celec, univ. dipl. soc. del.

OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK

21

ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK

ZAKLJUČKI

Delavnice so potekale na treh območjih, kjer tradicionalno, oziroma v največjem številu pripadniki romske skupnosti v Sloveniji. Kljub temu, da se položaj romske skupnosti na vseh treh lokacijah razlikuje, so se udeleženci delavnic strinjali z ugotovitvijo, da je opolnomočenje romskih žensk nujno za uspešno vključevanje pripadnikov romske skupnosti, ki zajema tudi ukrepe za ohranjanje identitete, jezika in kulture Romov. Zaradi negativnih zgodovinskih okoliščin in nestrpnosti do Romov v nekaterih okoljih, je romska skupnost manj prepoznavna ali pa popolnoma prezrta v dejavnostih na nacionalni in lokalni ravni. Predsodki in nestrpnost se na področju izobraževanja zrcali v zahtevah staršev po ločenem izobraževanju, na področju urejanja bivanjskih razmer v zahtevah po prepovedi naseljevanja posameznih romskih družin, ki se nekaterih okoljih stopnjuje do sovražnosti in izgona Romov, ter v odklonilnem odnosu delodajalcev do zaposlovanja Romov. V vsakdanjem življenju so pripadniki romske skupnosti pogosto žrtve predsodkov, kolektivnega sovraštva in stigmatizacije, kar je glavna ovira za njihovo uspešno vključevanje na vseh omenjenih področjih.Na drugi strani so negativne zgodovinske izkušnje v stikih s pripadniki večinskih narodov vplivale na nezaupanje Romov do zunanjega sveta, ki se izraža v odklonilnem odnosu do izražanja lastne identitete v javnem prostoru in v prepovedi posredovanja kulture in jezika ne-Romom. Posledica zaprtosti romske skupnosti je nevidna diskriminacija, ki se dogaja znotraj romske skupnosti, največkrat v odnosu do romskih žensk in otrok. V polpretekli zgodovini so romskim deklicam celo prepovedovali obiskovanje šole, tudi v sodobnosti pa se dogaja, da deklice zaključijo šolanje že v petem ali šestem razredu osnovne šole.

Skupne ugotovitve z delavnic lahko strnemo v naslednje sklope:1. Na področju politične participacije primeri iz

sodobnega življenja potrjujejo, da so romske ženske, ki so se že dejavno vključile v javno življenje vztrajne, potrpežljive in uspešne pri izpolnjevanju prevzetih obveznosti.

2. Zlasti je ozaveščenost romskih žensk pomembna na področju vključevanja otrok in vseh družinskih članov v formalne in neformalne oblike izobraževanja. Na delavnici v Mariboru so udeleženke izrecno navajale primere iz prakse, ko so se romske ženske opismenjevale z željo, da bi lahko pomagale otrokom v šoli in sploh sodelovale v javnem življenju.

3. Na področju dostopnosti do zdravstvenih storitev je v zadnjem desetletju že prišlo do pozitivnega premika, preventivnih dejavnosti in izobraževanja o posameznih najbolj razširjenih boleznih.


ZAKLJUČKI DELAVNICE V NOVEM MESTU:

Ugotovljeno je bilo, da je stanje na področju romskih žensk na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju zaskrbljujoče, predvsem zaradi neperspektivne prihodnosti mladih romskih deklet. Zato je potrebno na tem področju predvsem:• Informirati mlada romska dekleta o varni

spolnosti• Informirati in ozaveščati romske moške o

enakopravnosti moškega in ženske v družini• Bolj intenzivneje delati z romsko mladino (od 14

leta naprej)• Zagotoviti dostop romskim ženskam do različnih

socialnih in zdravstvenih storitev• Čim večje vključevanje romskih žensk v

formalna in neformalna izobraževanja• Delovati skupaj z romsko skupnostjo, saj le to

prinaša uspeh• Osveščanje Neromov o romski kulturi• Sistemska podpora programov, ki so namenjene

romskim ženskam oz. romski populaciji

ZAKLJUČKI DELAVNICE V MARIBORU:

Ugotovljeno je bilo, da so težave, s katerimi se soočajo romska dekleta in ženske v Mariboru drugačne, kot jih imajo romske ženske na Dolenjskem. Romske ženske, ki živijo v Mariboru so večinoma islamske veroizpovedi, zato tudi njihova verska prepričanja vplivajo na način njihovega življenja. Medtem ko se romske ženske na Dolenjskem soočajo z življenjem v barakah, brez vode in elektrike, se romske ženske v Mariboru ukvarjajo s problemi kot so dogovorjene poroke, deložacije, prisotnost depresij itd.Ker se romske ženske v Mariboru delavnic ne udeležujejo je bilo ugotovljeno:• da je potrebno iti na teren in delati z vsako

posameznico posebej • romske ženske je treba spodbuditi, da

spregovorijo• ustvariti je treba mostove med romskimi

ženskami in institucijami, na katere se lahko obrnejo za pomoč

• ozaveščati je treba mlade Rominje o pomembnosti izobrazbe

• le z roko v roki z Romi se lahko doseže uspeh pomembnost koordinatorjev za romska vprašanja v javnih inštitucijah (več zaupanja, lažji dostop do storitev itd.).

ZAKLJUČKI DELAVNICE V MURSKI SOBOTI:

V Murski Soboti je bilo ugotovljeno, da se opaža upad srednješolskega izobraževanja predvsem med mladimi romskimi dekleti. Prav tako je opaziti prehitro ustvarjanje družin med mladimi dekleti. Zato je potrebno:• spodbujati izobraževanje, predvsem

srednješolsko• potrebna ja opora in motivacija mladih deklet za

zaključevanje srednjih šol• izobraževanje in informiranje mladih romskih

deklet glede prezgodnjega ustvarjanja družine in pomembnosti izobraževanja

• opolnomočenje romskih deklet v smeri kako skrbeti za naloge, ki so jim v življenju naložene

• delo na terenu • pomoč pri vzpostavitvi dialoga med inštitucijami

in romskimi ženskami• izobraževanje delavcev različnih inštitucij, ki se

ukvarjajo z Romi

23

EVALVACIJA: PREDAVANJE IN DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA: »ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK«

Spol: Ž (19) M (3) Starost: 23 - 63 Kraj bivanja: Novo mesto, Trebnje, Dol. Toplice, Šentrupert, ŠentjernejDatum izvedbe: 7.9.2015

Kakšne informacije bi potrebovali v prihodnje? (na katero tematiko se nanašajo): • Kako motivirati Rome za nadaljnjo izobraževanje• Tematika o romskih moških / tudi njihovo izobraževanje,… vloga v družini, romski družbi, skupnosti• Motivacija Romov za izobraževanje in vzgojo - kako jih motivirati• Integracija Romov, NE IZKLJUČEVANJE v smislu igrišča za Rome, kopališča za Rome,… ampak

vključitev med večinsko družbo• Delavnica na terenu• V prihodnje bi potrebovali morda konkretne podatke iz področja izobraževanja in zaposlovanja Romov

na JV države• Izobraževanja naj se nanašajo na metode s katerimi lahko motiviramo Rominje za izobraževanja• Interesi romskih žensk• O napredku, zaključeni pozitivni primeri• Sprememba zakonodaje v primeru » zgodnje poroke«• Ker delam v OŠ, bi me zanimale vsebine, ki jih lahko ponudimo mlajšim učencem poleg rednih učnih

vsebin (npr. super bi bilo projekt Finaly vnesti- prilagoditi za učence,…)• Katerakoli tema je dobrodošla za moje delo s člani romske skupnosti• Več primerov dobre prakse, več konkretnih dogajanj iz delavnice

Predavanje in delavnica v okviru projekta: »ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK« NOVO MESTO

1(najmanj)

2 3 4 5(največ)

Število odgovorov

Kako ste bili zadovoljni z organizacijo predavanja in delavnice?

1 7 14 22

Ali ste dobili informacije, ki ste jih potrebovali? 4 9 9 22

Ali sta predavanje in delavnica bila dovolj razumljiva in primerna?

7 15 22

Vam bodo informacije ki ste jih zvedeli na pre-davanju in delavnici, v pomoč pri vsakdanjem življenju / ali pri delu ki ga opravljate?

NE DA22

22

Ali so pridobljene informacije pomembne za vaš osebni razvoj?

NE DA22

22

Si želite podobnih delavnic in predavanj tudi v prihodnje?

NE DA21

21


Spol Ž (6) M (2) Starost: 21- 53 Kraj bivanja: MariborDatum izvedbe: 9.9.2015

Kakšne informacije bi potrebovali v prihodnje? (na katero tematiko naj nanašajo): • O opolnomočenju žensk• Bolj razločno in utemeljeno na vse teme katere so že• Izobraževanje mladih predvsem žensk (13-18 let)• Poiskati rešitve za vključevanje žensk v tovrstna izobraževanja• Pobude za večjo vključenost romske skupnosti v večinsko skupnost, ki jih poda prav romska skupnost• Interesi romskih žensk

Predavanje in delavnica v okviru projekta: »ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK« MARIBOR

1 2 3 4 5 Število odgovorov


1 3 4 8

Ali ste dobili informacije, ki ste jih potrebovali? 1 2 5 8


1 2 5 8


NE1

DA7

8


NE1

DA7

8


NE DA8

8

25

Spol Ž (11) M (5) Starost: 17- 55 Kraj bivanja: Pušča, Murska Sobota, Borejci, Vadarci, G. Radgona, Lendava, Brezovci Datum izvedbe: 11.9.2015

Kakšne informacije bi potrebovali v prihodnje? (na katero tematiko se nanašajo): • Kako preprečiti nasilje v družini, oziroma kako pripraviti matere da odreagirajo• Kako pripraviti matere da spustijo svoje otroke, da jim dajo svobodo• Tematiko in delavnice izvesti tudi morda v romskem naselju• Zelo pomembna tema tudi kar se tiče romske ženske v družini in družbi nasploh ter družbeno življenje• Nadaljevanje danes načetih tem• Na ozaveščanje mladih Rominj – pomoč pri izobraževanju, sekundarnem izobraževanju, motiviranju za

dokončevanje izobraževanja, odpravljanju manjvrednostnega kompleksa,…• Zdravje romskih žensk• Večje sodelovanje romske skupnosti z javnimi inštitucijami• Več delavnic za otroke in ženske• Radijske oddaje in izdaja publikacij • Romska ženska – vidne spremembe pri razvoju romskih žensk• V prihodnje bi potrebovali več informacij glede tega kako biti bolj enotne in kako se spopadati z

diskriminacijo• Programe za mlade Rominje• Človekove pravice• Izobraževanje inštitucij o romski kulturi, navadah in običajih,…

Predavanje in delavnica v okviru projekta: »ZORALIPE ROMANE ŽUVJENGRU – OPOLNOMOČENJE ROMSKIH ŽENSK« MURSKA SOBOTA

1 2 3 4 5 Število odgovorov


3 13 16

Ali ste dobili informacije, ki ste jih potrebovali? 6 10 16


5 11 16


NE DA16

16


NE DA16

16


NE DA16

16


NEKAJ UTRINKOV delavnice Murska Sobota, Maribor, Novo mesto; Zajtrk z novinarji

27


29


31

Documents

Zbornik Zbornik popravek 2.pdf · treba znati brati in pisati, saj je njihova glavna naloga skrbeti za velike družine. Ženske pa so vseeno tiste, ki so prenašale ustno izročilo