10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

Ljubljana, 4. in 5. junij 2009

ZBORNIK POVZETKOV

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede

5

10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

Ljubljana, 4. in 5. junij 2009 ����

Uredila Tinkara Pavšič Mrevlje

����

Izdala Univerza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede ����

Glavni in odgovorni urednik prof. dr. Peter Umek

����

Oblikovanje Jerneja Šifrer

Tinkara Pavšič Mrevlje

© 2009 – vse pravice pridržane. Vsako razmnoževanje, delno ali v celoti, brez pisnega dovoljenja, se kaznuje po Zakonu o avtorskih pravicah. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana DNEVI varstvoslovja … Tisk: Tipografija, d.o.o. Naklada: 200 izvodov Prispevki niso lektorirani.

Programsko organizacijski odbor

Prof. dr. Gorazd Meško, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru Prof. dr. Peter Umek, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru Doc. dr. Bojan Dobovšek, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Maribor Doc. dr. Igor Areh, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru Doc. dr. Andrej Sotlar, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru Mira Britovšek, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru Mag. Tinkara Pavšič Mrevlje, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru Jerneja Šifrer, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru Darja Stele, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

7

Uvodnik

Letošnji Dnevi varstvoslovja so jubilejni. Kar desetkrat smo jih uspeli organizirati na Fakulteti za varnostne vede. Iz praktičnih razlogov (tudi finančnih) smo jih iz Bleda prestavili v Ljubljano, v prostore fakultete, kjer imamo na voljo lepe in dobro opremljene večje in manjše predavalnice. Dobra in poceni hrana je zagotovljena v restavraciji MNZ in drugih bližnjih restavracijah, v okolici fakultete je kar nekaj prijetnih lokalov, ki ste jih obiskovali že kot študenti, seveda, če ste študirali na naši fakulteti. Torej v Ljubljani ne bo nič manjkalo, čeprav bo mogoče kdo pogrešal pogled na jezero in otoček.

Predvidevamo, da bodo na začetku prvega dne spregovorili o pomenu varstvoslovja za njihovo področje nekateri ministri ali pa predstavniki ministrstev, dekan fakultete prof. dr. Gorazd Meško pa bo orisal razvoj varstvoslovja in predvidene kratkoročne in dolgoročne usmeritve, spregovoril bo tudi o sožitju teorije in prakse na področju varnosti. Približno 70 prispevkov bo okoli 90 avtorjev predstavilo v naslednjih osmih sekcijah:

• policijska dejavnost, • nasilje v družbi • kriminalistične in forenzične preiskave, • zasebno varstvo in občinsko redarstvo, • varnost v podjetjih in drugih ustanovah, • nacionalna varnost, • širša problematika kazenskega pravosodja • informacijska varnost.

Spet bo konferenca trajala samo dva dni, torej v četrtek in petek, kar se je v lanskem letu pokazalo kot dobro. Poskrbeli bomo, da bo dovolj časa za predstavitev prispevkov in tudi za diskusijo.

Prepričan sem, da bodo deseti Dnevi varstvoslovja kakovostni in zanimivi in dober uvod v Evropsko kriminološko konferenco, ki bo ob koncu poletja potekala tudi na Fakulteti za varnostne vede.

Peter Umek

5

Kazalo

NASILJE V DRUŽBI

Spolne zlorabe otrok: možnosti situacijske prevencije _____________________________________ 10 Danijela Frangež, Anton Dvoršek

Doživljanje šole in počutje srednješolcev z vidika varnosti________________________________ 10 Dora Najrater

Skrito nasilje na delovnem mestu – med zanikanjem in trpljenjem – študija primera 11 Petra Dolinar, Maja Jere, Gorazd Meško

Ali je prepoved približevanja učinkovit ukrep za preprečevanje nasilja v družini? ____ 12 Srečko Šteiner

KRIMINALISTIČNE IN FORENZIČNE PREISKAVE

Izvajanje (nujnih) preiskovalnih dejanj na kontaminiranem območju __________________ 15 Janez Žirovnik

Zbiranje obvestil od oseb in zaslišanje osumljenca_________________________________________ 15 Tatjana Šumah, Miroslav Žaberl

Kriminalistično tehnični ogled kraja JRKB dogodka in identifikacija žrtev _____________ 16 Matej Trapečar, Teodora Ivanuša

Balistične (mehanske) in daktiloskopske preiskave na orožju najdenem v vodi _______ 17 Tomaž Korbar, Matej Trapečar

Pranje denarja - kontrolni mehanizmi v igralništvu _______________________________________ 17 Srečko Šteiner, Elvis Alojzij Herbaj

Vpliv represivnih organov in generalne prevencije na področju zlorab kreditnih in plačilnih kartic __________________________________________________________________________________ 19

Igor Lamberger

Vloga OLAF-a v boju EU proti goljufijam na škodo proračuna Skupnosti________________ 20 Dominik Žužman

Računalniška obdelava podpisa_______________________________________________________________ 21 Uršula Rožanski, Dorijan Keržan

Slovenska kriminalistika: včeraj, danes, jutri _______________________________________________ 21 Darko Maver

Zapisnik o ogledu kraja kaznivega dejanja umora oziroma uboja in njegova pomembnost v predkazenskem postopku za kazenski postopek__________________________ 22

Viktor Zupančič

Slovenska kriminalistična policija med »kriminalstrategie« in »criminal intelligence« _ Anton Dvoršek, Danijela Frangež _______________________________________________________23

Uporabnost spoznanj sociolingvistike in psiholingvistike za kriminalistično preiskovanje _____________________________________________________________________________________ 24

Lucija Brglez, Peter Umek

6

POLICIJSKA DEJAVNOST

Smo policisti družbeno odgovorni?____________________________________________________________27 Robert Šumi

Nov kodeks policijske etike – je namenjen samemu sebi? __________________________________27 Robert Šumi

Organizacijska kultura v slovenski policiji___________________________________________________28 Branko Lobnikar, Edvard Cvetko, Katja Rančigaj

Preventivne aktivnosti policijske uprave Celje za večjo varnost cestnega prometa ____29 Elvis Alojzij Herbaj

Praktična uporabnost službenih psov policije _______________________________________________30 Adil Huselja, Barbara Resinovič

Policijski stres – med teorijo in prakso _______________________________________________________30 Adil Huselja

Primerjava pristojnosti in nalog delavca policije v operativno komunikacijskem centru, delavca v regijskem centru za obveščanje in operaterja v varnostno nadzornem centru _____________________________________________________________________________________________31

Reimond Jeršin

Aktivnosti za večjo varnost motoristov na policijskih upravah Celje in Murska Sobota32 Elvis Alojzij Herbaj, Srečko Šteiner

Celovito upravljanje kakovosti – primer policijske uprave Maribor ______________________33 Franc Virtič

Ali ima položaj lune, predvsem polna luna, kakšen vpliv na število prometnih nesreč, število samomorov in število klicev na številko 113_________________________________________33

Maruška Višnikar

Cinizem slovenskih kriminalistov _____________________________________________________________34 Irena Gorenak

Vpliv interpersonalnih kompetenc policistov na zadovoljstvo uporabnikov policijskih storitev s prvimi ukrepi policije – študija primera __________________________________________35

Vinko Gorenak, Peter Pungartnik

Reorganizacije slovenske policije______________________________________________________________37 Darko Anželj

Predstavitev v skupnost usmerjenega policijskega dela v svetu in v Sloveniji___________37 Anže Kogovšek

Vidnost in prepoznavnost policijskih vozil ___________________________________________________39 Igor Areh, Suzana Kundija

Zakonita policijska uporaba prisilnih sredstev kot razlog izključitve protipravnosti _39 Miroslav Žaberl

Analiza nekaterih elementov zadovoljstva pri delu - študija primera____________________40 Vinko Gorenak, Jure Rus

Diskrecijska pravica policista, da odstopi od ugotavlja dejstev in zbiranja dokazov o prekršku pri prometni nesreči z neznatno nevarnostjo na območju policijske uprave Maribor ___________________________________________________________________________________________42

Albin Gradišnik

Vloga represivnega in preventivnega delovanja pri zagotavljanju prometne varnosti v Sloveniji ___________________________________________________________________________________________42

Maja Kuralt

7

ZASEBNO VARSTVO IN OBČINSKO REDARSTVO

Razvoj občinskih programov varnosti________________________________________________________ 45 Reimond Jeršin, Damjan Žagar

Nadzor nad detektivi____________________________________________________________________________ 45 Janko Trivunović

Primerjava ukrepov in nalog varnostnika s pooblastili občinskega redarja in policista_ Damjan Žagar ______________________________________________________________________46

Varnostnik – poklic ali zgolj izhod v sili? _____________________________________________________ 47 Katarina Makše, Tomaž Čas

Državljansko samovarovanje – ideologija ali realnost v Republiki Sloveniji____________ 48

Darja Frlež, Tomaž Čas

VARNOST V PODJETJIH IN DRUGIH USTANOVAH

Razpon potrebnega znanja med gasilcem in varnostnikom s stališča intervencije v podjetju ___________________________________________________________________________________________ 51

Tomas Felkar

Pripadnost zaposlenih v varnostnih organizacijah ________________________________________ 51 Robert Brumnik, Milan Pagon

Nevarnost JRKB napada zaradi možnosti zlorabe uporabe nevarnih kemikalij v proizvodno raziskovalnih procesih ___________________________________________________________ 52

Leon Vedenik, Iztok Pičinin, Teodora Ivanuša

Obvladovanje varnostnih groženj in zmanjševanje občutka ogroženosti kot prvi korak vzpostavljanja integralne varnosti v gospodarskih družbah _____________________________ 53

Miran Vršec, Robert Brumnik

Taktika in metodika dela gospodarskih poizvedovalcev___________________________________ 54 Bernardin Gjerek

Status pooblaščenega gospodarskega subjekta in varnost podjetja _____________________ 55 Maja Jere, Iztok Podbregar

Varnostna kultura: opredelitev, dejavniki in posledice ____________________________________ 56 Jure Butinar, Milan Pagon

Vodstvene kompetence v varnostnih organizacijah ________________________________________ 56 Emanuel Banutai, Milan Pagon

Izvajanje požarnega varovanja _______________________________________________________________ 57 Mojca Zupan

INFORMACIJSKA VARNOST _________________________________________________________________________ 58

Ogrožanja kritične infrastrukture iz kibernetskega prostora ____________________________ 59 Miloš Lukman, Igor Bernik

Zavedanje in strah pred računalniško kriminaliteto v Sloveniji __________________________ 60 Gorazd Meško, Andrej J. Pirnat, Nastja Dvoršek, Stjepan Glasnović

Merjenje učinkovitosti sistema za upravljanje informacijske varnosti __________________ 60 Stane Moškon, Alenka Brezavšček

8

Implemetacija odredbi konvecije o kibernetičkom kriminalu u hrvatsko kazneno i kaznenoprocesno pravo ________________________________________________________________________61

Dražen Škrtić

NACIONALNA VARNOST

ISTAR – podpora delovanja SV _________________________________________________________________64 Žarko Henigman, Anže Rode

Oblike nadzorstva nad delom Slovenske obveščevalno varnostne agencije _____________65 Maja Kuralt

Samomorilski napadi in atentati – novi izzivi globalni varnosti __________________________66 Dragomir Čevriz, Žarko Henigman, Jože Grozde66

Značilnosti varnostne kulture v vojaški organizaciji _______________________________________67 Denis Čaleta, Katja Rančigaj, Branko Lobnikar

Privatizacija obveščevalne dejavnosti v sodobnem varnostnem okolju__________________68 Jaroš Britovšek, Dejan Ulcej, Andrej Sotlar

ŠIRŠA PROBLEMATIKA KAZENSKEGA PRAVOSODJA

Dosmrtna kazen v Sloveniji_____________________________________________________________________70 Nika Pfeifer, Miran Mitar

Razmerje med teorijo in prakso v varstvoslovju - premagovanje ovir ___________________70 Lija Mihelič, Petra Čarman, Gorazd Meško

Kaj menijo tožilci in sodniki o policijski korupciji na Gorenjskem? _______________________71 Peter Jamnik, Robert Šumi

Primena diverzionih mera prema maloletnim učiniocima krivičnih dela _______________72 Dragan Jovašević

Izzivi informacijsko-komunikacijske tehnologije pri razkrivanju korupcije ____________73 Robert Brumnik, Bojan Dobovšek, Iztok Podbregar

Vloga nevladne organizacije »Integriteta- društvo za etičnost javnega delovanja« na področju boja proti korupciji___________________________________________________________________74

Simona Habič

Analiza posrednega merjenja korupcije v Sloveniji _________________________________________75 Jure Škrbec

Sistemi varovanja v zaporih____________________________________________________________________76 Tomaž Bračko, Dušan Peganc, Iztok Gerčer

Pomen pregona prekrškov za varnost v družbi______________________________________________76 Boštjan Tratar

Mediji in korupcija – pregled raziskav ________________________________________________________77 Jure Škrbec

»Mandatni« kazenski postopek po šestih letih_______________________________________________78 Sonja Kotnik

Preventivni vidik ukrepov proti korupciji ____________________________________________________79 Katja Meško

Okrogla miza DETEKTIVSKA DEJAVNOST V SLOVENIJI _________________________________________81

9

Fakulteta za varnostne vede 10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

NASILJE V DRUŽBI

10

Spolne zlorabe otrok: možnosti situacijske prevencije

Danijela Frangež, Anton Dvoršek

Namen prispevka

Namen prispevka je predstaviti situacijske dejavnike, ki delujejo spodbujevalno ali zaviralno na praktične možnosti spolnih zlorab otrok ter možnosti, kako nova spoznanja vključiti v učinkovitejše pristope omejevanja tovrstnih zlorab. Metodologija

Prispevek temelji na pregledu literature in pregledu COBISS-a. Ugotovitve

Zlorabljanje otrok je družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina in kultura. Je tudi družbeni problem in dejstvo, ki je v današnji tehnološko napredni civilizaciji še kako resnično in prisotno. Otroci se morajo na pragu svojega življenja pogosto soočati z različnimi zlorabami, ki močno vplivajo na njihovo nadaljnjo življenjsko pot. Pomembne so vse vrste zlorab, vendar zaradi narave prikritosti in tabuiziranja posebno pozornost namenjamo spolnim zlorabam otrok, ki otroke prizadenejo na najhujši način. Z novim pristopom, ki temelji na situacijski prevenciji spolnih zlorab otrok, želimo odkriti priložnostne in situacijske dejavnike, ki omogočajo izvršitev teh zlorab ter identificirati načine, s katerimi bi lahko omejevali spolne zlorabe otrok v Sloveniji. Praktična uporabnost

Ponuditi učinkovite preprečevalne ukrepe, s katerimi bi lahko uspešno omejevali spolne zlorabe otrok v Sloveniji. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek je osnova za nadaljnje raziskovanje spolnih zlorab otrok in umestitev situacijske prevencije spolnih zlorab otrok v slovensko prakso. Ključne besede: spolne zlorabe otrok, situacijska prevencija.

Doživljanje šole in počutje srednješolcev z vidika varnosti

Dora Najrater Namen prispevka

Vsake toliko časa nas mediji šokirajo z novicami o nepojmljivem nasilju, ki se dogaja med mladimi, in vse pogosteje je to ravno v šolskem okolju. Kakšno je stanje tukaj in sedaj, v kakšnih oblikah se to nasilje pojavlja, kje so vzroki in kakšni so predlogi rešitev, ki jih ponujajo mladi sami, so cilji raziskave na vzorcu mladih ene izmed koroških srednjih šol. Metodologija

Gre predvsem za analizo anket, ki izhajajo iz pravnih, pedagoških in družboslovnih predpostavk ter analiza brainstorminga ter vodenih pogovorov. Gre tudi za primerjavo dobljenih rezultatov z dosedaj znanimi podatki, kjer bo to mogoče.

Predpostavke so predvsem, da šolsko okolje ni več tako varno, kot bi želeli, da so mladi o nasilju in agresiji premalo ozaveščeni in da je za obvladovanje nasilja potrebno mlade vzgajati s poudarkom na odgovornosti in sprejemanju omejitev že od rane mladosti. Ugotovitve

Prispevek želi predvsem ponuditi vpogled na problem nasilja med mladimi skozi oči srednješolcev, kar bi bil majhen prispevek v mozaiku družbenih aktivnosti z namenom

11

preprečevanja nasilja med mladimi. Šolsko okolje je specifično, je prostor, kjer se mladi zadržujejo veliko časa, v večjem številu in kjer je stičišče vzgoje in izobraževanja, kar je naloga tako šole kot tudi staršev. Ključne besede: nasilje, mladi, šola, varnost.

Skrito nasilje na delovnem mestu – med zanikanjem in trpljenjem – študija primera

Petra Dolinar, Maja Jere, Gorazd Meško Namen prispevka

Razlog za pisanje prispevka je dejstvo, da je psihično nasilje (mobbing/bullying) dandanes postalo realnost marsikaterega zaposlenega in delovnih okolij povsod po svetu. Ima resne in uničujoče posledice, tako za žrtev kot tudi za ostale sodelavce, celotno organizacijo in družbo na sploh. Cilj prispevka je opisati fenomenologijo psihičnega nasilja na delovnem mestu in poudariti resnost posledic mobbinga na vseh ravneh. Metodologija

Glavna metoda raziskovanja je intervju z žrtvijo mobbinga in analiza odgovorov preko pregleda dostopne domače in tuje literature s področja psihičnega nasilja. Na podlagi zbranih podatkov in analize smo oblikovali študijo primera. Ugotovitve

Tudi v Sloveniji je mobbing resen problem in je inkriminiran v Kazenskem zakoniku in Zakonu o delovnih razmerjih. Za čim bolj uspešno omejevanje pojava sta ključni predvsem ustrezna zakonska podlaga in primerne prakse preventivnega delovanja znotraj posameznih organizacij in širše v javnosti. Pomemben pa je tudi nadaljnji razvoj »Društva POGUM«. Omejitve/uporabnost raziskave

V nadaljevanju bi bilo potrebno izvesti nadaljnje raziskave o pojavnosti mobbinga v posameznih organizacijah in o različnih možnostih preventivnega delovanja.

Omejitve pri raziskovanju se nanašajo predvsem na še vedno precej veliko nepoznavanje pojava in na strah pred posledicami v primeru, da zaposleni o psihičnem nasilju odkrito spregovorijo. Praktična uporabnost

Prispevek ponuja nekatere napotke za preventivno delovanje s poudarkom na povečevanju informiranosti in za pomoč žrtvam v smislu pravne pomoči, zdravniške pomoči ter javne podpore. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek prinaša pogled na mobbing, njegove pojavne oblike, vzroke, posledice in na možnosti njegovega preprečevanja skozi oči žrtve. Namenjen je predvsem vodstvu podjetij in zaposlenim, ki se z mobbingom tako ali drugače srečujejo. V najširšem smislu pa je namenjen vsem, ki jih ta pojav kakorkoli zanima. Ključne besede: psihično nasilje na delovnem mestu, mobbing, zakonodaja, preventivno delovanje, Društvo POGUM, žrtev, študija primera.

12

Ali je prepoved približevanja učinkovit ukrep za preprečevanje nasilja v družini?

Srečko Šteiner Namen prispevka

V zadnjih desetletjih se podirajo tabuji o različnih oblikah nasilja v družini. Nasilje v družini je zapleten pojav, pri katerem se prepletajo številni socialni, ekonomski in psihološki dejavniki in vpliva na stopnjo varnosti v določeni družbi, s tem pa tudi na razvoj te družbe in slehernega njenega posameznika. Tudi v slovenski družbi predstavlja nasilje v družini pereč problem, ki mora biti ena izmed pomembnejših varnostnih prioritet države.

Nasilje je družben problem, ne pa problem posameznice ali posameznika. Zato je za pomoč preživelim odgovorna družba s svojimi institucijami. Nasilje je zloraba moči, zanj ni opravičila, v celoti pa je odgovoren povzročitelj in nikoli žrtev. Nasilje je naučen vedenjski vzorec, nenasilne komunikacije pa se da naučiti.

Policija pri uporabi svojih pooblastil z namenom izvajanja z zakoni določenih nalog omejuje človekove pravice osebi, zoper katero pooblastila izvaja. To omejevanje je lahko ustavno dopustno ali ustavno nedopustno, kar se presoja po načelu sorazmernosti. S prepovedjo približevanja določenemu kraju oziroma osebi policija ne posega samo v pravico do spoštovanja družinskega življenja, temveč omejuje tudi nekatere človekove pravice nasilneža. Metodologija

V članku bo prikazan praktični vidik izreka ukrepa prepovedi približevanja, ki ga izreče policist na samem kraju, s kratkim pregledom predpisov na področju izreka prepovedi približevanja v Republiki Sloveniji z natančno opredelitvijo uporabe policijskega pooblastila ter opredelitvijo nalog in dolžnosti policista pri izreku ukrepa. Kot metodologija bo uporabljena analiza različnih dokumentov in statističnih podatkov. Ugotovitve

Policija je v sodobni demokratični družbi servis državljanom, kjer varuje posameznika z zakonitim izvrševanjem represivnih nalog, država pa posamezniku z nadzorom nad uporabo policijske sile zagotavlja varnost pred policijo. Policija ima v zakonih določena pooblastila, da lahko opravi svoje naloge tudi v najbolj spornih situacijah. Z njihovo uporabo policija v večini primerov omejuje in posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Vsi ukrepi policije in omejevanje človekovih pravic v policijskih postopkih morajo biti v skladu z zahtevami demokratične družbe, vladavine prava in pravne države. Sodobna demokratična družba, in v tem pogledu Slovenija prav gotovo to je, uresničuje varstvo človekovih pravic s prenosom monopola prisile na državo, kjer je z zakonom določeno, da je uporaba (pri)sile dovoljena le takrat, ko je neizogibno potrebna.

Človekovo življenje sestavlja neskončno število posameznih ravnanj, vedenj, delovanj in dejanj, s katerimi posameznik zadovoljuje svoje potrebe in opravlja svoje dolžnosti. Pri tem je vezan na določena pravila v vsakdanjem življenju. Ta pravila, ki so zapovedi in prepovedi, so lahko običajna, moralna, socialna, ali pa so pravna pravila ali pravne norme. Prav v teh omenjenih normah je vsebovan temeljni kriterij, s katerim razločujemo človeška ravnanja glede na njihovo vrednost. Moralo kot obliko družbene zavesti ne omejuje le notranji odnos posameznika do svojega ravnanja in do drugih ljudi ter pobude, ki določijo njegovo ravnanje. Morala je tudi praksa ravnanja družbeno bistvo ljudi. Posameznik je lahko odgovoren za svoja dejanja le, če se zaveda moralne vsebine dejanj. Človekova zmožnost, da se zaveda družbenega pomena svojega ravnanja, vpliva na vedenje drugih ljudi, je znamenje moralne odgovornosti vedenja.

Najpogostejša in najstarejša pojavna oblika družinskega nasilja je nasilje med partnerjema. Kriminologija in viktimologija odkrivata in raziskujeta tudi druge skrite oblike

13

družinskega nasilja. Nasilje, katerega žrtve so otroci, povzročajo starši, še pogosteje pa otroci - sorojenci. Ker je v družbi in stroki splošno sprejeto dejstvo, da je takšno nasilje normalen pojav v procesu odraščanja in vzgoje, je ta pojav izrazito neraziskan.

Nasilje v družini in družbi ni novo. Novo pri tem pojavu je zgolj to, da mu danes namenjamo čedalje več pozornosti. Prevladujoče je nasilje do šibkejših, zlasti otrok. Tu so seveda še različne oblike spolnih zlorab. Družinsko nasilje ni nekaj enkratnega, nekaj kar se zgodi in mine, ne da bi se ponavljalo. Vprašamo se lahko seveda, zakaj ga žrtve prenašajo, čemu se ne uprejo, zakaj ni odločnosti in zakaj ni meja, ki bi mu jih postavili. Vrste zakonskih določb posegajo v družino in tam, kjer ni pripravljenosti, da se žrtev odpre, in o njem spregovori, so posegi zelo neučinkoviti. Prav zasebnost družinskega življenja je tista, ki marsikaj preprečuje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (39.a člen ZPol) je policijsko varnostno pooblastilo, ki ga je uzakonila novela Zakona o policiji (v nadaljevanju ZPol) 1. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali je ukrep prepoved približevanja učinkovit za preprečevanje nasilja v družini? Izvirnost/pomembnost prispevka

Namen ukrepa prepovedi približevanja torej ne sme biti ideja, da lahko z obliko represivnega delovanja rešujemo problem nasilja v konkretni družini ali celotni družbi ampak mora biti namen ukrepa, da omogočiti žrtvi nasilja v družini ne samo kratkotrajen (10-dnevni) oddih od nasilja, temveč, da si žrtev v tem času pridobi socialno podporo in informacije v zvezi s tem, kako si lahko dolgotrajno pomaga in trajno reši problem nasilja. V vsakdanji policijski praksi pa se pri uporabi tega ukrepa pojavlja kar nekaj težav, ki pa izhajajo že »iz začetka«, ko se je ukrep pripravljal. Za celovito reševanje problema nasilja v družini bi bilo potrebno, da bi se ukrep pripravil v sodelovanju skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvom za pravosodje. Le tako bi se dalo problem celovito in kvalitetno rešiti in bi se izognili problemom, ki se pojavljajo pri delu na terenu. Danes pa je teh težav kar nekaj. Ukrep prepovedi približevanja je lahko le eden izmed ukrepov za preprečevanja družinskega nasilja in je njegova pomembnost predvsem v tem, da omogoči drugim, nerepresivnim institucijam, vstop v družino ( Center za socialno delo …). Zavedati se je namreč potrebno, da kratkotrajni ukrep, ki ga izreče policist na kraju ali kasneje preiskovalni sodnik, dolgoročno ne spremeni ničesar. Vprašanje žrtve še vedno ostane, prav tako pa se odpira naslednje vprašanje – omejitev svobode gibanja storilcu.

Namen prispevka je opozoriti na težave in dileme pri izreku ukrepa prepovedi približevanja, z namenom odprave le teh in to tako v pozitivni zakonodaji kakor tudi vsakdanji praksi policistov. Ključne besede: prepoved približevanja, žrtve nasilja, družinsko nasilje, policijska pooblastila, človekove pravice in temeljne svoboščine.

1 Zakon o policiji (uradno prečiščeno besedilo) – ZPol-UPB1, UL. Št. 110/2003 z dne 12.11.2003.

14

Fakulteta za varnostne vede 10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

KRIMINALISTIČNE IN FORENZIČNE PREISKAVE

15

Izvajanje (nujnih) preiskovalnih dejanj na kontaminiranem območju

Janez Žirovnik

Namen prispevka Prispevek, se nanaša na delo preiskovalnega sodnika, ko je treba tudi v pogojih

jedrske, radiološke, biološke ali kemijske kontaminacije okolja izvajati nujna preiskovalna dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati. V prispevku bodo zato predstavljeni dejanski izzivi, ki bi se v primeru kontaminacije okolja lahko pojavili in ogrozili uspešno izvedbo nujnih preiskovalnih dejanj. S tem mislim na nevarnosti, ki pretijo preiskovalnemu sodniku, ko v takšnih pogojih opravlja preiskovalna dejanja, pa tudi na nevarnosti, ki pretijo dokazom, pomembnim za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Zato bo v prispevku nakazan tudi model opomnika, ki bi ga moral preiskovalni sodnik upoštevati po tem, ko prejme obvestilo o kaznivem dejanju. Metodologija

Cilj prispevka je opozoriti na določene pomanjkljivosti, ki se (lahko) pokažejo pri izvajanju nujnih preiskovalnih dejanj na kontaminiranem območju in pripraviti model opomnika namenjenega zagotavljanju varnosti izvajalcev nujnih preiskovalnih dejanj in zavarovanju dokazov. V prispevku je uporabljena metoda analize. Ugotovitve

Ob ugotovitvi, da je na področju pravosodja izdelan oz z zakonom predpisan sistem izvedbe nujnih preiskovalnih dejanj, pa je žal treba ugotoviti, da še ni izdelanega enotnega sistema, ki bi zagotavljal predpripravo preiskovalnega sodnika pred odhodom na območje izvedbe preiskovalnih dejanj v smislu zagotovitve ustrezne opreme s katero bi se zagotovila varnost slednjega in dokazov, ki jih je treba zavarovati v predkazenskem postopku. Izvirnost/pomembnost prispevka

V prispevku se postavlja model opomnika, ki bo ob krajšem času predpriprav odhoda na teren zagotovil varnost izvajalcem preiskovalnih dejanj. Ugotovitve prispevka so namenjene za neposredno praktično uporabo. Ključne besede: preiskovalni sodnik, preiskovalno dejanje, kontaminacija, dokaz, zavarovanje dokazov.

Zbiranje obvestil od oseb in zaslišanje osumljenca

Tatjana Šumah, Miroslav Žaberl

Namen prispevka Avtorja v prispevku opredelita procesno in dejansko vrednost zbiranja obvestil in

zaslišanja osumljenca kot policijskega pooblastila v predkazenskem postopku z namenom opozoriti na pravne dileme ter na operativno vrednost relativne novosti pri preiskovanju kaznivih dejanj. Metodologija

Prispevek vsebuje teoretična izhodišča in empirični del.Uporabljene so metode analiza vsebine ter analiza pravnih aktov v empiričnem delu pa je izvedena analiza statističnih podatkov o opravljenih zaslišanjih osumljencev na območju PU Celje.

16

Ugotovitve V prispevku avtorja ugotavljata niz pravnih in dejanskih vprašanj kot so npr. tri

različne pravne ureditve izjav v policiji, (ne)ustrezni kadrovski viri in usposabljanje, nejasnost stopnje suma, ki mora biti podan, da posamezniku pripadajo kavtele ter možnost uporabe tehničnih resursov. V empiričnem delu pa avtorja ugotavljata nizek delež opravljenih policijskih zaslišanj v posameznih policijskih enotah na območju PU Celje. Praktična uporabnost

Iz ugotovitev, ki se nanašajo na odprta pravna vprašanja in ugotovitev, ki izhajajo iz analize statističnih podatkov avtorja v zaključku predlagata rešitve. Ključne besede zbiranje obvestil, zaslišanje osumljenca, dokumentiranje izjav, statistični prikaz, pravne in dejanske dileme

Kriminalistično tehnični ogled kraja JRKB dogodka in identifikacija žrtev

Matej Trapečar, Teodora Ivanuša

Namen prispevka Namen prispevka je pojasniti določena preiskovalna dejanja pri kriminalistično

tehničnem ogledu kraja kaznivega dejanja oziroma dogodka s poudarkom na ravnanju strokovnjakov kriminalistične tehnike oziroma forenzike ob zaznavi suma jedrskega, radiološkega, kemičnega ali biološkega (JRKB) dogodka. Vidik obravnavanja je usmerjen v izhodišča ogledne dejavnosti, organiziranost, vpletenost različnih služb, metode detekcije oziroma vzorčenja, osebno zaščitno opremo preiskovalcev in v identifikacijski postopek žrtev na območju JRKB dogodka. Metodologija

V prvem delu prispevka gre za študijo primarnih in sekundarnih virov znanstvene in strokovne literature, še posebej načrtov, navodil, usmeritev Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za obrambo ter policije. V drugem delu so zbrani podatki obdelani s pomočjo sinteze, deskripcije in analize. Ugotovitve

Možnost uporabe orožij za množično uničevanje je v našem življenju, in tudi na področju kriminalistično tehničnega preiskovanja, realna. Ugotovljeno je, da bi kljub številnim državnim načrtom in navodilom na kraju kriminalistično tehničnega ogleda JRKB dogodka prišlo do nejasnosti v zvezi z organiziranostjo ogleda, izvajanjem ogleda, vzorčenjem in identifikacijo žrtev. Policijski preiskovalci niso celostno usposobljeni za opravljanje tovrstnih preiskav, prav tako nimajo primernih merilnih inštrumentov in osebne zaščitne opreme. V okviru usposabljanja in izpopolnjevanja kriminalistično tehničnih preiskovalcev je treba v prihodnje tudi v sodelovanju z vojaško enoto 18. bataljona za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo organizirati in izvesti skupne vaje, izpopolniti zaščitno in preiskovalno opremo preiskovalcev in opremo delovne skupine za identifikacijo žrtev množičnih nesreč ter podati protokol identifikacijskega postopka. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek izvirno obravnava probleme kriminalistično tehničnega ogleda kraja JRKB dogodka in identifikacijskih postopkov. Ugotovitve so namenjene tako raziskovalcem tovrstnih vprašanj kot tudi odgovornim ter preiskovalcem. Ključne besede: kriminalistično tehnični ogled, varovanje in zaščita preiskovalcev, identifikacijski postopki, JRKB dogodek.

17

Balistične (mehanske) in daktiloskopske preiskave na orožju najdenem v vodi

Tomaž Korbar, Matej Trapečar Namen prispevka

Sledi papilarnih linij se tako kot npr. na steklu, lesu, papirju in plastiki nahajajo tudi na površini kovine oziroma orožju. Zgodi se, da osumljenec po storitvi kaznivega dejanja odvrže morilsko orožje v vodo. Cilj prispevka je ugotoviti vpliv vode na mehanske spremembe in sledi papilarnih linij na orožju, ki je površinsko antikorozivno zaščiteno s klasičnim bruniranjem v vroči kopeli lužine. Metodologija

V eksperimentalni študiji bodo sodelovali trije posamezniki oz. donorji, ki bodo na brunirane kovinske vzorce (enak material kot je orožje) odtiskovali svoje prstne odtise. Vzorci bodo nato postavljeni v vodo. Sledi papilarnih linij bodo izzvane s CA (cianoakrilatne pare) in SPR-jem (Small Practice Reagent) v več časovnih intervalih in sicer takoj, po 5-ih, 24-ih in 48-ih urah ter po 7 dneh. V enakih intervalih bodo iz vode izvzeti vzorci za vizualni pregled površin. Slednji bodo na hitro osušeni brez otiranja, v sobnih pogojih vstavljeni v papirnate ovoje, ter po dodatnih enem, dveh, sedmih in petnajstih dneh opazovani zaradi morebitnih pojavov rje ali drugih možnih sprememb. Ugotovitve

Predvidevajo se pozitivni daktiloskopski rezultati, predvsem pri reagentu CA, kjer naj bi bil delež najbolj uporabnih sledi papilarnih linij višji v vseh časovnih intervalih. Ocenjuje se, da bo pojav rje intenzivnejši z daljšanjem izpostavljenosti vzorcev vodi in časom po izvzetju iz vode. Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskava je omejena na izzivanje prstnih sledi na kovini in na dveh metodah izzivanja sledi papilarnih linij ter eni vrsti vode. V prihodnje je preiskavo mogoče opraviti še na drugih vrstah kovin, uporabo drugih metod izzivanja sledi papilarnih linij ter morske in druge vode z različnimi temperaturami. Praktična uporabnost

Kriminalistični tehniki in forenziki bodo ugotovitve lahko praktično uporabili pri ogledih krajev kaznivih dejanj, kjer je orožje najdeno v vodi. Prav tako bodo rezultati podali začetne smernice za pisanje tovrstnih strokovnih navodil. Izvirnost/pomembnost prispevka

Rezultati preiskave so doprinos zaradi ugotovitve vpliva vode na mehanske in daktiloskopske preiskave. Ključne besede: orožje, voda, sledi papilarnih linij, izzivanje, mehanske preiskave.

Pranje denarja - kontrolni mehanizmi v igralništvu

Srečko Šteiner, Elvis Alojzij Herbaj Namen prispevka

Globalizacija kapitalskega trga in vedno nove tehnične izboljšave omogočajo legitimno gibanje velikih količin kapitala kadarkoli in kamorkoli, ki z relativno omejenim

18

uradnim nadzorom ustvarjajo razmere, da se lahko denar vprašljivega izvora priključi ogromnim denarnim tokovom, ne da bi pritegnil pozornost. Pogosto je težko razlikovati med kapitalskimi tokovi, spodbujenimi zaradi razlik v ekonomskih politikah, in kapitalskimi tokovi, ki odsevajo poskuse pranja denarja. Dejstvo, da je v mnogih državah tok tujega kapitala dobrodošel, kaže na to, da neto uvoznice kapitala ne bodo preveč natančne pri ugotavljanju izvora prihajajočega kapitala. K nepazljivosti prispevajo tudi podkupljivost privatnih institucij, ki upravljajo kapitalske tokove (banke in menjalnice), ter visokih uradnikov in odgovornih.

Medtem ko so koristi večje ekonomske integracije in svobode gibanja kapitala očitne in pomembne, pa ima globalizacija neizogibno tudi svoje stroške. Na primer; s sodobnejšimi in večjimi premiki dobrin in povečanim obsegom trgovine je tudi prekupčevalcem z mamili in tihotapcem orožja lažje premikati svoje blago.

Pranje denarja je ena najpomembnejših značilnosti učinkovitega delovanja gospodarskega kriminala po svetu. Ker kršitelji uporabljajo računalnike in sodobna komunikacijska sredstva, zlahka brišejo sledi za seboj. Če se njihovo delovanje na kakšnem področju ali v kakšni državi prepreči, kršitelji premaknejo svoje delovanje drugam. Tako je gospodarski kriminal postal poklic. Metodologija

Prispevek predstavlja nekatere najpogosteje uporabljene metode pranja denarja v času širitve trgov, ko so gospodarskim kriminalcem dane možnosti, da pridobljene vsote denarja uspešno operejo. Prikazuje mednarodne aktivnosti s ciljem preprečevanja pranja denarja in slovenska prizadevanja za približevanja mednarodnim standardom pri zagotavljanju legitimnosti transakcij. S tem želiva prikazati pomembnost mednarodnega sodelovanja in usklajenosti delovanja mednarodnih in domačih uradov in institucij na področju preprečevanja pranja denarja. V prispevku bo uporabljena opisna metoda (deskriptivni pristop raziskovanja). Ugotovitve

Pralci denarja s pridom izkoriščajo globalizacIjo svetovne ekonomije, še posebej liberalizacijo kapitalskih trgov in razvoj mednarodnega plačilnega sistema. Uporabljajo vedno nove in nove metode, organi pregona pa se skupaj s finančnimi in nefinančnimi ustanovami trudijo ustvariti zakonodajne, institucionalne in praktične okoliščine, ki bi omogočile odvzem kar največ nezakonito pridobljenega premoženja. Igralništvo je povsod v razvitem svetu močno regulirana dejavnost, saj lahko zaradi narave posla predstavlja veliko nevarnost za pojav družbeno škodljivih pojavov, poleg tega pa omogoča zlorabe in utaje davkov. Država zato strogo nadzira to dejavnost.

Slovenija ima velike možnosti za razvoj turističnega igralništva. Ležimo ob bogatih in k uživanju življenja nagnjenih trgih. Ker pa gre pri izgradnji takih centrov za velike kapitalske naložbe, so v igralniških družbah mnenja, da morajo za izvedbo tovrstnih investicij biti zagotovljeni ustrezni pogoji. Predlogi gredo v smeri občutnega znižanja, oziroma usmerjanja koncesijske dajatve za te namene. Torej gre pri doseganju tega kvalitetnega razvojnega preskoka predvsem za področje ukrepov nacionalne razvojne politike. V okviru obstoječe igralniško fiskalne zakonodaje pa lahko računamo le na manj intenzivno naložbeno dejavnost, ki bo usmerjena predvsem v manjše in cenejše igralniške naložbe za dnevne in manj zahtevne obiskovalce.

Nedvomno mora država z regulacijo in nadzorom zagotoviti zaščito igralcev, zaščito lastnih interesov, pa tudi zagotoviti stabilnost pogojev poslovanja. Dober nadzor torej ni le v korist države in uporabnikov igralniških storitev, temveč tudi v korist prirediteljev samih. Zagotavlja kredibilnost in dobro ime dejavnosti. V Sloveniji se je oblikovala kompetentna nadzorna stroka. Igralniška ponudba pa se zelo hitro razvija tako v tehnološkem kot v poslovnem smislu. Praktična uporabnost

Igralniška industrija se v zadnjih letih sooča z novimi izzivi. Pojavlja se povpraševanje po storitvah, ki bodo nudile več zabave. Tudi družbe, ki so se ukvarjale s klasičnimi igrami na srečo (npr. loterije), so začele izkoriščati nove tehnološke možnosti. Temu je sledil uspeh

19

lotta, enalotta, binga (mreža v Italiji). Igralni terminali so sedaj skoraj povsod: v barih, restavracijah, v trgovinah, postajališčih itd.

V vseh sodobnih državah spada igralništvo med državne monopole. V skladu z lastno strategijo razvoja te dejavnosti, države podeljujejo koncesije. Zaradi regulirane konkurence in relativnega monopola se ustvarjajo precejšnji monopolni profiti.

Medtem ko se zakonodaja evropskih držav na vseh podrocjih pospešeno usklajuje, ostaja za zdaj področje iger na srečo skoraj v celoti v domeni posameznih držav. Različna kultura, različen odnos do kazinojskih iger na srečo, kot tudi različni sistemi urejanja tega področja, predvsem pa različni interesi so privedli do počasnega pristopa k prilagajanju in poenotenju. Edino evropsko telo, ki se ukvarja s to problematiko, je GREF (Gaming Regulatory European Forum), njegova naloga je vzpostaviti skupne elemente evropske zakonodaje iger na srečo. Članstvo ni obvezno; Avstrija kot članica EU ne želi biti članica GREF. Ne ustreza ji, da bi ji kdo nadziral igralniško politiko. Slovenija pa kot članica že zdaj aktivno sodeluje v tem telesu. Sklepi in usmeritve, ki jih sprejema forum, imajo za zdaj obliko priporočil. Ključne besede: globalizacija, pranje denarja, nadzorni mehanizmi, zakonodaja.

Vpliv represivnih organov in generalne prevencije na področju zlorab kreditnih in plačilnih kartic

Igor Lamberger Namen prispevka

Namen prispevka je predstavitev vpliva represivnih organov, zakonodaje in izrekanja sankcij na število zlorab na področju plačilnega prometa s kreditnimi in plačilnimi karticami. Plačilni promet predstavlja eno izmed pomembnih dejavnosti bank, z njim pa se ukvarjajo tudi druge finančne institucije. Elektronski plačilni promet je zaradi nižjih stroškov, hitrosti in uporabnosti v naglem vzponu. Žal so zaradi težavne in včasih nezadostne zaščite elektronskih plačilnih sistemov le ti pogosto tarča napadov storilcev, ki imajo namen, da si prisvojijo nezakonito premoženjsko korist.

Država s kazensko zakonodajo in svojimi represivnimi organi skrbi in ureja za spoštovanje pravnega reda in prilagajanje družbenim normam. Kakšen vpliv na področje elektronskega plačilnega prometa oz. na število zlorab na tem področju imajo ukrepi države je pomembno vprašanje, na podlagi katerega država sprejema ukrepe na področju boja proti kriminaliteti in vodi kriminalitetno politiko. Metodologija

Pri raziskavi bo uporabljena študija primerov, anketa, raziskava ter zbiranje in analiza kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Uporabljen bo pozitivistični pristop, teoretično področje prispevka je kriminaliteta na finančnih trgih. Ugotovitve

Glede na rezultate oz. izražena mnenja anketirancev, ki delajo na področju elektronskega plačilnega prometa in skrbijo za njegovo zaščito pred zlorabami, le ti področju represivnih ukrepov in generalni prevenciji ne posvečajo velikega pomena pri preprečevanju zlorab oz. vpliv zagroženih sankcij na odločanje storilcev naj ne bi bil velik. Omejitve/uporabnost raziskave

Omejitve raziskave so lahko v pomanjkljivosti podatkov, saj je za gospodarsko kriminaliteto značilno t. i. »sivo polje«, hkrati pa so banke in druge finančne institucije zavezane k varovanju podatkov, ki jih obdelujejo. Priložnosti za nadaljnje raziskovanje se

20

nakazujejo na področjih vpliva preventivnih dejavnikov na področje elektronskega plačilnega prometa oz. boljše zaščite pred napadi storilcev. Praktična uporabnost

Članek daje praktično uporabnost na področju upoštevanja represivnih dejavnikov in sprejemanja ukrepov v modelu zaščite elektronskih plačilnih sistemov pred zlorabami. Izvirnost/pomembnost prispevka

Izvirnost prispevka je v analizi vpliva represivnih ukrepov in institucij na gospodarsko kriminaliteto oz. področje varnosti elektronskega plačilnega prometa, ki je v praksi in teoriji malokdaj upoštevana. Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančni trgi, generalna prevencija, elektronski plačilni promet.

Vloga OLAF-a v boju EU proti goljufijam na škodo proračuna Skupnosti

Dominik Žužman Namen prispevka

Namen prispevka je raziskati delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam (v nadaljevanju OLAF) na področju evropske politike boja proti goljufijam in zaščiti interesov Evropske unije, zlasti kar zadeva njene finančne interese.

V prispevku bom orisal razvoj OLAF-a od ustanovitve, njegovo sodelovanje z drugimi evropskimi organi ter konkretne mehanizme odkrivanja in obravnavanja goljufij in drugih nepravilnosti. Poskušal bom tudi analizirati učinkovitost konkretnih ukrepov OLAF-a v času njegovega delovanja.

Na podlagi analize njegovih pristojnosti in ukrepov ter nekaterih kritik, kar zadeva njegovo organizacijo in delovanje, bomo tudi orisali prihodnje trende in morebitni razvoj zaščite finančnih interesov Evropske unije tako na institucionalni ravni kot na praktični ravni. Metodologija

V prispevku bom uporabil metodo deskripcije, pri prevzemanju stališč drugih avtorjev pa predvsem metodo kompilacije. Pri strjevanju ugotovitev pa se bom poslužil metode indukcije. Ugotovitve

Vloga OLAF-a se je od začetka delovanja zelo spremenila in napredovala, skupaj z osveščanjem evropske javnosti, da je boj proti goljufijam, ki škodujejo finančnim interesom Evropske unije, nujno potreben in neizogiben. OLAF ni izpolnil vse zadane cilje, ki so bili opredeljeni ob njegovi ustanovitvi leta 1999, lahko pa zagotovo rečemo, da se je tako s kvalitativnega kot kvantitativnega vidika opravljenih preiskav nenehno pozitivno razvijal.

OLAF je s svojim načinom dela zagotovo izpolnil posredni cilj, neizpodbitno je namreč pokazal, da je njegovo sodelovanje s pristojnimi pravosodnimi organi v državah članicah izredno pomembno in zagotavlja koristno dodatno vrednost, nenazadnje tudi s svetovanjem, zagotavljanjem podpore in z usklajevanjem, ki ga zahteva obravnavanje in kazenski pregon storilcev čezmejnih kaznivih dejanj na področju finančnih interesov Evropske unije. Izvirnost/pomembnost prispevka

Pri pisanju naloge sem proučeval tujo literaturo, predvsem literaturo Evropske unije, saj v Sloveniji o OLAF-u, tako obširno ni pisal še nobeden avtor. Prav zaradi tega sem se odločil, da raziščem delovanje OLAF-a do danes in kakšen je trend njegovega prihodnjega razvoja.

21

Prispevek je namenjen vsem strokovnjakom, ki se v slovenski policiji ukvarjajo s preiskovanjem gospodarskega in drugih vrst kriminala ter ostalim strokovnjakom na ministrstvih za notranje zadeve, obrambo ali pravosodje, v carini in v ostalih delih državne uprave, ki v postopkih preiskave posredujejo podatke policiji in v sodelovanju z njimi preiskujejo posamezne primere. Ključne besede: OLAF, goljufija, korupcija, preiskava, sodelovanje.

Računalniška obdelava podpisa

Uršula Rožanski, Dorijan Keržan Namen prispevka

Predstavitev primera iz l. 2006, ki predstavlja zanimiv poskus prevare s ponarejanjem podpisov, pri katerem se je izkazalo, da so bili ponarejevalci seznanjeni tudi z osnovnimi principi forenzičnih preiskav rokopisov. Metodologija

Preiskavo spornih plačilnih nalogov smo opravili s pomočjo običajnih optičnih pripomočkov. Preverili smo ustreznosti tehnik tiska, medsebojno preiskavo podpisov smo opravili po grafični metodi, s primerjavo splošnih in detajlnih rokopisnih značilnosti. Ugotovitve

S preiskavo smo ugotovili, da so bili podpisi na plačilnih nalogih ponarejeni, saj so bili natisnjeni z brizgalnim tiskalnikom. Podpisi niso bili zgolj kopirani, vendar izvirajo iz dveh osnovnih podpisov, ki sta bila s pomočjo enega izmed računalniških grafičnih programov na različnih mestih deformirana in šele nato natisnjena. Izvirnost/pomembnost prispevka

Za podpise, ki so zajeti z optičnim čitalcem, ne velja nujno, da so zgolj natisnjeni. Pred tiskom so lahko dodatno računalniško obdelani z namenom, da se zadosti enemu izmed temeljnih načel preiskav rokopisov in podpisov, ki se glasi, da dva podpisa nista nikoli povsem identična. Tega dejstva bi se morale zavedati osebe na delovnih mestih, ki vsakodnevno poslujejo s podpisanimi dokumenti. Ključne besede: ponarejanje podpisov, plačilni nalogi, forenzična preiskava.

Slovenska kriminalistika: včeraj, danes, jutri

Darko Maver

Namen prispevka

Namen prispevka je prikazati razvoj in stanje kriminalistike v Sloveniji. Oceniti želimo razmerje med teoretičnimi in empiričnimi raziskavami s področja kriminalistike ter ovrednotiti stanje kriminalistike v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi državami v Srednji Evropi in nekdanji Jugoslaviji. Metodologija

Prispevek temelji na pregledu in analizi člankov objavljenih v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo, reviji Varstvoslovje, zbornikih s posvetovanj ter izvedenih raziskav na

22

Inštitutu za kriminologijo, Fakulteti za varnostne vede, Centru za forenzične preiskave kakor tudi na pregledu COBISS-a. Ugotovitve

Kriminalistiki je bilo v Sloveniji namenjeno dosti manj pozornosti kot kriminologiji in kazenskemu pravu, zato na tem področju zaostajamo tudi za državami nekdanje Jugoslavije in drugimi srednjeevropskimi državami. Le redki posamezniki so se lotili empiričnih raziskav, malo je bilo tudi teoretičnih del – večinoma doktorskih in magistrskih nalog, prav tako pa je malo tudi učbenikov s posameznih področij kriminalistike. Šele v zadnjih letih se stanje nekoliko izboljšuje, predvsem zaradi razvoja na Fakulteti za varnostne vede in Centru za forenzične preiskave. Treba pa bo storiti še veliko, da ujamemo tujino in zagotovimo kriminalistiki ustrezno mesto med znanstvenimi vedami Praktična uporabnost

Rezultati naj bodo vzpodbuda za nadaljnje proučevanje zgodovine kriminalistike v Sloveniji in za bolj intenzivno raziskovalno dejavnost na tem področju v prihodnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka

Obsežnejših raziskav na tem področju pri nas še ni bilo, zato predstavlja delo prvi poskus pregleda in ovrednotenja raziskovalnega dela na področju kriminalistike pri nas in nakazuje potrebo po uveljavljanju kriminalistike v varstvoslovju. Ključne besede: kriminalistika, razvoj, raziskovanje, izobraževanje, Slovenija.

Zapisnik o ogledu kraja kaznivega dejanja umora oziroma uboja in njegova pomembnost v predkazenskem postopku za kazenski

postopek

Viktor Zupančič Namen prispevka

Namen prispevka je prikazati vse večjo pomembnost zapisnika o ogledu kraja kaznivega dejanja v predkazenskem postopku za kazenski postopek. V prispevku bom najprej teoretično opisal pravno regulacijo kaznivega dejanja umora pred in po sprejemu Kazenskega zakonika (KZ-1) z dne 1.11.2008. Nato bom navedel pravno podlago (s komentarjem) za ogled kraja kaznivega dejanja umora oziroma uboja po Zakonu o kazenskem postopku. Ob prehodu iz teoretičnega v praktični del prispevka se bom osredotočil na zapisnik o ogledu kraja kaznivega dejanja umora oziroma uboja. Predstavil bom ugotovitve analize vseh zapisnikov o ogledu kraja kaznivega dejanja umora oziroma uboja v letu 2008 na območju Policijske uprave Ljubljana, kar je tudi glavni cilj prispevka. Prispevek bom zaključil s predlogi za večjo kakovost in vrednost tovrstnih zapisnikov o ogledu. Metodologija

Cilji prispevka so doseženi s pregledom zakonodaje (teoretični pristop) in z opravljeno analizo (praktični pristop) vseh zapisnikov o ogledu kraja kaznivega dejanja umora oziroma uboja v letu 2008 na območju Policijske uprave Ljubljana kot glavni metodi uporabljeni za raziskavo. Ugotovitve

Ugotovitve raziskave pokažejo, koliko oseb opravlja ogled kraja kaznivega dejanja umora oziroma uboja, kdo vse še sodeluje pri ogledu in v kakšni vlogi, čas trajanja ogleda, število zavarovanih sledi in podobno.

23

Omejitve/uporabnost raziskave Iz analize vseh zapisnikov o ogledu kraja kaznivega dejanja umora oziroma uboja v

letu 2008 na območju Policijske uprave Ljubljana je moč prepoznati »pluse in minuse« zapisnikov o ogledu, kar je lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje tega področja, s ciljem večje kakovosti in vrednosti tovrstnih zapisnikov o ogledu. Praktična uporabnost

Iz prispevka lahko zaključimo, katere segmente zapisnika o ogledu lahko označimo za dobre, katere izboljšati, čemu je potrebno posvečati še posebno pozornost itn., na koncu pa, kako vse te ugotovitve implicirati v prakso. Izvirnost/pomembnost prispevka

V prispevku bodo predstavljene zanimive ugotovitve za ciljno publiko, ki se ukvarja s kazenskim pravom in kriminalistiko, bodisi na teoretični ali praktični ravni. Ključne besede: kaznivo dejanje, kraj kaznivega dejanja, umor, uboj, ogled, zapisnik o ogledu.

Slovenska kriminalistična policija med »kriminalstrategie« in »criminal intelligence«

Anton Dvoršek, Danijela Frangež

Namen prispevka V prispevku analiziramo, v kolikšni meri so se spoznanja o nujnosti bolj strateško

usmerjenega kriminalističnega dela, ki ga na nemškem govornem območju poimenujejo kot kriminalistična strategija (Kriminalstrategie) na angleškem pa kot kriminalistična obveščevalna dejavnost (Criminal Intelligence), zasidrala tudi v praksi slovenske kriminalistične policije. Ker se je obseg kriminalitete od leta 1995 povečal za skoraj dva in pol krat, preiskanost je padla od 60% na 43%, pojavlja se organizirani kriminal, se uveljavljanje novih spoznanj zdi nujno, še zlasti ob očitni omejenosti policijskih resursov. Toda (pre)pogoste menjave vrhnjega menedžmenta policije so, kot kaže slabo vplivale na morebitne spremembe, katerih rezultati se lahko pokažejo šele na daljši čas. Zato se obetavni začetki niso nadaljevali, kriminalistična obveščevalna dejavnost ostaja na operativnem nivoju. Metodologija

Analiza strateških dokumentov slovenske policije, analiza letnih poročil, primerjalna analiza angleških in nemških prizadevanj za učinkovitejše policijsko/kriminalistično omejevanje kriminalitete. Ugotovitve

Slovenska kriminalistična policija je imela po spremembi političnega sistema relativno dobro kriminalistično informatiko, tudi solidne zametke operativne kriminalistične analitike. Na začetku novega tisočletja so se pojavili predlogi za oblikovanje strateške kriminalistične analitike (iz katere se je v tujini razvila kriminalistična obveščevalna dejavnost), ki naj bi, upoštevajoč izkušnje iz dela obveščevalnih služb na tem področju, oblikovala produkte, ki bi omogočali kriminalističnemu menedžmentu širši pogled na načrtovanje omejevanja kriminalitete, predvsem pa bolj proaktiven pristop. Toda predlogi niso dobili podpore vrha policije, bolje rečeno njenih vrhov, saj se ti menjajo, preden bi lahko kriminalistična obveščevalna dejavnost dala ustrezne rezultate. Vse ostaja bolj ali manj na operativnem nivoju, sinonim za kriminalistično obveščevalno dejavnost je uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov. V novi srednjeročni načrt razvoja in dela slovenske policije je bila

24

kriminalistična obveščevalna dejavnost uvrščena bolj kot posledica opozoril iz Evropske unije, kot spoznanj o njeni dejanski nujnosti. Praktična uporabnost

Ugotovitve so namenjene zlasti slovenskemu policijskemu menedžmentu. Najprej kriminalističnemu, da bi spoznal uporabnost novega pristopa k učinkovitejšemu omejevanju kriminalitete, uporabne pa so tudi za ostali policijski menedžment, da spozna uporabnost z obveščevalno dejavnostjo vodenega policijskega dela (Intelligence-Led Policing). Izvirnost/pomembnost prispevka

Do sedaj še ni bila opravljena podobna analiza niti glede razlik med pojmovanjem »Kriminalstrategie« in »Criminal Intelligence«, niti glede njune uporabnosti za slovensko policijo. Ključne besede: kriminalistična strategija, kriminalistična obveščevalna dejavnost, kriminalistična strateška analitika, z obveščevalno dejavnostjo vodena policija.

Uporabnost spoznanj sociolingvistike in psiholingvistike za kriminalistično preiskovanje

Lucija Brglez, Peter Umek

Namen prispevka V prispevku je predstavljena pri nas malo znana forenzična lingvistika in njena

pomembnejša področja kot so forenzična fonetika, forenzična stilistika, forenzična psiholingvistika in forenzična sociolingvistika. Spoznanja psiholingvistike in sociolingvistike, so uporabne pri sestavi osebnostnega profila neznanega storilca kaznivega dejanja, če storilec komunicira s policijo, mediji, žrtvami (grozilna pisma, razna sporočila). Poročamo o rezultatih študije, s katero smo preverjali laično sposobnost prepoznavanja nekaterih potez jezikovnih sledi, ki so hevristično relevantne: spol, starost in stopnjo izobrazbe. Metoda

Osemdesetim študentom Fakultete za varnostne vede smo dali v oceno sedem krajših besedil, ki so jih napisali različni avtorji. Respondenti so pri vsakem besedilu izmed ponujenih možnosti obkrožili po njihovem mnenju ustrezen spol, ustrezno starost in ustrezno stopnjo izobrazbe. Vsako izbiro so morali tudi utemeljiti in se izjasniti o stopnji prepričanosti v izbiro. Poprosili smo jih tudi, naj poskusijo ugotoviti še nekatere druge lastnosti piscev kot so na primer geografsko poreklo, poklic, interesi, osebnostne značilnosti in značaj. Ugotovitve

Prišli smo do spoznanja, da imajo laiki (vsaj) psiholingvistični občutek, koliko je stara oseba, katere zapis berejo, v katero starostno skupino spada in katerega spola je. Kot posamezniki so bili manj uspešni pri določanju drugih osebnostnih lastnosti piscev, kot skupina pa so navedli veliko idej, med katerimi so bile nekatere tudi točne. Omejitve raziskave

Verjetno je najbolj problematičen vzorec, saj so izbrane tekste, ki niso imeli forenzične vsebine, ocenjevali samo študenti FVV, ki so se prvič srečali s forenzično lingvistiko. Manj so bili zavzeti za ocenjevanje osebnostnih značilnosti piscev. Praktična uporabnost

Rezultati eksperimenta nakazujejo, da bi kriminalisti, ob primernem izobraževanju in usposabljanju, lahko sami opravili vsaj osnovno sociolingvistično analizo, deloma tudi

25

psiholingvistično. Prispevek pa naj bi spodbudil tudi načrten razvoj uporabe te metode v kriminalistični policiji in v UVZ. Izvirnost prispevka

Kolikor nam je znano, je to prvi eksperiment s področja sociolingvistike in psiholingvistike pri nas. Ključne besede: forenzična lingvistika, sociolingvistika, psiholingvistika, profil pisca.

26

Fakulteta za varnostne vede 10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

POLICIJSKA DEJAVNOST

27

Smo policisti družbeno odgovorni?

Robert Šumi Namen prispevka

V policiji je bila v letu 2008 ustanovljena in usposobljena posebna delovna skupina, ki policiste izobražuje oziroma usposablja o vsebinah, ki sodijo v okvir poslovne – aplikativne etike. Med vsebine spada tudi družbena odgovornost policije. Ponazorimo jo lahko s pomočjo štiri stopenjske piramide ter na njeni osnovi razložimo celovito družbeno odgovornost, in sicer ekonomsko, zakonsko, etično in filantropsko (človekoljubno).

V prispevku nameravam skozi prizmo družbene odgovornosti predstaviti vsakdanje delo policista, pozitivne in negativne dejavnike ter odgovoriti na dileme. Metodologija

Predstavljena bo interpretacija družbene odgovornosti policije, in sicer na način kot to poteka v praksi. Ugotovitve

Izkušnje kažejo, da smo policisti popolnoma družbeno odgovorni, vendar pogosto zaradi prenizke stopnje samospoštovanja svojega dela ne cenimo dovolj. Praktična uporabnost

Uporabljen pristop, ki temelji na ozaveščanju, služi tudi kot dejavnik krepitve pozitivne organizacijske kulture. Izvirnost/pomembnost prispevka

Izvirnost prispevka je v predstavitvi novega pristopa k izobraževanju oziroma usposabljanju policistov. Ugotovitve prispevka so namenjene vsem, ki se ukvarjajo s poslovno oziroma poklicno etiko. Ključne besede: policija, družbena odgovornost, etika, usposabljanje.

Nov kodeks policijske etike – je namenjen samemu sebi?

Robert Šumi Namen prispevka

Oktobra 2008 je Policijski sindikat Slovenije sprejel nov Kodeks policijske etike, ki se v več dejavnikih razlikuje od starega kodeksa iz leta 1992. Pri pripravi novele so bila upoštevana najnovejša spoznanja s področja poslovne etike. Enako velja tudi za implementacijo kodeksa v prakso, ki poteka na vseh hierarhičnih nivojih v policiji. Kljub navedenemu ostaja vprašanje zakaj policija sploh potrebuje etični kodeks. Je mar namenjen samemu sebi? Resnično prinaša dodano vrednost k zakonitosti in strokovnosti policijskega dela? Je etično ravnanje policije zahtevano ali pričakovano? Odgovori na to in še več so namen predmetnega prispevka. Metodologija

Predstavljeni bodo postopek nastajanja, sprejemanja in implementacije novega Kodeksa policijske etike ter aktualne dileme. Ugotovitve

Način nastajanja in sprejemanja kodeksa se je izkazal kot učinkovit. Enako velja za implementacijo, ki poteka na osnovi ozaveščanja policistov.

28

Praktična uporabnost Uporabljena metodologija lahko služi kot primer dobre prakse.

Izvirnost/pomembnost prispevka Izvirnost prispevka je v predstavitvi metodologije nastajanja, sprejemanja in

implementacije novega Kodeksa policijske etike. Ugotovitve prispevka so namenjene vsem, ki se v javnem ali zasebnem sektorju ukvarjajo z aplikativno etiko. Ključne besede: kodeks, etika, policija, strokovnost.

Organizacijska kultura v slovenski policiji

Branko Lobnikar, Edvard Cvetko, Katja Rančigaj Namen prispevka

Raziskave so potrdile pomen vpliva organizacijske kulture in organizacijske klime na uspešnost vsake organizacije. Če je organizacijska klima minljiv izraz trenutnih socio-interakcijskih dogajanj v organizaciji, pa je organizacijska kultura odraz bolj stalnih vrednot, norm in načinov delovanja. To velja tudi za policijske organizacije, kjer pa se proučevanje organizacijske kulture v večini literature izvede na proučevanje policijske (sub)kulture. Tak pristop, utemeljen na raziskavah Skolnika, ima pomanjkljivosti, ker se v bistvu osredotoča na vedenjske odzive posameznika v organizaciji. Zato je tudi za policijo potreben makro pristop analize organizacijske kulture, v skladu s teoretičnimi izhodišči E. H. Sheina. V prispevku je analizirana obstoječa organizacijska kultura v policijski organizaciji in predlagane spremembe za upravljanje le-te v skladu s pričakovanji sodobne policijske organizacije. Metodologija

V prispevku so podane teoretične opredelitve organizacijske kulture v policiji. Merjenje organizacijske kulture je opravljeno na podlagi mednarodno primerljivega in standardiziranega pristopa avtorjev Camerona in Quinna. Vprašalnik na standardiziran način meri reprezentacije organizacijske kulture (hierarhija, klan, trg, adhokracija), na naslednjih področjih: temeljen značilnosti organizacijske kulture, vodenje, delo z zaposlenimi, povezovalni dejavniki, strateške usmeritve in kriteriji uspešnosti. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 78 policistov in policistk. Ugotovitve

Prevladujoč tip organizacijske kulture je hierarhija, ki je daleč najbolj značilen način dojemanja delovanja policije v Sloveniji. Temu tipu organizacijske kulture se pridružuje tudi dojemanje policije kot klana, veliko manj izrazito pa sta za slovensko policijo značilna trg in adhokracija. Hierarhija je prevladujoč pristop vodenja, povezovanja organizacije v celoto, kriterij uspešnosti in strateška usmeritev slovenske policije, medtem ko pri delu z zaposlenimi prevladuje klan. V raziskavi smo opravili analize distribucije rezultatov po posameznih demografskih spremenljivkah (spol, položaj v organizaciji, starost in delovna doba), vendar nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Ugotovimo lahko, da različne skupine zaposlenih v slovenski policiji prevladujoče značilnosti organizacijske kulture dojemajo enotno. Omejitve/uporabnost raziskave

Omejitve pričujoče raziskave izhajajo iz relativno majhnega vzorca vključenih policistov, kar izhaja iz nepripravljenosti slovenske policije, da bi (ob času izvajanja raziskave) vzpodbudila in dovolila svojim zaposlenim sodelovanje v raziskavi. So pa rezultati raziskave, če jih dopolnimo z drugimi ugotovitvami, pomembni pri strateškem upravljanju policije v Sloveniji, saj pomembno determinirajo način razmišljanja (in posledično tudi delovanja) zaposlenih – tako policistov kot njihovih vodij – v slovenski policiji.

29

Praktična uporabnost Rezultati raziskave so uporabni pri strateškem upravljanju policijske organizacije,

pomembno pa pripomorejo tudi k razumevanju konkretnih aktivnosti policistov. Izvirnost/pomembnost prispevka

Raziskava organizacijske kulture s pomočjo vprašalnika in po metodi avtorjev Camerona in Quinna je prvič izvedena na vzorcu slovenskih policistov, zato pomeni izviren prispevek k širšem razumevanju organizacijske kulture v slovenski policiji. Ključne besede: policija, organizacijska kultura, metoda Cameron –Quinn.

Preventivne aktivnosti policijske uprave Celje za večjo varnost cestnega prometa

Elvis Alojzij Herbaj Namen prispevka

Namen prispevka je seznaniti javnost s problematiko varnosti v cestnem prometu na območju Policijske uprave Celje ter njene preventivne aktivnosti za večjo varnost različnih vrst udeležencev v cestnem prometu. Metodologija

Uporabljen je statistični prikaz stanja prometne varnosti v zadnjih desetih letih. Prikaz izvedenih aktivnosti za različne kategorije udeležencev cestnega prometa: predavanja s prikazi shem, tabel, praktičnih primerov; praktično usposabljanje na poligonih s prikazom policistov inštruktorjev ter vadba pod nadzorom, okrogla miza, tiskovna konferenca. Ugotovitve

V prispevku s statističnimi podatki najprej prikažemo problematiko varnosti cestnega prometa na območju Policijske uprave Celje v obdobju 1999 – 2008 po nekaterih kategorijah udeležencev (vozniki enoslednih vozil, problematika vožnje pod vplivom alkohola). Zatem prikažemo metode in načine, kako smo se odzvali na problematiko in koga vse smo vključili v aktivnosti. Omejitve/uporabnost raziskave

Ugotovitve so namenjene strokovni javnosti (vsem policistom, vodilnim na posameznih PU, kot tudi zaposlenim v Policijski akademiji, ki usposabljajo tako kandidate za policiste kot policiste za opravljanje policijskih nalog) in zunanji javnosti (vsem kategorijam voznikov enoslednih vozil, vsem ostalim aktivnim udeležencem cestnega prometa), kot tudi širši javnosti, predvsem pa medijem, srednješolskim ustanovam, avtošolam, izpitnim centrom. Praktična uporabnost

O vseh aktivnostih nameravamo izdelati učne pripomočke (DVD medij s teoretičnim in praktičnim delom), ki ga bodo uporabljali tako v strokovni kot laični javnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka

Na enem mestu so zbrane vse aktivnosti, ki so usmerjene v večjo varnost udeležencev cestnega prometa, obenem pa so odraz razmišljanj in aktivnosti pristojnih za varnost cestnega prometa na območju Policijske uprave Celje, temelječe na večletnih izkušnjah, predvsem pa izvedenih aktivnostih v zadnjih šestih mesecih. Ključne besede: prometna varnost, preventivne aktivnosti, kolesar, voznik motornega kolesa, alkohol, vožnja pod vplivom alkohola.

30

Praktična uporabnost službenih psov policije

Adil Huselja, Barbara Resinovič

Namen prispevka Predstavitev praktične uporabnosti službenih psov policije pri zagotavljanju varnosti.

Temeljna naloga sodobnih policij je zagotovitev varnosti državljanov in njihovega premoženja. Pri tem jim že zelo dolgo pomagajo tudi službeni psi, ki so navkljub tehnološkemu napredku še vedno izredno učinkoviti pomočniki na številnih področjih policijskega dela. Metodologija

Pri pripravi prispevka sva uporabila metodo analize vsebine pisnih virov, ki določajo oziroma obravnavajo uporabo službenih psov ter statistične metode za obdelavo podatkov. Ugotovitve

Slovenska policija letos praznuje 60. obletnico šolanja in uporabe službenih psov pri zagotavljanju varnosti. Službeni psi so učinkoviti na področjih javnega reda in miru, nadzora in varovanja državne meje ter kriminalitete. Zaradi posebnih lastnosti pa so pri odkrivanju prepovedanih drog in eksplozivov nenadomestljivi pomočniki. Omejitve/uporabnost raziskave

Prispevek potrjuje teoretična izhodišča o uporabnosti psov za različne namene uporabe, pri čemer je pozornost usmerjena na uporabnost službenih psov za opravljanje nalog policije, kjer so uporabni celo pri najzahtevnejših opravilih. Praktična uporabnost

Uporabnost prispevka se kaže v tem, da omogoča vpogled v paleto možnosti uporabe službenih psov pri zagotavljanju varnosti. Prav tako omogoča primerjavo uporabe službenih psov v slovenski policiji z drugimi policijami, ki uporabljajo službene pse pri svojih nalogah. Izvirnost/pomembnost prispevka

Ugotovitve prispevka so namenjene vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z zagotavljanjem varnosti ljudi in premoženja ter iskanjem dodatnih možnosti in ukrepov za povečanje učinkovitosti pri tem. Ključne besede: vodnik službenega psa, službeni pes, javni red in mir, nadzor in varovanje državne meje, kriminaliteta, prisilno sredstvo.

Policijski stres – med teorijo in prakso

Adil Huselja

Namen prispevka

Predstavitev specifičnih dejavnikov stresa, ki jih doživljajo policisti pri svojem delu ter možnosti za zmanjšanje negativnih posledic. Nihče ni odporen proti stresu, kar še posebej velja za policiste, ki so zaradi narave dela izpostavljeni specifičnim dejavnikom stresa, ki se razlikujejo od drugih poklicev. Metodologija

Pri pripravi prispevka sem uporabil metodo analize vsebine pisnih virov, ki obravnavajo teoretična spoznanja o stresu kakor tudi raziskave, ki so doslej bile opravljene v Policiji.

31

Ugotovitve Stres nastaja v vseh delovnih okoljih, nekateri specifični dejavniki stresa pa zahtevajo

drugačen oziroma sistemski pristop pri obravnavi le-tega pri policistih, saj so zaradi narave dela lahko posledice zelo hude. Pri tem je pomembno ločiti ukrepe in strategije boja na ravni organizacije kot tudi tiste, za katere je odgovoren posameznik. Omejitve/uporabnost raziskave

Prispevek omogoča vpogled v teoretična izhodišča o prisotnosti stresa v vseh delovnih okoljih, njegovih negativnih posledicah ter v obstoječe strategije za zmanjšanje stresa med zaposlenimi. Praktična uporabnost

Uporabnost prispevka se kaže v tem, da omogoča vpogled v široko paleto specifičnih dejavnikov policijskega stresa ter aktualnih ukrepov za zmanjšanje le-tega med zaposlenimi. Hkrati pa predstavlja konkretne rešitve tako za organizacijo kot posameznika za zmanjšanje oziroma odpravo stresorjev ter negativnih posledic. Izvirnost/pomembnost prispevka

Ugotovitve prispevka so namenjene vsem, ki so izpostavljeni stresu ter vsem tistim, ki želijo vplivati na zmanjšanje negativnih posledic tako na kolektivnem kot individualnem nivoju.

Ključne besede: stres, stresor, dejavniki stresa, posledice stresa, policist, policija, delovno okolje, art of living.

Primerjava pristojnosti in nalog delavca policije v operativno komunikacijskem centru, delavca v regijskem centru za obveščanje

in operaterja v varnostno nadzornem centru

Reimond Jeršin Namen prispevka

Prvoten namen prispevka je predstaviti delovanje dveh centrov (telefonske številke za klic v sili 113 in 112) in varnostno nadzornih centrov pravnih oseb zasebnega prava. V nadaljevanju se bo prispevek osredotočil na pristojnosti in naloge zaposlenih oseb v omenjenih centrih ter specifiko pri njihovem delu. Prispevek bo obravnaval dve organizacijski enoti oseb javnega prava, ki svojo storitev nudijo vsem, na drugi strani pa bo prispevek obravnaval pravne osebe zasebnega prava iz področja zasebnega varovanja in njihove zaposlene v varnostno nadzornih centrih. Vse tri službe so v praksi najbolj frekvenčne vstopne točke varnostnih dogodkov. Njihove reakcije, vodenje in upravljanje s patruljami, reševalnimi enotami in interventi imajo odločujoč vpliv na rešitev varnostnih vprašanj. Metodologija

Predstavljen članek izhaja iz ugotovitev, pridobljenih po metodi analize in interpretacije primarnih in sekundarnih virov. Ugotovitve

V prispevku bomo opredelili razlike in podobnosti, pri delovanju vseh treh centrov. Praktična uporabnost

Omenjeni članek predstavlja nov pristop, saj celovito zajema tri različne centre, ki v svojem bistvu stremijo k istemu cilju, hkrati pa delujejo na popolnoma različni pravni regulativi. Delo v omenjenih centrih zahteva odlično poznavanje delovanja pravnih subjektov javnega in zasebnega prava na področju zagotavljanja varnosti.

32

Izvirnost/pomembnost prispevka Pomembnost prispevka je predvsem v edinstvenem pristopu analize pristojnost in

nalog treh različnih subjektov varnostnega sistema in sposobnosti razlikovanja njihovih učinkovitosti in možnosti sodelovanja. Ključne besede: Operativno komunikacijski center policije, regijski center za obveščanje, varnostno nadzorni center, delavec policije, delavec uprave RS za zaščito in reševanje, operater v varnostno nadzornem centru.

Aktivnosti za večjo varnost motoristov na policijskih upravah Celje in Murska Sobota

Elvis Alojzij Herbaj, Srečko Šteiner Namen prispevka

Število voznikov motornih koles se v zadnjih 10 letih močno povečuje. Žal je vedno več motoristov tudi udeleženih v prometnih nesrečah, skoraj vsako let več jih tudi umre zaradi posledic le-teh. Predstaviti želimo aktivnosti, ki smo jih izvedli na območju policijskih uprav Celje in Murska Sobota. Metodologija

Statistični prikaz stanja prometne varnosti v zadnjih desetih letih. Prikaz izvedenih aktivnosti: predavanja s prikazi shem, tabel, praktičnih primerov;

praktično usposabljanje na poligonih s prikazom policistov inštruktorjev ter vadba pod nadzorom, tiskovna konferenca za medije. Ugotovitve

V prispevku s statističnimi podatki najprej prikažemo problematiko varnosti cestnega prometa na območjih policijskih uprav Celje in Murska Sobota v obdobju 1999 – 2008. Zatem prikažemo metode in načine, kako smo se odzvali na problematiko in koga vse smo vključili v aktivnosti. Omejitve/uporabnost raziskave

Aktivnosti so predvsem namenjene vsem motoristom in vsem, ki se ukvarjajo z bodočimi vozniki motornih koles (srednješolcem in srednješolskim ustanovam, učiteljem vožnje A kategorije, avtošolam, izpitnim centrom ter nenazadnje vsem motoristom). Ugotovitve in aktivnosti pa želimo prikazati tudi strokovni javnosti z namenom, da pozitivne izkušnje uporabijo pri svojih aktivnostih. Praktična uporabnost

Uporaben je sam koncept dela z vozniki motornih koles, naša želja pa je tudi izdelati učni pripomoček (DVD medij s teoretičnim in praktičnim delom), ki bo na razpolago tako v strokovni kot laični javnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka

Na enem mestu so zbrane vse aktivnosti, ki so usmerjene v večjo varnost udeležencev cestnega prometa, obenem pa so odraz razmišljanj in aktivnosti pristojnih za varnost cestnega prometa na območjih policijskih uprav Celje in Murska Sobota, temelječe na večletnih izkušnjah, predvsem pa izvedenih aktivnostih v zadnjih šestih mesecih. Ključne besede: prometna varnost, preventivne aktivnosti, voznik motornega kolesa, varna vožnja, sposobnost obvladovanja motornega kolesa.

33

Celovito upravljanje kakovosti – primer policijske uprave Maribor

Franc Virtič Namen prispevka

V prispevku bo opisana uvedba modela celovitega upravljanja kakovosti. Na Policijski upravi Maribor so že leta 2003 spoznali nujnost izvajanja aktivnosti na področju kakovosti pri opravljanju policijske dejavnosti. Zaradi tega so sistematično pristopili k uvedbi modela, s katerim so izvedli samoocenitev. Namen prispevka je torej predstaviti pozitivne zaključke iz samoocenitve in izkušnje, ki so jih z uvedbo modelov pridobili na policijski upravi. Metodologija

V preglednem članku, ki bo zajemal področja upravljanja kakovosti in policijske dejavnosti bo uporabljena deskriptivna metoda in diskusija. Ugotovitve

V diskusiji bodo predstavljene pozitivne ugotovitve, na podlagi katerih bomo lahko priporočali uvedbo modelov celovitega upravljanja kakovosti tudi drugim policijskim organizacijam. Omejitve/uporabnost raziskave

Glede na rezultate, ki so jih v Policijski upravi Maribor dosegli in dobre rešitve, do katerih so prišli, lahko z gotovostjo trdimo, da ima celovito upravljanje kakovosti pozitivne učinke tudi pri uporabi v tako specifični organizaciji kot je policija. Gre torej za praktično uporabnost modelov, ki nam delo v veliki meri olajšajo. Modela CAF in EFQM, ki sta bila uporabljena pri samoocenivi, izvedeni na PU Maribor, poudarjata preseganje zahtev uporabnikov varnostnih storitev in osredinjenost opravljanja policijske dejavnosti navzven, torej v skupnost. To pa je tudi eden od temeljnih principov policijske dejavnosti v skupnosti, ki v slovenski policiji še vedno ni v celoti uvedena. Raba omenjenih dve modelov lahko policijski organizaciji pri tem v veliki meri doprinese. Izvirnost/pomembnost prispevka

V prispevku obravnavana vsebina in področji še nista bili združeni, Policijska uprava Maribor je namreč prva pri nas, ki je pričela z uvajanjem celovitega upravljanja kakovosti in gre za izvirni pristop, ugotovitve pa so namenjene vsem tistim, ki so odgovorni za vodenje policijskih organizacij. Ključne besede: policija, upravljanje kakovosti, samoocenitev.

Ali ima položaj lune, predvsem polna luna, kakšen vpliv na število prometnih nesreč, število samomorov in število klicev na številko

113

Maruška Višnikar Namen prispevka

Namen prispevka je predstaviti štiri lunine mene ter tri »dogodke«, in sicer prometno nesrečo, samomor ter klic na številko 113. Cilj prispevka je ugotoviti, ali položaji lune (predvsem polna luna) vplivajo na ljudi oz. njihovo ravnanje v cestnem prometu (prometne nesreče), storitve samomorov ter klice na številko 113.

34

Metodologija Pri prispevku je uporabljen teoretični in empirični način obravnave, iz česar izhajajo

tudi uporabljene metode. Metoda analiza vsebine je temeljna metoda, rdeča nit in povezovalni dejavnik. Za empirični del prispevka so podatki obdelani s pomočjo programa Microsoft Office Excel (analiza povezav podatkov oz. dogodkov) ter s pomočjo opisne statistike. Pridobljeni podatki so obdelani tudi z uporabo računalniškega programa SPSS za obdelavo statističnih podatkov (povprečje, T-test). Ugotovitve

Analiza variance, in sicer primerjava dogodkov (prometnih nesreč, samomorov, in klicev na številko 113) med dnevi polne lune, dnevi zadnjega krajca, dnevi prazne lune, dnevi prvega krajca ter dnevi brez lunine mene je pokazala, da med njimi ni statistično značilnih razlik. Vendar pa je iz podatkov razvidno, da je v povprečju največ storjenih samomorov ob polni luni, kar pa ni statistično značilno.

Analiza variance glede prometnih nesreč, in sicer primerjava med 13 dnevi polne lune ter ostalimi 352 dnevi je pokazala, da ni statistično značilnih razlik. Kljub temu pa je iz podatkov razvidno, da je bilo povprečno število prometnih nesreč ob dnevih polne lune malenkostno večje v primerjavi z ostalimi dnevi. Enako je pokazala analiza variance glede števila samomorov. Analiza variance pa je tudi pokazala, da se število klicev na številko 113 ob dnevih nastopa polne lune ni povečalo, ampak zmanjšalo. Omejitve/uporabnost raziskave

Omejitve prispevka so lahko v pomanjkljivosti dejavnikov, ki lahko vplivajo na raziskavo (podnebni vplivi, prisotnost alkohola …). Izvirnost/pomembnost prispevka

Izvirnost prispevka je v analizi vpliva polne lune, saj se o tem vplivu veliko govori, raziskav na to temo pa v Sloveniji ni veliko. Ključne besede: luna, prvi krajec, zadnji krajec, mlaj, polna luna, ščip, prometna nesreča, posledice, samomor, klici.

Cinizem slovenskih kriminalistov

Irena Gorenak

Namen prispevka Namen prispevka je proučevanje cinizma, še zlasti proučevanje cinizma med

pripadniki policijskih organizacij. Cilj raziskave je ugotoviti intenzivnost cinizma med slovenskimi kriminalisti, povezanost med posameznimi oblikami cinizma ter starostjo in stopnjo izobrazbe kriminalistov. Metodologija

Koristili smo podatke pridobljene v širši raziskavi med slovenskimi kriminalisti. Pri raziskavi smo uporabili neeksperimentalno raziskovanje. Metoda dela je bila terenska študija, raziskovalna tehnika pa anketni vprašalnik. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo opisne statistike, faktorske analize in korelacijske analize. Ugotovitve

Identificirali smo štiri oblike cinizma, s katerimi smo pojasnili 62,58 % variabilnosti cinizma in ugotovili, da obstaja povezanost med posameznimi oblikami cinizma ter starostjo in stopnjo izobrazbe kriminalistov. Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskava predstavlja intenzivnost in oblike cinizma med slovenskimi kriminalisti v času izvajanja raziskave. Glede na to, da na intenzivnost policijskega cinizma vplivajo različni

35

dejavniki v organizaciji, v njenem okolju kot tudi kariera posameznika, bi bilo zanimivo proučiti tudi vpliv posameznih dejavnikov na intenzivnost cinizma med slovenskimi kriminalisti in policisti. Praktična uporabnost

Za policijski management in še zlasti za vodilne v kriminalistični policiji je zelo pomembno, da se zavedajo prisotnosti vseh vrst cinizma, da je potrebno s cinizmom upravljati, kar lahko dosežejo z visoko stopnjo osebne integritete vodij, visoko stopnjo empatije in z lojalnostjo do organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka

Ugotovili smo, da je intenzivnost cinizma pri slovenskih kriminalistih primerljiva z intenzivnostjo cinizma pri policistih. Za vodilne v policijski organizaciji pa so te ugotovitve pomembne z vidika enotnega obravnavanja pomembnosti tako uniformiranega kot kriminalističnega dela policijske organizacije. Ključne besede: cinizem, policijski cinizem, policija, kriminalisti.

Vpliv interpersonalnih kompetenc policistov na zadovoljstvo uporabnikov policijskih storitev s prvimi ukrepi policije – študija

primera

Vinko Gorenak, Peter Pungartnik Namen in cilji prispevka

V prispevku proučujemo vpliv interpersonalnih kompetenc policistov na zadovoljstvo uporabnikov policijskih storitev s prvimi ukrepi policije na Koroškem. V ta namen smo določili dve neodvisni spremenljivki »Interpersonalne kompetence policistov, ki so sprejeli klic na interventni številki policije 113« in »Interpersonalne kompetence policistov, ki so obravnavali interventne dogodke« ter štiri odvisne spremenljivke »Zadovoljstvo s kvaliteto izvedbe policijskih postopkov ob prihodu policistov na kraj interventnih dogodkov«, »Zadovoljstvo s kvaliteto izvedbe policijskih postopkov pri obravnavi interventnih dogodkov«, »Zadovoljstvo s kvaliteto izvedbe policijskih postopkov po zaključku obravnave interventnih dogodkov« in »Splošno zadovoljstvo s kvaliteto obravnave interventnih dogodkov.«

Naš cilj je bil ugotoviti povezanost med interpersonalnimi kompetencami policistov, ki sprejmejo klic na interventni številki policije 113 in interpersonalnimi kompetencami policistov, ki obravnavajo interventne dogodke, na zadovoljstvo uporabnikov policijskih storitev s prvimi ukrepi policije na Koroškem. Metodologija

Za namene raziskave smo izdelali vprašalnik, ki je obsegal 63 vprašanj, sestavljen pa je bil iz petih delov. V splošnem delu vprašalnika smo anketirance spraševali po demografskih podatkih. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja o spolu, starosti, dokončani stopnji izobrazbe in o statusu zaposlitve. V posebnem delu vprašalnika, ki smo ga razdelili na pet delov, smo anketirance najprej spraševali o vrsti in lokaciji dogodka zaradi katerega so klicali na interventno številko policije 113, nato smo jih spraševali o kvaliteti in hitrosti sprejema njihovega klica na interventni številki policije 113, nadalje smo jih spraševali o potrebnosti zvočnega posnetka na interventni številki policije 113, nadalje smo jih spraševali o hitrosti prihoda policistov na kraj dogodka in njihovega zadovoljstva s kvaliteto policijskih postopkov pri obravnavi njihovega primera, nadalje smo jih spraševali o kvaliteti izvedbe policijskih postopkov ob prihodu, med obravnavanjem in po zaključku obravnavanja

36

dogodka, nazadnje pa smo jih spraševali o stopnji njihovega splošnega zadovoljstva s kvaliteto izvedbe policijskih postopkov pri celoviti obravnavi interventnega dogodka v katerem so bili udeleženi.

Na vprašanja demografskega značaja so anketiranci obkroževali v naprej pripravljene odgovore ali pa so vpisovali ustrezne podatke, na vprašanja v posebnem delu vprašalnika pa so anketiranci odgovarjali s pomočjo pet-stopenjske lestvice Likertovega tipa od 1 do 5, pri čemer je bilo pri vsaki postavki v vprašalniku posebno navodilo o tem, kaj pomeni 1 in kaj 5.

V tem kontekstu smo postavili naslednji hipotezi: • med interpersonalnimi kompetencami policistov, ki sprejemajo klice občanov na

interventni številki policije 113, in zadovoljstvom uporabnikov policijskih storitev, obstaja povezanost;

• med interpersonalnimi kompetencami policistov, ki obravnavajo interventni dogodek, in zadovoljstvom uporabnikov policijskih storitev, obstaja povezanost.

Kot osnovno populacijo za določitev vzorca smo šteli 17.611 klicateljev na interventno številko policije 113 na Operativno komunikacijskega centra (v nadaljevanju OKC) Policijske uprave (v nadaljevanju PU) Slovenj Gradec. Med temi smo izbrali 5.715 klicateljev, katerim je bila kot neposrednim udeležencem različnih interventnih dogodkov zagotovljena takojšnja policijska intervencija, ki je bila v obliki standardiziranega zapisa pisno zabeležena v računalniški evidenci dnevnika dogodkov OKC (v nadaljevanju DDOKC). Iz te osnovne populacije smo izbrali vzorec 800 anketirancev, ki so kot klicatelji na številki 113 in kot uporabniki prvih nujnih storitev policije na Koroškem v letu 3005, zabeleženi v omenjeni računalniški evidenci DDOKC. Anketiranje po pošti smo izvedli v času od 7. do 31. 10. 2005. Do omenjenega datuma smo po pošti prejeli 373 vprašalnikov, kar predstavlja 46,62 % vzorca anketirancev, ki smo jih zajeli v raziskavo.

Vse podatke smo v mesecu vnesli v ustrezne računalniške baze, tako da so bili pripravljeni za obdelave. Obdelave podatkov smo opravili v mesecu decembru 2005. Za pripravo tega prispevka smo uporabili neeksperimentalno raziskovanje. Metoda zbiranja podatkov je bila terenska študija, tehnika pa anketni vprašalnik. Tako zbrane podatke smo obdelali z uporabo multivariatnih statističnih metod in statističnega paketa za analizo podatkov SPSS.

Pri raziskavi smo uporabili metodo neeksperimentalnega raziskovanja. Metoda dela je bila terenska študija, tehnika pa anketni vprašalnik. Prva stopnja je bil vnos podatkov v bazo Excel. Naslednja stopnja je bila obdelava podatkov s statističnimi orodji, dosegljivimi preko programskih paketov za statistično obdelavo podatkov SPSS.

V raziskavi smo tako poleg računalniških programov Excela in Accessa uporabili tudi programski paket za obdelavo statističnih podatkov SPSS, v katerega smo prenesli zbrane podatke s funkcijo »get« in jih statistično obdelali. Pri tem smo uporabili: − frekvenčno analizo, − faktorsko analizo, − statistiko centralne tendence (predvsem aritmetično sredino) in disperzije (predvsem

standardni odklon), − regresijsko analizo. Ugotovitve

Ugotovili smo, da na splošno zadovoljstvo uporabnikov policijskih storitev s prvimi ukrepi policije, v največji meri vplivajo interpersonalne kompetence policistov, ki obravnavajo interventne dogodke (51,4 %) in interpersonalne kompetence policistov, ki na interventni številki policije 113 sprejmejo nujne klice občanov ( 22,2%). Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskava ima praktično uporabno vrednost za policijske organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek je izvirne narave, saj tovrstna raziskava še ni bila opravljena. Ključne besede: zadovoljstvo, policijske storitve, interpersonalne kompetence policistov, uspešnost, policijsko delo, policija, policisti.

37

Reorganizacije slovenske policije

Darko Anželj Namen prispevka

Namen prispevka je analizirati rezultate projekta javne varnosti, ki je prinesel spremembe v policijski organiziranosti na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju in narediti primerjavo z reorganizacijo policijske organizacije, ki poteka ta čas. Metodologija

V prispevku je opravljena analiza podatkov, ki so bili zbrani med in po izvedenem projektu javne varnosti in analitični pregled sedanjih aktivnosti, ki bi naj privedle do bolj racionalne organiziranosti policije. Ugotovitve

Najpomembnejše ugotovitve, ki izhajajo iz analize projekta javne varnosti so nove oblike organiziranosti policijske uprave, policijske postaje, policijskih oddelkov, policijskih pisarn in policijskih okolišev, kjer na bi se opravljale predvsem preventivne naloge. Velik poudarek pri projektu je bil dan na notranjo delitev dela oziroma specializaciji. Le ta pa z vidika današnjih analiz pomeni enega večjih problemov pri policijskem delovanju. Praktična uporabnost

Proučevanje reorganizacij policije v Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991 je pokazalo, da je vrsta posameznih projektov po segmentih povzročila prilagajanje policijske organizacije spreminjajočemu okolju v katerem je delovala policija. Izvajanje projektov reorganizacije je pokazalo, da se organizacijske spremembe veliko lažje izvedejo na regionalnem in lokalnem nivoju, težje pa na državnem, kjer se pozna močan vpliv posameznikov in služb policije. Za spremembe kot stalnico policijske organizacije je potrebno motivirati policijska vodstva, da sprejmejo potrebo po reorganiziranju. Seveda pa je nujno, da se reorganizacija izvaja s ciljem boljšega in učinkovitejšega opravljanja policijskih storitev do državljanov in ne da so same sebi namen. Potrebno je sprožiti proces približevanja policije lokalni skupnosti in to početi sistematično na način spremembe miselnosti in načina dela, kot tudi z ustreznimi zakonskimi spremembami. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek temelji na interpetaciji zbranih podatkov in opravljenih analiz. V prispevku bo opravljena kritična presoja sedanjih aktivnosti ob pripravi aktualne reorganizacije policije. Ključne besede: policija, reorganizacija, javna varnost, vodja policijskega okoliša, policijska pisarna, specializacija dela.

Predstavitev v skupnost usmerjenega policijskega dela v svetu in v Sloveniji

Anže Kogovšek

Namen prispevka Namen prispevka je povzeti in predstaviti diplomsko nalogo z naslovom

''Predstavitev v skupnost usmerjenega policijskega dela v svetu in v Sloveniji''. S prispevkom želim seznaniti in predstaviti v skupnost usmerjeno policijsko delo, njegov koncept, težave

38

pri definiranju, njegovo zgodovino, ki je sestavljena iz treh generacij (generacija novosti, generacija razpršitve in generacija institucionalnosti), ki si časovno sledijo.

V nadaljevanju prispevek prikaže in razdeli (ameriško) v skupnost usmerjeno policijsko delo na zgodnje in sodobno, ki se je začelo uvajati v prakso, torej implementirati na začetku 80-ih let najprej v največjih ameriških mestih, kasneje pa še drugod po Združenih državah Amerike.

V petem poglavju sem predstavil slovenske avtorje, ki so se ukvarjali s področjem v skupnost usmerjenega policijskega dela in o njem objavili prispevke. Mitar je že leta 1995 prvi objavil prispevek z naslovom ''V skupnost usmerjeno policijsko delo v nekaterih državah pro-zahodne usmeritve.

(Enakovredni) partnerski odnosi med policijo (policisti) in skupnostjo (ljudmi) so poleg preprečevanja (klasične) kriminalitete, zmanjšanja strahu pred njo in izboljšanja stališč ljudi do policistov bistveni element modernega policijskega pristopa, ki temelji na bližini in tesnih stikih med policisti in ljudmi.

V prispevku sem tudi poudaril priljubljenost moderne filozofije, ki se odraža v razširjenosti po vsem svetu, v preučevanju (policijskih) praktikov in drugih strokovnjakov ter v pozitivnih rezultatih in učinkih, ki jih je moderno policijsko delo povzročilo.

V zaključku prispevka sem odgovoril na zastavljeno vprašanje ''ali je v skupnost usmerjeno policijsko delo čarobna palica'' in ugotovil, da ne, saj ne preprečuje vseh oblik kriminalitete, med drugim ne preprečuje gospodarske in organizirane kriminalitete, ki zahtevata bolj prefinjeno ukvarjanje in bojevanje zoper njo. Metodologija

Sistematično sem izbral literaturo (tudi prek Univerzitetne knjižnice Maribor) s področja v skupnost usmerjenega policijskega dela. Literatura je bila pretežno v angleškem jeziku. S prispevkom želim poudariti predvsem teoretično stran v skupnost usmerjenega policijskega dela. Ugotovitve

Z diplomsko nalogo (v prispevku pa sem na to opozoril) sem ugotovil, da je v skupnost usmerjeno policijsko delo področje, s katerim se ukvarja veliko (policijskih) praktikov in strokovnjakov po vsem svetu in da ne obstaja (le ena), ampak več različnih definicij in interpretacij, ki vsaka na svojevrsten način poskuša definirati omenjeno policijsko delo. Ugotovil sem tudi, da moderna filozofija preprečuje (klasično) kriminaliteto, strah pred njo in vpliva na izboljšanje stališč, ki ga imajo ljudje do policije. Pomembna ugotovitev je tudi, da mora biti policijska organizacija decentralizirano organizirana (primer Združene države Amerike), če želi gojiti in izvajati (torej implementirati) moderno filozofijo (miselnost), mora biti prisotna pri vseh zaposlenih in na vseh nivojih v policijski organizaciji. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek obravnava v skupnost usmerjeno policijsko delo, ki je bilo že v preteklosti predmet raziskav in študij, ampak se ga še vedno da kvalitetno in izvirno problematizirati. Prispevek opozori na osnovne elemente modernega policijskega dela, njegove prve začetke v Združenih državah Amerike in temelj, t.j. enakovredni medsebojni odnosi med policisti in ljudmi. Prispevek je namenjen profesorjem na Fakulteti za varnostne vede in varstvoslovcem ter drugim, ki jih področje v skupnost usmerjenega policijskega dela zanima. Ključne besede: v skupnost usmerjeno policijsko delo, definiranje, generacije, enakovredni partnerski odnosi, priljubljenost.

39

Vidnost in prepoznavnost policijskih vozil

Igor Areh, Suzana Kundija Namen prispevka

Intervencijska vozila v Sloveniji niso dobro označena. Z upoštevanjem izkušenj drugih držav in znanstvenih spoznanj s področja psihologije prometa in barv, bi lahko policijska vozila označili tako, da bi bila bolj vidna in prepoznavna. V članku na kratko predstavljava bistvena strokovna spoznanja o označevanju intervencijskih vozil in podajava osnutek novega načina barvnega označevanja policijskih vozil. Metodologija

Iz pregleda strokovne in znanstveno-raziskovalne literature sva izluščila ključne in splošno veljavne ugotovitve, ki sva jih uporabila pri izdelavi osnutka nove barvne podobe policijskih vozil. Pri tem sva upoštevala tudi izkušnje vodilnih držav na tem področju. Ugotovitve

V primerjavi z drugimi državami je označevanje policijskih vozil v Sloveniji nekako v povprečju učinkovitosti, vseeno pa premalo premišljeno. Slednje pride do izraza posebno takrat, ko primerjamo reševalna in policijska vozila, saj so slednja slabše označena. Policijska vozila so slabo prepoznavna in opazna, kar velja predvsem za nočni čas in meglo. Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskovalne ugotovitve so uporabne za označevanje katerihkoli intervencijskih vozil, v vseh prometnih in svetlobnih pogojih. Praktična uporabnost

Nova barvna podoba bi izboljšala opaznost in prepoznavnost policijskih vozil, s tem bi povečali tako varnost policistov, kot tudi varnost drugih udeležencev v prometu. Izvirnost/pomembnost prispevka

V Sloveniji se s problematiko označevanja intervencijskih vozil ne ukvarjamo, saj nekritično prevzemamo izkušnje tujih držav. V članku so zbrana znanstvena spoznanja s tega področja, predlagana je tudi nova, varnejša barvna podoba policijskih vozil. Ključne besede: policija, vozila, barvne oznake, prometna varnost.

Zakonita policijska uporaba prisilnih sredstev kot razlog izključitve protipravnosti

Miroslav Žaberl Namen prispevka

Policist z uporabo določenega prisilnega sredstva poseže v eno od osebnostnih pravic državljana in s tem praviloma izpolni bit določenega kaznivega ravnanja. Protipravnost policistove uporabe prisilnih sredstev je izključena šele ob ugotovitvi, da je policist zakonito in strokovno izvedel policijsko nalogo. Avtor ugotavlja, da takšna podlaga kazensko pravne izključitve protipravnosti ni nikjer posebej navedena. Zato je namen prispevka ugotoviti ali bi lahko v takšnih primerih uporabili splošne razloge izključitve protipravnosti. Metodologija

Uporabljene so metode: analiza vsebine, analiza pravnih aktov ter primerjalno pravna metoda.

40

Ugotovitve Kot splošne razloge izključitve protipravnosti obravnavam tiste, ki so načeloma

zapisani v Kazenskem zakoniku. To sta prvenstveno silobran in skrajna sila. V tem pogledu je posebej zanimiva ugotovitev, ki jo odpira avtor in se nanaša na konkurenco policijsko pravnih in kazensko pravnih razlogov silobrana oziroma skrajne sile, ko se varujejo istovrstne vrednote. V tem oziru avtor ugotavlja tudi gramatično (ne)doslednost kazensko pravne in policijsko pravne ureditve in tudi medsebojno (ne)usklajenost. Praktična uporabnost

Glede na varovanje istih vrednot avtor v zaključku odgovori na vprašanje o morebitni potrebnosti usklajene normativne podlage in o morebitni potrebnosti posebnega zakonskega določila o izključitvi protipravnosti zakonite policijske uporabe prisilnih sredstev oziroma zakonite uporabe policijskih pooblastil. Ključne besede: uporaba prisilnih sredstev, izključitev protipravnosti, silobran, skrajna sila.

Analiza nekaterih elementov zadovoljstva pri delu - študija primera

Vinko Gorenak, Jure Rus Namen in cilji prispevka

Namen prispevka je prikazati nekatere elemente zadovoljstva, o katerih smo govorili v teoretičnem delu. V ta namen smo preučevali zaposlene tako na izvršilnih, kot na vodilnih oziroma vodstvenih položajih v organizaciji javnega sektorja - policiji in izbranima organizacijama zasebnega oziroma dobičkonosnega sektorja. S preučevanjem smo želeli ugotoviti razlike oziroma podobnosti med preučevanimi elementi zadovoljstva med zaposlenimi v primerjanih organizacijah.

Cilj raziskave je bil ugotoviti pomembne razlike med zaposlenimi v primerjanih organizacijah pri elementu zadovoljstva odnosov z nadrejenimi, saj so ti, glede na znanstvene ugotovitve, eni poglavitnih. Prav tako pomembni so elementi zadovoljstva odnosov med sodelavci, ki so bili naslednji cilj naše raziskave. Kot zadnji cilj smo si zastavili proučevanje elementov zadovoljstva z delovnimi pogoji in materialno stimulacijo. Menili smo namreč, da so ti elementi najpomembnejši pri uspešnosti organizacij, poleg tega pa smo domnevali, da bomo pri merjenju le-teh ugotovili največje razlike. Metodologija Opis vzorca, vprašalnika in postopka

Na naključnem vzorcu policistov in kriminalistov smo z navedenimi metodami raziskovanja poskušali ugotoviti statistično pomembne razlike med nekaterimi dejavniki zadovoljstva zaposlenih med zaposlenimi na Policijski upravi Ljubljana in izbranima podjetjema zasebnega oziroma dobičkonosnega sektorja. Prvo podjetje je časopisno založniška družba Večer, s preko 100 zaposlenimi, drugo izbrano podjetje pa je družba z omejeno odgovornostjo, Broline, s 35 zaposlenimi, ki se ukvarja s trgovino in trženjem. Obe podjetji glede na njuno dejavnost uvrščamo v dobičkonosni sektor.

Pripravili smo anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz treh vsebinskih sklopov. V prvem delu vprašalnika smo na podlagi 43. trditev merili tri vrste zadovoljstev. Vprašanja smo razdelili po sklopih in v prvem sklopu je bilo 13 trditev, ki so se nanašala na odnos z nadrejenimi. Drugi sklop je zajemal 10 trditev, ki so se nanašale na odnose med sodelavci. Tretji sklop je zajemal 15 trditev, ki so se nanašale na delovne pogoje in materialno stimulacijo. Anketiranci so odgovarjali s pomočjo petstopenjske lestvice Likertovoega tipa, pri čemer je 1 pomenila, da trditev sploh ne drži, 5 pa da trditev popolnoma drži.

Drugi del vprašalnika so sestavljala socialno-demografska vprašanja, pri čemer smo

41

izpustili vprašanje o spolu, zaradi dejstva, da je bilo v ciljni skupini anketirancev javnega sektorja zelo malo policistk in kriminalistk in bi jih bilo mogoče na podlagi spola identificirati. S tem problemom se najverjetneje sicer ne bi srečali pri anketirancih oziroma anketirankah v dobičkonosnem sektorju, vendar vprašalnika nismo spreminjali, saj polovičnih podatkov o spolu ne bi mogli primerjati in bi bili neuporabni

Anketiranje je bilo izvedeno na vzorcu policistov in kriminalistov Policijske uprave Ljubljana in zaposlenih v dveh podjetjih dobičkonosnega sektorja med novembrom 2006 in februarjem 2007. Eno izmed podjetij je delniška družba, drugo pa družba z omejeno odgovornostjo. Anketiranci so v anketiranju sodelovali popolnoma prostovoljno. Anketirali smo vse nivoje v organizacijah, tako vodstveni oziroma vodilni kader, kot delavce oziroma vodeni kader. Ker v naši anketi nismo zajeli strateških managerjev oziroma direktorjev primerjanih organizacij, so vsi anketiranci hierarhično gledano imeli svojega nadrejenega in so lahko odgovarjali na vprašanja v anketi. Hipoteze

Izhajajoč iz znanstvenih dognanj, predstavljenih v teoretičnem delu prispevka smo postavili naslednje hipoteze:

• Med odnosi z nadrejenimi na Policijski upravi Ljubljana in izbranima podjetjema zasebnega sektorja obstajajo statistično pomembne razlike.

• Med odnosi med sodelavci na Policijski upravi Ljubljana in izbranima podjetjema zasebnega sektorja obstajajo statistično pomembne razlike.

• Med delovnimi pogoji in materialno stimulacijo na Policijski upravi Ljubljana in izbranima podjetjema zasebnega sektorja obstajajo statistično pomembne razlike.

Uporabljene metode V empiričnem delu smo uporabili neeksperimentalno raziskovanje, metoda dela je

bila terenska študija, tehnika pa anketni vprašalnik. Podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Excell in SPSS for Windows. Uporabili smo opisno statistiko, faktorsko analizo in analizo variance. Ugotovitve

Avtorja sta ugotovila, da so policisti manj zadovoljni z dvema od treh analiziranih elementov zadovoljstva v primerjavi z zaposlenimi v primerjanima podjetjema. Čeprav so bile ocene analiziranih elementov relativno dobre, so bile še vedno nižje v primerjavi s privatnim sektorjem, kar kliče po ukrepanju. Avtorja sta ugotovila, da v odnosih z nadrejenimi ne obstajajo statistično pomembne razlike, medtem, ko v medsebojnih odnosih zaposlenih in motivacijskih faktorjih obstajajo statistično pomembne razlike. Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskava ima praktično uporabno vrednost tako za policijske organizacije, kot tudi za druge organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek je izvirne narave, saj tovrstna raziskava (Policijska uprava Ljubljana, Večer, Broline) še ni bila opravljena. Ključne besede: javni sektor, zasebni sektor, zadovoljstvo, odnosi, vodenje, motivacija, management.

42

Diskrecijska pravica policista, da odstopi od ugotavlja dejstev in zbiranja dokazov o prekršku pri prometni nesreči z neznatno

nevarnostjo na območju policijske uprave Maribor

Albin Gradišnik Namen prispevka

Namen prispevka je teoretično proučevanje in opis primera diskrecijskega odločanja upravnega organa, da lahko v mejah zakonskega pooblastila odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov (ogleda kraja nesreče) potrebnih za odločitev o prekršku, oziroma odstopi od izdaje upravne odločbe (plačilnega naloga) povzročitelju prometne z neznatno nevarnostjo. Tako odločanje se sme izvajati od začetka veljavnosti novele ZVCP-1E od aprila 2008 dalje. Metodologija

V tem teoretičnem prispevku sta uporabljeni analitična in opisna metoda. Analitična metoda je uporabljena pri analizi pisnih virov, ki zadevajo obravnavo diskrecijske pravice policista pri prometni nesreči z neznatno nevarnostjo. Opisna metoda pa je uporabljena pri predstavitvi in opisu, kdaj lahko policist odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov o prekršku, ki je vzrok za prometno nesrečo z neznano nevarnostjo. Ugotovitve

Na območju Policijske uprave Maribor se je po policijskih evidencah med 01.09.2008 in 31.03.2009 zgodilo 2407 prometnih nesreč. Med temi nesrečami ni zabeleženih prometnih nesreč z neznatno nevarnostjo pri katerih so policisti na kraju le-te odstopili od ogleda. Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Maribor je v tem obdobju policiste napotil na 5387 prometnih nesreč. Policisti so 2407, ali 45% nesreč zaključili s izdajo upravne odločbe, podajo kazenske ovadbe, ali poročila na tožilstvo. V ostalih 2980, ali 55% pa so poročali, da gre za prometno nesreča z neznatno nevarnostjo pri kateri so odstopili od ogleda. Izvirnost/pomembnost prispevka

Izvirne so ugotovitve o obsegu, pomenu in namenu te diskrecijske pravice. Namenjene so vsem institucijam, ki se ukvarjajo s področjem varnosti cestnega prometa. Ključne besede: policija, diskrecijska pravica, prometna nesreča z neznatno nevarnostjo, ogled.

Vloga represivnega in preventivnega delovanja pri zagotavljanju prometne varnosti v Sloveniji

Maja Kuralt

Namen prispevka Namen prispevka je obravnavanje represivnega delovanja, njegove učinke ter

rezultate pri zagotavljanju večje prometne varnosti na slovenskih cestah ter vpliv preventivnih akcij pri zagotavljanju večje ozaveščenosti udeležencev cestno prometnega sistema.

Avtor želi v prispevku prikazati delovanje preventivnih vsebin na ljudi ter ponazoriti in odgovoriti na vprašanje, ali z vedno hujšimi ukrepi represije res dobimo želene rezultate

43

ter s slednjim izboljšujemo večjo varnost udeležencev v cestno prometnem sistemu. Avtor bo obravnaval novi zakon o varnosti cestnega prometa ter pozitivne in negativne posledice njegovega delovanja. Metodologija

V prispevku bo avtor uporabljal analizo primarnih in sekundarnih virov, metodo opazovanja, primerjalno pravno metodo ureditve prometne varnosti v Sloveniji. Ugotovitve

V prispevku bodo navedeni odgovori na ključna vprašanja, ali res le z zaostrovanjem strožjih represivnih ukrepov dobimo želene ter predvidene posledice, ki težijo k zagotavljanju večje varnosti v prometu? Navedena bo tudi ugotovitev prispevka preventivnega delovanja ter medsebojnega sodelovanja. Omejitve/uporabnost raziskave

Avtor se bo v prispevku omejil na zakon o varnosti cestnega prometa, ter drugo zakonsko podlago, ki se nanaša na zagotavljanje varnosti, ki jo uporablja »prekrškovni« organ – Policija. Izvirnost / pomembnost prispevka

Danes si ne moremo več predstavljati sistema, ki bi deloval zgolj na represivni ravni. Pomen preventivnega delovanja in informiranja širše populacije dobiva vse večji ugled ter moč, katero bi bilo potrebno še bolj izkoristiti. Preventiva pomeni doslednost pri delu, ki pa prinaša pozitivne posledice za vso populacijo v državi. Rezultati uspešnega preventivnega delovanja so vidni na daljše časovno obdobje, vendar lahko bistveno vplivajo na izboljšanje problematike. Ali smo naklonjeni večji medsebojni povezanosti represivnega delovanja s preventivnim?

Prispevek je namenjen ljudem, ki težijo k boljšemu razumevanje problematike prometne varnosti ter načine, ki bi pripomogli k zmanjševanju žrtev cestno prometnega sistema. Ključne besede: Zakon o varnosti cestnega prometa, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija, represivno delovanje, preventivno delovanje.

44

Fakulteta za varnostne vede 10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

ZASEBNO VARSTVO IN OBČINSKO REDARSTVO

45

Razvoj občinskih programov varnosti

Reimond Jeršin, Damjan Žagar

Namen prispevka

Prispevek obravnava razvoj in vsebino občinskih programov varnosti. V prvem sklopu je predstavljen njihov zgodovinski prerez in vsebinska zasnova varnostnih načrtov občin. V osrednjem delu prispevek, z analizo obstoječih občinskih programov varnosti, poskuša identificirati aktualne probleme in pomanjkljivost občinskih programov varnosti in prikazati možne poti oziroma smeri razvoja slednjih v prihodnosti. Metodologija

V prvem delu prispevka je uporabljena analiza pisnih virov, v drugem delu pa SWOT analiza. Ugotovitve

Z analizo obstoječih varnostnih načrtov so prikazane njihove prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti:

• Občinski programi varnosti v lokalno samoupravo prinašajo novo nalogo, ki v prvih korakih sicer predstavljajo dodatno delo. V naslednjih letih pa bo to pomemben atribut skupnega urejanja javne varnosti v lokalni skupnosti.

• Zaradi nerazumevanja oz. neznanja so se pri pripravi občinskih programov varnosti pojavile nejasnosti, kar se vidi v samih aktih.

• ZORed predpisuje redno revizijo občinskih programov varnosti kar pomeni, da je to eno izmed redkih normativnih področjih, ki ne predstavljajo mrtvo črko na papirju.

• Upravičeno se lahko vprašamo, ali je lokalna samouprava sploh strokovno in kadrovsko dovolj kompetentna in politično nevtralna, da bodo OPV res služili svojemu namenu.

Praktična uporabnost Praktična uporabnost prispevka je prikazati umeščenost ter pomembnost občinskih

programov varnosti za delo občinskih redarjev hkrati pa opozoriti odgovorne subjekte na aktualno problematiko in pomanjkljivosti pri obstoječih občinskih programov varnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka

Pomembnost prispevka je predvsem v sposobnosti identifikacije problemov in pomanjkljivosti pri občinskih programih varnosti ter nazorno prikazati vsebino, ki jo mora vsebovati vsak od njih. Prispevek je namenjen vsem odgovornim subjektom za občinske programe varnosti ter njihovim snovalcem. Ključne besede: občinski programi varnosti, občinski redarji, vsebina, razvoj.

Nadzor nad detektivi

Janko Trivunović

Namen prispevka Namen prispevka je prikazati celovito ureditev nadzora nad detektivsko dejavnostjo v

Sloveniji. Za lažje razumevanje sem v prvem delu prispevka opredelil detektivsko dejavnost, naloge, pravice in dolžnosti detektivov pri izvajanju detektivske dejavnosti. V drugem delu prispevek obravnava kdo vse je po Zakonu o detektivski dejavnosti dolžan izvajati nadzor. Podrobneje so predstavljeni načini opravljanja nadzora in ukrepi.

46

Metodologija Uporabljena je bila metoda pregleda domače literature s področja detektivske

dejavnosti in pravnih predpisov ter analiza pritožb nad delom detektivov. Ugotovitve

Pri nas je detektivska dejavnost zaživela še le po letu 1994, ko je bil sprejet prvi Zakon o detektivski dejavnosti. Z razvojem dejavnosti se je pokazala potreba po nadzoru nad detektivi tako s strani države kot tudi s strani detektivske zbornice. Detektivska dejavnost je uvrščena v del zasebne varnosti, ki pa sodi v okvir Ministrstva za notranje zadeve, zato je tudi nadzor s strani MNZ nujno potreben. Z zakonom so določene tudi naloge in organi zbornice, med katerimi je določeno, da nadzor nad delom članov opravlja Komisija, ki jo ustanovi zbornice, pritožbe pa rešuje Častno razsodišče. V praksi se je pokazalo, da se nadzor s strani Inšpektorata izvaja redno, prav tako se s strani Častnega razsodišča sproti obravnavajo vse pritožbe, sam nadzor s strani detektivske zbornice pa v praksi še ni zaživel, saj zaradi finančnih in drugih organizacijskih težav do sedaj ni bila ustanovljena še nobena Komisija. Praktična uporabnost

Prispevek je uporaben tako za Inšpektorje, člane Častnega razsodišča, člane Komisije kot tudi za vse detektive, ki so podvrženi nadzoru. Izvirnost

V prispevku je narejen celovit pregled nadzora nad detektivsko dejavnostjo, ki ga ureja Zakon o detektivski dejavnosti, Pravilnik o inšpekcijskem nadzoru na področju detektivske dejavnosti in Pravilnik o izvajanju nadzora nad delom članov s strani zbornice. Ključne besede: detektivska dejavnost, detektiv, inšpektor, nadzor, zakon, pravilnik.

Primerjava ukrepov in nalog varnostnika s pooblastili občinskega redarja in policista

Damjan Žagar

Namen prispevka Prispevek obravnava ukrepe in naloge varnostnika ter jih poskuša primerjati s

pooblastili občinskih redarjev ter policistov. Gre za tri subjekte civilne družbe v varnostnem sistemu naše družbe, ki se sicer po osnovnem namenu korenito razlikujejo, vendar jih predvsem laična javnost velikokrat meče v isti koš. Avtor je želel osvetliti in poudariti njihove temeljne razlike v možnostih ukrepanja. Zato v prvem sklopu predstavlja ukrepe in naloge varnostnikov v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju. V osrednjem delu prispevka pa aplikativno primerja možnost ukrepanja varnostnikov v primerjavi z občinskimi redarji in policisti. Metodologija

Prispevek je aplikativno – primerjalni. Uporabljena je bila kvalitativna analiza ukrepov in nalog varnostnika ter primerjava z pooblastili občinskih redarjev ter policistov. Ugotovitve

Ugotovljene so bile razlike, ki izhajajo iz namena delovanja varnostnikov, občinskih redarjev ter policistov. Hkrati pa so opisane razlike v možnosti ukrepanja z vidika pooblastil varnostnikov. Praktična uporabnost

Za uspešno izvajanje ukrepov varnostnika je potrebno odlično poznavanje in razumevanje zakonskih določil ter sposobnost uporabe slednjih v praksi. Torej orodja, ki predstavljajo podzavestni oziroma rutinski predpogoj za uspešno, učinkovito in kakovostno

47

izvajanje nalog in ukrepov varnostnika. Z analizo in primerjavo pooblastil varnostnih subjektov, ki se dnevno srečujejo in sodelujejo v praksi je na enem mestu ponujena nazorna primerjava. Izvirnost/pomembnost prispevka

Pomembnost prispevka je predvsem v nazornem prikazu pooblastil treh različnih subjektov varnostnega sistema družbe in sposobnosti razlikovanja njihovih pooblastil in možnosti njihovega sodelovanja. Ključne besede: varnostniki, občinski redarji, policisti, primerjava, pooblastila, ukrepi.

Varnostnik – poklic ali zgolj izhod v sili?

Katarina Makše, Tomaž Čas

Namen prispevka V prispevku se preučuje varnostne pojme, temeljne oblike zasebnega varovanja v

Republiki Sloveniji, poklic varnostnika, njegove ukrepe in dolžnosti ter elemente, ki prispevajo k zadovoljstvu z delom. Ugotavljalo se je, ali so varnostniki zadovoljni s svojim delom oziroma z dejavniki, ki prispevajo k zadovoljstvu z delom, in sicer z vsebino dela; samostojnostjo pri delu; plačo, dodatki in ugodnostmi; vodenjem in organizacijo dela; odnosi pri delu ter delovnimi razmerami. Namen prispevka je bila ugotovitev ali posamezniki začnejo z delom varnostnika, ker si želijo opravljati poklic varnostnika oziroma varnostnice in pomagati ljudem, ker si želijo ustvariti kariero na tem področju ali so se za izbrani poklic odločili le zato, ker druge zaposlitve niso dobili. Na koncu pa smo pozornost namenili še primerjavi rezultatov te raziskave z rezultati raziskave »Policisti in zasebni varnostniki – veliki in mali bratje«, ki so jo izvedli Meško, Nalla in Sotlar v letu 2005. Metodologija

Prvi del, ki se nanaša na preučevanje oblik zasebnega varovanja, poklica varnostnika, njegovih ukrepov in dolžnosti je kvantitativna analiza. Naprej so predstavljeni teoretični pogledi, ki se ukvarjajo s pojasnjevanjem pojmov varnosti, zasebne varnosti in zasebnega varovanja. Sledi predstavitev temeljnih oblik zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, poklica varnostnika, njegovih ukrepov in dolžnosti ter dejavnikov zadovoljstva z delom. V drugem delu sledi predstavitev rezultatov raziskave zadovoljstva varnostnikov z delom in njihove odločitve za poklic varnostnika ter primerjava rezultatov te raziskave (2009) in raziskave iz leta 2005. Uporabljene metode so osnova za izdelavo izhodišč za razpravo. Ugotovitve

Ugotovilo se je, da so varnostniki v povprečju zadovoljni z elementi dela, najbolj so zadovoljni s samostojnostjo in odnosi pri delu, najmanj pa z dejavnikom, ki se nanaša na plače, dodatke in ugodnosti. Varnostnikom se njihovo delo zdi enolično in premalo zanimivo, izražajo pomanjkanje usposabljanj na njihovem področju dela, čeprav bi se jih radi udeležili. Pomembna ugotovitev prispevka je, da so bili varnostniki že v preteklosti nezadovoljni s poklicem varnostnik, ampak ne pa do te stopnje kot danes. Prej so bili nezadovoljni, sedaj pa jim to delo predstavlja le izhod v sili. Omejitve/uporabnost raziskave

V članku je predstavljeno (ne)zadovoljstvo varnostnikov z elementi zadovoljstva z delom in njihova odločitev za poklic varnostnika v Republiki Sloveniji. V prihodnje bi veljalo opraviti mednarodno raziskavo o zadovoljstvu varnostnikov z delom, v kateri bi bili zajeti varnostniki ene ali več držav, in da bi se na ta način primerjalo podatke ali je varnostnik izhod v sili tudi v drugioh državah.

48

Praktična uporabnost Ugotovitve prispevka navajajo na sklep, da varnostniki niso zadovoljni pri delu

oziroma s konkretnimi »elementi« zadovoljstva z delom varnostnika. Vsebina prispevka je uporabna za vodstva zasebno varnostnih služb, saj bi lahko z večjim upoštevanjem dejavnikov povečali stopnjo zadovoljstva pri delu, posledica tega pa bi bila, da poklic varnostnika ne bi bil več le izhod v sili. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek je izvirne narave, saj so na enem mestu opisane skupaj s temeljnimi oblikami zasebnega varovanja, ukrepi in dolžnosti varnostnika, tudi dejavniki zadovoljstva z delom ter opis dejanskega stanja nezadovoljstva slovenskih varnostnikov z izbranim poklicem. Ugotovitve so namenjene vodstvom zasebno varnostnih služb in drugim, ki jim je dejavnost zasebnega varovanja tako ali drugače blizu. Ključne besede: varnostnik, varnostno osebje, varnost, zasebno varovanje, zasebno varstvo, zadovoljstva z delom varnostnika.

Državljansko samovarovanje – ideologija ali realnost v Republiki Sloveniji

Darja Frlež, Tomaž Čas

Namen prispevka Predstaviti državljansko samovarovanje , ki je v Republiki Sloveniji zaenkrat še daleč

do uresničitve in umestitve v naš varnostni sistem oziroma nacionalno varnostni sistem Republike Slovenije. Cilj raziskave je teoretično predstaviti državljansko samovarovanje (oblike, programe, posledice, motive ipd), predstaviti koncept državljanske straže v Republiki Sloveniji, ki naj bi temeljil na nam že poznanem sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (Narodna zaščita). Z raziskavo (anketa) na območju Mestne občina Ptuj z okolico smo želeli ugotoviti, kako ljudje poznajo državljansko samovarovanje in ali bi bili pripravljeni prostovoljno sodelovati in kaj bi jih motiviralo ipd. Metodologija Uporabila se je metoda teoretičnega proučevanja in sicer:

- metoda analize vsebine pisnih virov - primerjalna metoda za prikaz razlik in podobnosti različnih oblik državljanskega

samovarovanja z možnostjo uporabe v slovenskem prostoru. V drugem delu se je uporabila metoda raziskovanja s pomočjo ankete in njeno statistično obdelavo z uporabo statističnih metod s pomočjo programa SPSS 15. Ugotovitve

V svetu je kar nekaj uspešnih oblik državljanskega samovarovanja, ljudje državljansko samovarovanje ne poznajo, so pa pripravljeni sodelovati pri državljanskem samovarovanju. Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskava je bila opravljena samo na območju Mestne občine Ptuj z okolico. Zato navedena raziskava upravičeno narekuje, da bi bilo dobro raziskavo opraviti za celotno območje Republike Slovenije in da se na državnem nivoju (Društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje, varnostni sosveti ipd) izdela koncept državljanskega samovarovanja ter prouči možnost njegove umestitve v nacionalno varnostni sistem Republike Slovenije.

49

Praktična uporabnost V mestnih četrtih Mestne občine Ptuj bi lahko poskusno uvedli državljansko

samovarovanje po vzoru in konceptu državljanskih straž, po vzgledu nam znane »narodne zaščite« oziroma »družbene samozaščite«. Izvirnost/pomembnost prispevka

Gre za prvi poskus proučitve in analiziranja državljanskega samovarovanja, ki je bilo prvič opredeljeno v Resoluciji o zasnovah strategije nacionalne varnosti Republike Slovenije in kasneje tudi Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Raziskava o državljanskem samovarovanju na ožjem področju je namenjena tako prebivalcem Mestne občine Ptuj, kot tudi strokovnjakom s področja varnosti, ki bodo lahko podatke uporabili za nadaljnji razvoj državljanskega samovarovanja v Republiki Sloveniji. Ključne besede: varnost, zasebna varnost, nacionalna varnost, državljansko samovarovanje, narodna zaščita, družbena samozaščita, samovarovanje.

50

Fakulteta za varnostne vede 10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

VARNOST V PODJETJIH IN DRUGIH USTANOVAH

51

Razpon potrebnega znanja med gasilcem in varnostnikom s stališča intervencije v podjetju

Tomas Felkar

Namen prispevka Namen prispevka je predstaviti potrebno znanje varnostnika ob posredovanju v

podjetju, usposabljanje in potrebne reakcije varnostnika v luči hitrega odziva potrebnih intervencijskih sil. Metodologija

Praktično znanje s terena in teoretične osnove tvorijo celoto potrebnih izkušenj, s katerimi bom predstavil obravnavano tematiko. Ugotovitve

Naše ugotovitve kažejo na počasen odziv varnostnih služb na alarme v podjetjih. Praktična uporabnost

Prispevek lahko praktično pomaga pri usposabljanju varnostnikov in jim približa problematiko dela na področju požarnega varstva v podjetju, na tej podlagi lahko pride do dopolnitve programov usposabljanja varnostnikov iz požarnega varstva. Izvirnost/pomembnost prispevka

Ugotovitve iz prispevka so namenjene vodstvu podjetij, ki imajo pogodbe z varnostnimi službami in vodjem varnostnih služb, ki dobijo pogled na razmišljanje gasilcev o tej problematiki. Ključne besede: varnostnik, gasilec, požarni alarm, usposabljanje.

Pripadnost zaposlenih v varnostnih organizacijah

Robert Brumnik, Milan Pagon Namen prispevka

V prispevku je raziskan dejavnik pripadnosti zaposlenih in njegova povezanost z različnimi vidiki organizacijske klime in zadovoljstva v slovenskih varnostnih organizacijah. Ugotavljali smo, v kolikšni meri lahko s poznavanjem različnih vidikov organizacijske klime in zadovoljstva predvidimo stopnjo pripadnosti zaposlenih v varnostnih organizacijah. Metodologija

Podatke smo zbrali s SIOK vprašalnikom, ki je sestavljen iz 99 trditev in 8 vprašanj. Na vprašanja je odgovorilo 71 respondentov (57 respondentov iz velike in 14 respondentov iz male varnostne organizacije). Zbrane podatke smo statistično obdelali. Za preverjanje notranje konsistentnosti vprašalnika smo uporabili faktorsko analizo in Cronbachov preizkus. Za ugotavljanje povezanosti med posameznimi dejavniki smo uporabili korelacijsko analizo, za izdelavo pojasnjevalnega modela pripadnosti zaposlenih pa regresijsko analizo. Dobljene rezultate smo interpretirali in podali predloge za izboljšave dejavnikov organizacijske klime, ki so bili najslabše ocenjeni. V sklepu povzamemo bistvene ugotovitve ter podamo sugestije za prihodnje raziskovalno delo na tem področju.

52

Ugotovitve Dejavnik pripadnosti zaposlenih je v raziskavi dosegel razmeroma dobro oceno.

Rezultati regresijske analize so pokazali, da lahko stopnjo pripadnosti zaposlenih v varnostnih pojasnimo z različnimi vidiki organizacijske klime in zadovoljstva. Praktična uporabnost

Osrednji del članka je namenjen ugotavljanju zadovoljstva in pripadnosti zaposlenih kot kritičnih elementov pri upravljanju procesov v varnostnih organizacijah. Na osnovi rednega obdobnega merjenja klime in zadovoljstva zaposlenih v varnostnih organizacijah lahko ugotovimo pomanjkljivosti v organizaciji ter izvedemo preventivne ukrepe v izogib deviantnim pojavom. Izvirnost/pomembnost prispevka

Relevantna literatura s področja organizacijskega vedenja največkrat daje napotke zaposlenemu v sistemu, da le ta lahko razume in uporablja osnovne principe vedenja na delovnem mestu. Prispevek izpostavlja pripadnost zaposlenih kot pomemben dejavnik upravljanja s tveganji v varnostni organizaciji, s ciljem izboljšanja učinkovitosti varnostnega sistema. Pomembno je, da manager varnostne organizacije za učinkovit sistem in zmanjšanje tveganj izvaja neprestano spremljanje pripadnosti, zadovoljstva in organizacijske klime. Tako lahko zagotovi prožnost in hitrost izvajanja varnostnih ukrepov v boju proti sodobnim oblikam kriminalitete. Ključne besede: varnostne organizacije, organizacijsko vedenje, pripadnost organizaciji, zadovoljstvo, organizacijska klima.

Nevarnost JRKB napada zaradi možnosti zlorabe uporabe nevarnih kemikalij v proizvodno raziskovalnih procesih

Leon Vedenik, Iztok Pičinin, Teodora Ivanuša Namen prispevka

Zagotavljanje integralne varnosti organizacije pred nevarnostjo jedrskega, radiološkega, biološkega in kemijskega (JRBK) napada. V prispevku je predstavljena ustreznost zagotavljanja varnosti in varovanja v organizaciji, pri kateri, glede na uporabo nevarnih kemikalij v proizvodno raziskovalnih procesih, lahko pride do zlorabe raziskovalnih procesov za namene zunanjega kemijskega napada, ki se ga obravnava kot del napada z JRBK agensi. Metodologija

Predstavljen bi bil zakonodajni vidik, ki urejuje varnost in varovanje kot način zagotavljanja celovite integralne varnosti v organizaciji, katera osnova bi bila zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, kemijske varnosti, tehniške varnosti in sisteme varovanja kot del sistemov namenjenih za zagotavljanje JRBK obrambe. Ugotovitve

Uporaba nevarnih kemikalij, med katere se nekatere celo klasificirajo kot strateško blago, za katero je definiran posebni regulatorni monitoring, je danes evidentirana v različnih področjih industrije, predvsem pa v kemijski industriji kjer možnosti zlorab za namene zunanjih kemijskih napadov, katere se obravnava kot napad z JRBK agensi, pri neustreznem nadzoru v organizaciji, obstaja.

53

Praktična uporabnost Iz prispevka je razviden celoviti integralni sistem za zagotavljane varnosti in

varovanja v organizaciji, ki ga je v praksi nujno potrebno implicirati v samo organizacijo z namenom zagotavljanja lastne varnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka

V prispevku je predstavljen celoviti integralni sistem zagotavljanja varnosti in varovanja v organizaciji glede na regulativne smernice s področja varnosti in varovanja predvsem s poudarkom kemijske varnosti in s primerom dobre prakse preprečevanja nepooblaščene uporabe nevarnih kemikalij v proizvodno raziskovalnih procesih. Same ugotovitve so namenjene organizacijam za vzpostavitve lastne integralne varnosti zoper možnosti zlorab proizvodnih procesov za namene zunanjih kemijskih napadov v sklopu JRBK napadov. Ključne besede: varnost, fizično in tehnično varovanje, varnost in zdravje pri delu, nevarne snovi, JRKBO.

Obvladovanje varnostnih groženj in zmanjševanje občutka ogroženosti kot prvi korak vzpostavljanja integralne varnosti v

gospodarskih družbah

Miran Vršec, Robert Brumnik Namen prispevka

Osnovni namen prispevka je, da opozori na pomembno ekonomsko, poslovno in socialno-psihološko vprašanje varnosti, to je vprašanje ocenjevanja vsestranskih groženj, med katerimi so tudi varnostne grožnje in varnostna tveganja. V bistvu gre za vprašanje obvladovanja varnostnih groženj na način, da jih najprej zaznamo, spoznamo in klasificiramo po vrstah in moči (vplivu), nato pa ocenimo, ugotovimo varnostne potrebe in ukrepamo v smeri zgraditve integrirane varnosti. S socialno-psihološkega vidika s takšnim pristopom prispevamo k zmanjševanju občutka ogroženosti pri posamezniku, skupini, gospodarskem subjektu, panogi, kritični infrastrukturi in državi kot celoti. Metodologija

Prispevek je pripravljen na podlagi pregleda tuje in domače literature ob upoštevanju pridobljenih znanj in izkušenj pri dosedanji izvedbi projektnih nalog, ocen ogroženosti in varnostnih tveganj, analizi obstoječih sistemov varnosti in zaščite in učinkih njihove implementacije v poslovne procese. Ugotovitve

Ob informacijskem, gospodarskem in drugih vidikih globalizma se svet sooča tudi z »varnostnim globalizmom«, ki ga je povzročil izbruh mednarodnega terorizma, ki je na področje varnosti prinesel novo paradigmo. To paradigmo lahko označimo z besedami »živeti z grožnjo«, ali manj trdo rečeno »živeti s skrbjo za lastno varnost«. To pomeni, da je treba v prihodnje zavestno živeti, delati, poslovati, gibati se in potovati z mislijo na varnost. Tako je trenutni čas zaznamovan z globalnimi varnostnimi izzivi, ki niso samo domena političnih, diplomatskih, varnostnih in obveščevalnih institucij temveč tudi skrb industrije, gospodarstva, podjetij, managementa varovanja in posameznika. Omejitve/uporabnost raziskave

Ugotovitve iz prispevka bi lahko služile kot podlaga za izvedbo raziskave s katero bi ugotovili, kakšna je povezanost med stopnjo obvladovanja varnostnih groženj in občutkom

54

ogroženosti in kako lahko ti dve stanji vplivata na vzpostavljanje integralnega varnostnega sistema v poslovnem okolju. Izvirnost/pomembnost prispevka

Sistematičen pristop k obvladovanju varnostnih grožen lahko pripomore k zmanjševanju tveganj v poslovnem okolju, zmanjševanju občutka ogroženosti in posledično povečevanju dodane vrednosti poslovnih procesov.

Ključne besede: varnostne grožnje, občutek ogroženosti, integralni varnostni sistem, varnostna tveganja, poslovni procesi.

Taktika in metodika dela gospodarskih poizvedovalcev

Bernardin Gjerek

Namen prispevka Gospodarske poizvedbe so v slovenski teoriji in praksi še zmeraj precej nepoznan in

malo raziskan pojav. Glavni cilj prispevka je opredelitev in seznanitev z različnimi zvrstmi gospodarskih poizvedb ter taktikami in metodikami dela gospodarskih poizvedovalcev. Poseben raziskovalni interes je namenjen empirični raziskavi na področju zaščite pred business intelligence v slovenskih poslovnih subjektih – ozaveščenosti podjetij/usposobljenosti gospodarskih poizvedovalcev. Poleg tega je namen prispevka nakazati možnosti odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja obravnavanih pojavov ter opozoriti na nujnost vzpostavitve zaščitnih mehanizmov, potrebnih za obvladanje negativnih pojavov. Metodologija

Teoretično področje prispevka je zagotavljanje poslovne oziroma korporativne varnosti. Pri izdelavi prispevka so bile uporabljene naslednje metode: • diahrona (zgodovinska) in sinhrona (aktualna) analiza; • analiza in tolmačenje primarnih ter sekundarnih virov (pisnih in ustnih); • empirična raziskava in nestrukturirani intervju; • deskriptivni pristop, v njegovem okvirju pa metoda deskripcije, komparativna analiza ter

metoda kompilacije. Ugotovitve 1. Večina slovenskih poslovnih subjektov o zaščiti pred business intelligence ni ozaveščena. 2. O pogostosti koriščenja storitev BI pri večini slovenskih podjetij ni mogoče govoriti. Pri samih vrstah storitev BI so podjetja selektivno koristila pretežno „zbiranje informacij“, nato „zaščita informacij“ ter zelo pogosto tudi „nobene“ vrste storitev. 3. Najpogostejši ukrepi zaščite informacij v podjetjih so: pri kadrovskih ukrepih z 52,9 % „prizadevanje za dobro ozračje v delovnih okoljih“; najpogostejši organizacijski ukrep je s 73,5 % „osebni pogovor z delavci – kaj sploh je PS, načela varovanja«; pri tehničnih ukrepih je najpogostejši s 50,5 % „obstoj ustreznega fizično/tehničnega varovanja z varnostniki ter napravami (alarmi idr.)«; pri pravnih ukrepih pa s 74,7 % „v pogodbo vključen člen o konkurenčni klavzuli«. 4. Večje je podjetje, več sredstev vlaga v zgornje ukrepe za zaščito informacij. Večina slovenskih podjetij vlaga 1.000–10.000 (€/leto). Največ sredstev vlaga le šesta skupina (največjih) podjetij. 5. Večina anketirancev „ne more oceniti“ usposobljenosti gospodarskih poizvedovalcev, kar je zaskrbljujoče. Največ podjetij bi (ob ustreznejši usposobljenosti poizvedovalcev BI) od vrst toritev tudi v bodoče najpogosteje koristilo „zbiranje informacij“ in „zaščito informacij“. Omejitve/uporabnost raziskave

55

Omejitve prispevka so predvsem pri zbiranju slovenske literature (ta je pomanjkljiva in neraziskana) na omenjeno temo ter vprašanje verodostojnosti virov (anketiranih vodilnih kadrov). Večje ovire pri izvedbi raziskave bodo predstavljale tudi zahteve po varovanju osebnih ter tajnih podatkov (informacij), poslovnih in drugih skrivnosti gospodarskih subjektov. Pri empirični raziskavi ne bodo vsebovana konkretna imena poslovnih subjektov (firma). Zaradi obsežnosti tematike v prispevek niso vključeni vsi predlogi za izboljšanje stanja. Nadaljnje raziskave naj pokažejo jasnejšo sliko o sami škodi zaradi napadov BI (€/leto, število primerov), tudi kot posledica gospodarske krize. Praktična uporabnost

Prispevek ponuja nov svež pogled na stanje gospodarskih poizvedb v Sloveniji. Namenjen je širšemu krogu strokovnjakov, zaposlenih v gospodarskih družbah, državnih organih (organih pregona) ter vseh inštitucijah, ki delujejo (ne)posredno na področju poslovne/gospodarske varnosti na mikro- ter makroravni. Ugotovitve prispevka so lahko praktično uporabne pri vzpostavitvi varnostnega sistema v gospodarskih družbah, lahko pa so tudi vir teoretičnega študija na področju zagotavljanja poslovne oziroma korporativne varnosti. Omenjeni prispevek je uporaben tudi v klasični obveščevalno varnostni dejavnosti, hkrati pa je podana možnost za razbijanje nekaterih družbenih mitov in javne predstave o vlogi obveščevalne dejavnosti kot zgolj klasični obliki obveščevalne dejavnosti državnih, vojaških varnostno-obveščevalnih služb. Prispevek lahko s svojo interdisciplinarnostjo in umestitvijo opisanih taktik in metodik v kriminalistični okvir vpliva tudi na uspešnost kazenskega postopka (z dokazno težo v sodnem postopku), predvsem pri pregonu kaznivih dejanj zoper gospodarstvo v slovenskem prostoru. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prve raziskave v Sloveniji na tem področju so že starejše od 10 let. Izvirni prispevek temelji na najnovejši empirični raziskavi v slovenskih (izvoznih) podjetjih ter je na svojem področju eden izmed redkejših. Za slovenske razmere tako predstavlja paradigmo, ki se na znanstveno relevanten način ukvarja s praktičnimi ter teoretičnimi vidiki gospodarskih poizvedb. Ključne besede: poslovno obveščevalna dejavnost, vohunstvo, preiskovanje, gospodarske poizvedbe, varnost informacij, taktike, metodike, business intelligence.

Status pooblaščenega gospodarskega subjekta in varnost podjetja

Maja Jere, Iztok Podbregar

Namen prispevka Status pooblaščenega gospodarskega subjekta je bil uveden v okviru sprememb Carinskega

zakonika Evropske unije, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti na zunanjih mejah Evropske unije

in na hitrejši pretok blaga s poenostavljenimi postopki ter uporabo informacijske tehnologije.

Razlog za pisanje prispevka je pomen uvedbe statusa pooblaščenega gospodarskega

subjekta, ki je zagotavljanje varnosti celotne dobavne verige in njenih posameznih členov –

gospodarskih družb.

Cilj prispevka je predstavitev procesa pridobivanja statusa pooblaščenega gospodarskega

subjekta z vidika zahtev, ki jih mora gospodarska družba izpolnjevati, da ustreza merilom za

podelitev statusa, s poudarkom na varnostnih in varstvenih zahtevah.

Metodologija Prispevek je pregledni in temelji na deskriptivni metodi s pregledom domačih in tujih virov

o obravnavani tematiki.

56

Ugotovitve Uvedba statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta pozitivno vpliva tako na varnost

celotne dobavne verige kot tudi na stopnjo varnosti znotraj gospodarskih družb, ki so imetnice

statusa. V okviru izpolnjevanja zahtev za pridobitev statusa se posredno zagotovi boljša

preglednost organizacijske strukture, razvijajo se varnostni standardi in izboljša se komunikacija

znotraj družbe ter s poslovnimi partnerji.

Izvirnost/pomembnost prispevka Tematika prispevka je zanimiva predvsem za gospodarske družbe, ki so vključene v

mednarodno dobavno verigo, saj osvetljuje področje, ki prinaša mnoge koristi v smislu višje

stopnje varnosti in učinkovitosti poslovanja.

Ključne besede: pooblaščeni gospodarski subjekt, mednarodna dobavna veriga, ocena ogroženosti,

varnostna tveganja, varnostna politika.

Varnostna kultura: opredelitev, dejavniki in posledice

Jure Butinar, Milan Pagon Namen prispevka

Namen prispevka je opredeliti pojem varnostne kulture ter prikazati tako dejavnike, ki so povezani z oblikovanjem varnostne kulture, kakor tudi spekter možnih posledic različnih varnostnih kultur. Metodologija

S pomočjo pregleda in analize dosedanjih raziskav je prispevek usmerjen v sintezo spoznanj na področju varnostne kulture. Ugotovitve

Prispevek ugotovitve dosedanjih raziskav združi v celovit model, ki vsebuje: (a) dejavnike, ki jih dosedanje raziskave povezujejo z nastankom in oblikovanjem varnostne kulture, (b) pojavne oblike, vrste in sestavine varnostne kulture, in (c) posledice varnostne kulture z vidika vedenja, vodenja in upravljanja organizacij. Na podlagi tega modela prispevek ponudi več raziskovalnih predpostavk (propozicij), ki naj bi jih preverile prihodnje raziskave.

Ključne besede: varnostna kultura, organizacijska kultura, organizacijske posledice, vedenje, vodenje, upravljanje.

Vodstvene kompetence v varnostnih organizacijah

Emanuel Banutai, Milan Pagon

Namen prispevka Namen prispevka je opredeliti pojem vodstvenih kompetenc v varnostnih

organizacijah ter prikazati tako dejavnike, ki so povezani z oblikovanjem teh kompetenc, kakor tudi njihove organizacijske posledice.

57

Metodologija S pomočjo pregleda in analize dosedanjih raziskav je prispevek usmerjen v sintezo

spoznanj na področju vodstvenih kompetenc v varnostnih organizacijah. Ugotovitve

Prispevek ugotovitve dosedanjih raziskav združi v celovit model, ki vsebuje: (a) dejavnike, ki jih dosedanje raziskave povezujejo z nastankom in oblikovanjem vodstvenih kompetenc v varnostnih organizacijah, (b) pojavne oblike, vrste in sestavine teh vodstvenih kompetenc, in (c) posledice vodstvenih kompetenc z vidika vedenja, vodenja in upravljanja varnostnih organizacij. Na podlagi tega modela prispevek ponudi več raziskovalnih predpostavk (propozicij), ki naj bi jih preverile prihodnje raziskave. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek predstavi specifičnost vodstvenih kompetenc v varnostnih organizacijah in ponuja celovit model za obravnavo tega koncepta. Ključne besede: kompetence, vodstvene kompetence, varnostne organizacije, kompetenčni model.

Izvajanje požarnega varovanja

Mojca Zupan Namen prispevka

Požarno varovanje spada med manj poznane in uporabljive splošne preventivne ukrepe varstva pred požarom. Izvajajo ga lahko pravne osebe, ki imajo licenco za varovanje premoženja skladno z zakonom, ki ureja zasebno varovanje in na podlagi Pravilnika o požarnem varovanju pridobljeno pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja. Požarno varovanje požarno bolj ogroženih industrijskih in drugih poslovnih objektov, v katerih obstaja vsaj srednja do povečana požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti, lahko izvajajo na podlagi predpisov, ki urejajo gasilstvo in pogodb z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki so lastniki ali uporabniki takih objektov, tudi poklicne ali prostovoljne gasilske enote, ki morajo na območje požarno varovanega objekta priti z intervencijsko ekipo najkasneje v desetih minutah od trenutka alarma oziroma poziva, pri čemer sedež teh enot ne sme biti oddaljen od varovanega objekta več kot 5 km. Praktična uporabnost

Namen prispevka je predstaviti normativne novosti na področju izvajanja požarnega varovanja navedenih izvajalcev požarnega varovanja in rezultate iz letnih poročil izvajalcev požarnega varovanja o intervencijah.

Rezultati večletnih analiz iz letnih poročil izvajalcev požarnega varovanja o intervencijah bodo služili kot pomoč pri nadaljnjem organizacijskem razvoju požarnega varovanja. Ključne besede: požarno varovanje, izvajalci požarnega varovanja, intervencija.

58

Fakulteta za varnostne vede 10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

INFORMACIJSKA VARNOST

59

Ogrožanja kritične infrastrukture iz kibernetskega prostora

Miloš Lukman, Igor Bernik

Namen prispevka Internet je izbrisal mednarodne meje, bliskovita rast informacijske tehnologije in

univerzalen dostop do kiberprostora je hekerje in morebitne kiberteroriste pripeljal na prag sistemov za kritično infrastrukturo. Zagotavljanje varnosti in zaščite teh sistemov postaja eno izmed temeljnih vprašanj nacionalne varnosti ter gospodarske stabilnosti. Po napovedih strokovnjakov lahko v naslednjih letih pričakujemo številne napade na sisteme za upravljanje kritične infrasturkture. Le vprašanje časa je, kdaj bodo napadalci iz teoretičnega proučevanja možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije prešli v njeno praktično uporabo na vseh področjih informacijskega bojevanja. Prispevek je usmerjen v prepoznavanje zunanjih dejavnikov, ki ogrožajo kibernetski sloj sistemov kritične infrastrukture. Podana bo splošna klasifikacija tehnik napadov in storilcev ter temeljni varnostni ukrepi za zaščito pred kibernetskimi napadi. Metodologija

Primerjalna opisna metoda, študij primerov. Ugotovitve

Z upravljanjem preko globalnega omrežja so sistemi postali bolj izpostavljeni vdorom in prenosom škodljivih programov ter signalov. Kljub trendu naraščanja kompleksnosti napadov pa se znižuje nivo potrebnega znanja napadalcev, kar širi krog potencialnih storilcev. Napadi na sisteme za kritično infrastrukturo postajajo resničnost. Za primer lahko navedemo napad hekerjev v sistem električnih omrežij, ko so hekerji vdrli v sisteme električnih omrežij in za nekaj časa izklopili luči celih mest, ali pa hekerski vdor v avstralski grofiji Marrochy v Queenslandu, kjer je poleti leta 2003 prenehalo delovati 150 računalnikov, ki so nadzorovali črpanje odplak. Kibernetski napadi na baltske države še resneje opozarjajo na nevarnost zlonamernih napadov in njihovih posledic. Omejitve/uporabnost raziskave

Največ raziskav na področju informacijske varnosti je usmerjenih predvsem v tehnično obravnavanje napadov in njihovo matematično reševanje. Tehnike napadov so razvrščene po številnih kriterijih, dokončna klasifikacija pa ni izvedljiva, saj informacijska tehnologija neprestano pogojuje nastanek novih oblik. Ker se pri zagotavljanju informacijske varnosti ne moremo zanesti na tehnologijo, bi pozornost veljalo usmeriti na človeški dejavnik. Prispevek je usmerjen v zunanje napade in na kibernetski sloj sistemov kritične infrastrukture. Praktična uporabnost

Širši namen prispevka je proučiti zunanje dejavnike, ki vplivajo na zanesljivost in sposobnost preživetja (survivability) sistemov za zagotavljanje kritične infrastrukture. Za uspešno zaščito sistemov pred kibernetskimi napadi je potrebno poznati tako tehnike napadov kot njihove storilce. Prispevek definirana tudi postopke, ki zagotavljajo varnost in odpornost kritične infrastrukture pred kibernetskimi napadi. Izvirnost/pomembnost prispevka

Izvirnost prispevka se odraža v shematičnem prikazu zunanjih dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati pri celovitem obvladovanju informacijskih varnostnih tveganj ter usmerja v uporabo pravilnih postopkov pred napadi iz kibernetskega prostora. Ključne besede: kritična infrastruktura, kibernetski prostor, informacijska varnost.

60

Zavedanje in strah pred računalniško kriminaliteto v Sloveniji

Gorazd Meško, Andrej J. Pirnat, Nastja Dvoršek, Stjepan Glasnović Namen prispevka

Za to temo smo se odločili, ker se v Sloveniji računalniške kriminalitete in njenih posledic premalo zavedamo in ker menimo, da bi moralo biti temu področju namenjene več pozornosti, tako s strani javnosti, kot tudi s strani zakonodajnih teles. Metodologija

Za potrebe naše raziskave smo izvedli anketo preko interneta (online) in dobili 482 pravilno rešenih anket. Anketa je bila dostopna en mesec, vprašanja pa so se nanašala na uporabo računalnikov in interneta v vsakdanjem življenju, poznavanje obstoječih kibernetskih groženj ter na strah, da bi postali žrtev takih dejanj. Kjer je bilo mogoče smo rezultate primerjali tudi z uradnimi policijskimi statistikami. Podatke smo obdelali s programom SPSS. Ugotovitve

Naše glavne ugotovitve so bile, da je seznanjenost z grožnjami in oblikami računalniške kriminalitete na zadovoljivi ravni in, da se ljudje ne bojijo, da bi postali žrtev teh dejanj. Rezultati ankete nakazujejo, da ljudje kljub vsemu ne poznajo dobro posameznih oblik računalniške kriminalitete ter da se ne zavedajo vseh možnih posledic. Omejitve/uporabnost raziskave

Ker gre za pilotsko študijo, ki je bila izvedena v relativno kratkem času, naš čaka še veliko dela preden bo ta projekt v celoti zaključen. V nadaljevanju nas čaka še primerjava z drugimi, tako domačimi kot tudi tujimi, študijami na tem področju. Praktična uporabnost

Z rezultati raziskave želimo doseči predvsem večjo ozaveščenost ljudi glede tega problema, ter jih dodatno seznaniti z morebitnimi grožnjami, ki se skrivajo na medmrežju. Izvirnost prispevka

V Sloveniji je bilo na tem področju narejenega zelo malo. S tem prispevkom želimo predvsem to malo popraviti, še bolj pa vzpodbuditi nadaljnjo raziskovalno delo. Ker gre za globalen pojav, ki ne pozna meja, bo računalniška kriminaliteta vedno bolj prisotna tudi v naši državi, prav tako pa se tega orodja vedno bolj poslužujejo tudi organizirane kriminalne združbe. Ključne besede: računalniška kriminaliteta, medmrežje, kibernetske grožnje.

Merjenje učinkovitosti sistema za upravljanje informacijske varnosti

Stane Moškon, Alenka Brezavšček

Namen prispevka V prispevku bodo predstavljene različne metrike in metodologije za merjenje

učinkovitosti sistema za upravljanje informacijske varnosti v organizaciji. Izpostavljene bodo prednosti in slabosti posameznih metodologij kakor tudi uporabnost posameznih metrik v praksi. Poudarjeno bo, da je potrebno pri definiranju sistema za merjenje informacijske

61

varnosti v organizaciji izhajati iz glavnih poslovnih procesov organizacije in ne zgolj iz IT procesov v organizaciji. Metodologija

Na podlagi detajlnega pregleda tuje in domače strokovne literature bodo oblikovani različni pogledi na merjenje učinkovitosti sistema za upravljanje informacijske varnosti v organizaciji. Podana bo zasnova sistema za merjenje informacijske varnosti, ki temelji na analizi učinkovitosti ključnih poslovnih procesov organizacije. Ugotovitve

Danes se organizacije v vse večji meri zavedajo pomembnosti informacijskega sistema pri izvajanju poslovnih procesov, zato posvečajo zagotavljanju varnosti vedno več pozornosti. Pomemben dejavnik pri zagotavljanju neprekinjenega poslovanja organizacije je vzpostavitev ustreznega sistema za upravljanje informacijske varnosti – SUIV, ki mora temeljiti na principu PDCA (Plan – Do – Check – Act). Princip PDCA narekuje, da je potrebno delovanje SUIV stalno nadzirati in spremljati njegovo učinkovitost. Da bi ugotovili, v kaki meri služi obstoječi SUIV svojemu namenu, je potrebno definirati različne metrike in metodologijo za vrednotenje. S pomočjo ustreznega sistema merjenja učinkovitosti SUIV lahko po eni strani spremljamo, ali so zastavljeni cilji glede informacijske varnosti doseženi, po drugi strani pa tak sistem merjenja omogoča analizirati učinke planiranih izboljšav in proučiti smotrnost uvedbe le-teh. Omejitve/uporabnost raziskave

Na osnovi pregleda in analize uveljavljenih metrik in metodologija za merjene učinkovitosti SUIV bo nakazana problematiko in možnost razvoja novega modela, ki bo temeljil na procesnem pristopu k upravljanju organizacije oziroma SUIV. Praktična uporabnost

Glede na čedalje večjo pomembnost in zavedanje, da vzpostavitev SUIV ni enkraten dogodek ampak, da je to kontinuiran proces v organizaciji v katerega mora biti vgrajen princip neprestanega izboljševanja. V ta namen pa moramo v organizaciji vzpostaviti model merjenja učinkovitosti SUIV, ki bo zagotavljal spremljanje učinkovitosti in uspešnosti SUIV. Izvirnost/pomembnost prispevka

V prispevku bo izpostavljen procesni pristop pri razumevanju pomembnosti merjenja učinkovitosti sistema za upravljanje informacijske varnosti v organizaciji. Ključne besede: informacijski sistem, SUIV, učinkovitost, merjenje, metrike, metodologija.

Implemetacija odredbi konvecije o kibernetičkom kriminalu u hrvatsko kazneno i kaznenoprocesno pravo

Dražen Škrtić

Namen prispevka

Namjena članka je upoznavanje slovenske stručne i šire javnosti o načinu i opsegu implementacije odredaba Konvencije o kibernetičkom kriminalu VE (Convention on cybercrime Council of Europe) u odredbe hrvatskog Kaznenog zakona i Zakona o kaznenom postupku. Metodologija

Deskriptivnom metodom obuhvaćene su odredbe Konvencije o kibernetičkom kriminalu i njihova implementacija u odredbe koje su u Kazneni zakon i Zakon o kaznenom postupku. Analitičkom metodom obuhvaćeni su podaci o broju kaznenih djela koji su nakon ratifikacije Konvencije o kibernetičkom uvedeni u hrvatsko kazneno pravo.

62

Ugotovitve Neposredno nakon ratifikacije i stupanja na snagu Konvencije o kibernetičkom

kriminalu Vijeća Europe u hrvatskom kaznenom pravu u je novelom iz 2004. godine brisana odredba članka 223. Oštećenje i uporaba tuđih podataka i uvedena potpuno nova odredba članka 223. Povreda tajnosti, cjelovitosti i dostupnosti računalnih podataka, programa ili sustava, dopunjena odredba članka 174. Rasna i druga diskriminacija prema odredbama Dodatnog protokola uz Konvenciju o kibernetičkom kriminalu, i dodani članak 197.a, Dječja pornografija na računalnom sustavu ili mreži, članak 223.a Računalno krivotvorenje, članak 224.a Računalna prijevara i članak 230. Nedozvoljena uporaba autorskog djela ili izvedbe umjetnika izvođača. Postupak implementacije odredbi Konvencije o kibernetičkom kriminalu dovršen je 2008. godine usvajanjem novog Zakona o kaznenom postupku u uvrštavanjem postupovnih odredbi Konvencije u Zakon o kaznenom postupku. U odredbe Zakona o kaznenom postupku uvrštene su odredbe o hitnoj zaštiti računalnih podataka, izdavanju naloga za dostavu određenih računalnih podataka, odredbe o pretragama i oduzimanju pohranjenih računalnih podataka, snimanje podataka u vezi s određenim komunikacijama prenošenih pomoću računalnog sustava u realnom vremenu i snimanje podataka u realnom vremenu. Analizirane odredbe Kaznenog zakona i Zakona o kaznenom postupku dobra su osnova za harmonizaciju hrvatskog kaznenog prava s kaznenim pravom EU. Svrha rada je upoznavanje stručne javnosti s odredbama kaznenog i kaznenog postupovnog prava vezanim za računalni kriminalitet. Praktična uporabnost

Autor analizom odredbi Kaznenog zakona i Zakona o kaznenom postupku ukazuje na neke posebnosti implementacije Konvencije o kibernetičkom kriminalu VE u hrvatsko kazneno pravo i propisivanje kaznenih djela računalnog kriminaliteta kao i propisa o pribavljanju dokaza za kaznena djela računalnog kriminaliteta u RH. Izvirnost/pomembnost prispevka

Rad je namijenjen upoznavanju šire stručne javnosti s implementacijom Konvencije o kibernetičkom kriminalu u hrvatsko kazneno pravo i aktualnim propisima vezanim za suzbijanje računalnog kriminaliteta u RH. Ključne besede: računalni kriminalitet, računalna prijevara, računalno krivotvorenje, računalni sustav.

63

Fakulteta za varnostne vede 10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

NACIONALNA VARNOST

64

ISTAR – podpora delovanja SV

Žarko Henigman, Anže Rode

Namen prispevka Namen prispevka je opozoriti na vlogo Intelligence, Surveillance, Target Acquisition,

and Reconnaissance (ISTAR) za vojaško obveščevalno dejavnost (VOBDE) in Slovensko vojsko (SV) pri zagotavljanju nacionalne varnosti Republike Slovenije. SV je z vstopom RS v NATO in EU pridobila novo vlogo in poslanstvo v obrambnem sistemu RS. Iz »statične vojske« je postala »dinamična vojska«, ki ima nacionalno ozemlje za »izhodiščno območje« za operacije na interesnem območju Zavezništva in mednarodne skupnosti. Slovenska vojska sodeluje na operacijah kriznega odzivanja (OKO), pri tem pa se srečuje z grožnjami, s katerimi se srečujejo ostali pripadniki zavezniških vojska (npr. terorizem, improvizirana eksplozivna sredstva, samomorilski napadalci). Pri obrambi pred omenjenimi grožnjami je odločilnega pomena znanje pripadnikov SV in VOBDE in ISTAR, kot del VOBDE. Metodologija

Pri pisanju prispevka ISTAR – podpora delovanja SV smo uporabili več metod dela. Najpomembnejši metodi sta bili uporaba in analiza pisnih in elektronskih virov in sistemska analiza ter organizacijska teorija.

Metoda analiza pisnih virov je bila uporabljena pri preučevanju že uveljavljenih teorij, spoznanj in ugotovitev. Pomemben vir so slovenski normativni dokumenti in sprejeti NATO standardi.

Sistemsko analizo in organizacijsko teorijo smo uporabili, ker na ISTAR gledamo kot na sistem in zmogljivost. Ugotovitve

ISTAR moramo razumeti kot sistem sistemov, ki ga uporablja VOBDE in omogoča delovanje SV na OKO. Zavedamo se, da z ISTAR preprečimo “izgube” in pri tem opozarjamo, da si predvsem zaradi posledic napada (človeške žrtve), ne smemo dovoliti, da do napada sploh pride. Pri tem izraz ISTAR uporabljamo za obveščevalna dejavnost, nadzor, določanje ciljev in izvidovanje. ISTAR je okrajšava (tujka), uporabljena za opis »sistema sistemov«, ki vključuje izdelke senzorjev v stopnjah zbiranja, usmerjanja in obdelave v obveščevalnem krogu ter procesa določanja ciljev. Zagotavlja informacije in obveščevalne podatke za realizacijo Kritičnih informacijskih zahtev in Prioritetnih obveščevalnih zahtev ter podpira manevrirne in napadalne udarne sisteme. Omejitve/uporabnost raziskave

Opredelitev ISTAR v SV in VOBDE, bo okrepila razumevanje kompleksnega »sistema sistemov«, tako znotraj same VOBDE in SV, kot tudi znotraj celotnega nacionalno varnostnega sistema. Zavedati se moramo, da obveščevalni podatki, ki so produkt ISTAR lahko podprejo tako sistem zaščite in reševanja (npr. slika brezpilotnega letala pokaže obseg požara), sistem notranje varnosti (npr. zaščita pred ilegalnimi prehodi državne meje) kot tudi druge akterje nacionalno varnostnega sistema. Praktična uporabnost

Slovenska vojska je udeleženka mnogih OKO. Pri tem se srečuje z različnimi grožnjami. Pri obrambi pred grožnjami, ko je potrebno nevtralizirati grožnje in preprečiti delovanje sovražnika je odločilnega pomena uporaba ISTAR. Izvirnost/pomembnost prispevka

VOBDE in njen del - ISTAR v bojnih in nebojnih nalogah na operacijah kriznega odzivanja in v RS lahko vodijo in izvajajo vojaške osebe, ki so ustrezno opremljene in predvsem usposobljene. Ravno znanje in usposobljenost (skill) je tisti minimum, ki ga mora SV dati svojim pripadnikom. Ravno znanje in pravočasna ISTAR podpora bodo reševala življenja.

65

Ključne besede: sistem, vojaška obveščevalna dejavnost, obveščevalni krog, ISTAR, Slovenska vojska, operacije kriznega odzivanja, nacionalna varnost.

Oblike nadzorstva nad delom Slovenske obveščevalno varnostne agencije

Maja Kuralt

Namen prispevka Namen prispevka bo odgovoriti na številna pravno in dejansko obravnavana

vprašanja, ki se nanašajo na formalno in neformalno nadzorstvo nad obveščevalno službo – nekateri izmed mehanizmov nadzora predstavljajo nekakšen »požarni zid« med delovanjem obveščevalne službe in legitimnostjo njenega delovanja.

Avtor bo iskal odgovore v zakonski podlagi nadzorstvenih organov, pristojnostih - nalogah ter pomanjkljivosti - vzporedno s realnim praktičnim izvajanjem nadzora, nadzornikov, človeškega faktorja, ki predstavlja ključno stičišče ter je hkrati preobčutljiv element na področju nadzora nad zakonitostjo delovanja tajnih služb.

V prispevku bodo argumentirali pomisleki ter različna stališč, glede nadzora informacijske pooblaščenke ter ali ima procesne predpostavke, da je izkazala sumničavost, glede ustavnosti ZSOVA? Metodologija

V prispevku bo avtor uporabljal analizo primarnih in sekundarnih virov, metodo opazovanja, primerjalno pravno metodo ureditve nadzora v Sloveniji (ter primerjal z nemško ureditvijo), ter metodo analize pravnih virov. Ugotovitve

V prispevku bo avtor skozi zakonsko ponazoritev ter praktično izvajanje nadzora pristojnih organov prihajal do ugotovitev ključnih točk, kjer bi bile potrebne potencialne izboljšave, ter s tem posledično zmanjšanja števila napak, ki nas pripeljejo do izbruhov afer povezanih z legitimnim delovanjem obveščevalne službe. V prispevku bodo pojasnjene ugotovitve, kako se v prihodnje izogniti očitkom, dilemam ter skeptičnosti ljudi ter nezaupanju do delovanja Sove. Omejitve/uporabnost raziskave

Avtor se bo v prispevku omejih na zakonsko podlago nadzorstvenih mehanizmov, ZSOVA, ter na sklep Ustavnega sodišča ter pritrdilnim ločenim mnenjem ustavnega sodnika Petriča. Avtor bo oprl svoje ugotovitve tudi na odgovore nadzornih organov, katerim je zastavil vprašanja glede nadzorstva nad Sovo. Praktična uporabnost

Prispevek teži k boljšemu razumevanju sistema nadzorstva nad Sovo. Izvirnost / pomembnost prispevka

Avtor v svojem prispevku prihaja do zanimivih zaključkov, katerim so botrovali tudi odgovori nadzornih organov, ki so razpeti na eni strani na zakonsko predpisano podlago ter na realne zmožnosti izvajanja slednje.

Morebitna dopolnjena, normativna področja zakonske podlage ter izvajanje nadzora nadzornih organov nad Sovo, izvajanje nadzora nad nadzornimi organi ter sodelovanje med njimi, bi lahko pripomogla k bolj »transparentnim« delovanjem obveščevalne službe.

Prispevek je namenjen ljudem, ki jih tematika delovanja obveščevalno varnostnih služb zanima ter študentom, ki se pri študiju srečujejo s tovrstno vsebino, v obliki predavanj.

66

Ključne besede: Slovenska obveščevalno varnostna agencija, nadzor, nadzorstveni organi, informacijska pooblaščenka, ZSOVA.

Samomorilski napadi in atentati – novi izzivi globalni varnosti

Dragomir Čevriz, Žarko Henigman, Jože Grozde

Namen prispevka Prispevek je usmerjen v predstavitev samomorilskih napadov in atentatov ter

posredno na ta način sporoča moč in vpliv te vrste grožnje v današnjih območjih delovanja ali državah kjer je notranja stabilnost v izgradnji. Še posebej pomembno je dejstvo, da se način uporablja v obdobjih ali fazah, ko se gradi regionalna stabilnost, vzpostavlja državna oblast, ter se gradijo državotvorni stebri kot so to varnostne sile, vojska, policija, sodstvo, vlada, ter vsi preostali resorji. V primerjavi med atentatom in samomorilskim napadom, ugotavljamo da imata obe dejanji veliko skupnih značilnosti, pri čemer skušamo z analizo študije primerov poiskati podobnosti in razlike ter na ta način v zaključku prispevka poudariti na nujnost in potrebnost upoštevanja le-teh pri razumevanju in oblikovanju strategij in konceptov za boj proti tovrstnim grožnjam. Metodologija

Pri pisanju prispevka Samomorilski napadi in atentati – novi izzivi globalni varnosti smo uporabili več metod dela. Najpomembnejši metodi sta bili uporaba in analiza pisnih in elektronskih virov. Z uporabo deskripcijske metode so pojasnjeni samomorilski napadi in atentati.

Metoda analiza pisnih virov je bila uporabljena pri preučevanju že uveljavljenih teorij, spoznanj in ugotovitev. Pomemben vir so mednarodne izkušnje pripadnikov SV na operacijah kriznega odzivanja (OKO). Ugotovitve

Z vstopom v NATO in EU je R Slovenija vedno vse bolj vključena v globalizacijske procese. Spremembe v mednarodnem varnostnem okolju bodo vplivale tudi na nacionalno varnost Republike Slovenije. Terorizem vseh vrst in možnih oblik bo kljub prizadevanjem mednarodne skupnosti za njegovo odpravo ali zmanjšanje, še naprej ostal glavna varnostna grožnja. Dostopnost novih tehnologij bo terorističnim skupinam omogočala prilagodljivost in izvajanje presenečenj tako proti civilom kot vojakom. NATO se intenzivno pripravlja na ti grožnji. Samomorilski napadi in atentati so eden od načinov terorističnega delovanja. Na osnovi analize dogodkov in s tem spremljanja trenda povezanega s preostalim dogajanjem, ki je povezano z uresničevanjem političnih ciljev, lahko ugotovimo, da so napadi pripravljeni, organizirani in izvedeni na cilje, ki imajo velik vpliv na odločitev držav pri udeležbi na OKO. Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskava osvetljuje motive za nastanek in uporabo samomorilskih napadov ali atentatov kot najbolj skrajni pojavni obliki terorizma. Praktična uporabnost

Slovenska vojska je udeleženka različnih OKO. Pri tem se srečuje s širokim spektrom groženj. Pri obrambi pred grožnjami, ko je le-te potrebno preprečiti, nevtralizirati ali ublažiti je njihovo poznavanje in razumevanje odločilnega pomena pri oblikovanju ukrepov za zaščito sil, sredstev in delovanj doma ali tujini. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek pomembno obravnava pomen samomorilskih napadov in atentatov kot možne grožnje pripadnikov SV v bojnih in nebojnih nalogah na OKO. Zavedati se namreč

67

moramo, da poznavanje, ustrezna opremljenost in predvsem odlično izurjene enote SV bodo ravno tisti minimalni garant, ki bo reševal življenja. Ključne besede: terorizem, samomorilski napad, atentat, obveščevalna dejavnost, Slovenska vojska, operacije kriznega odzivanja.

Značilnosti varnostne kulture v vojaški organizaciji

Denis Čaleta, Katja Rančigaj, Branko Lobnikar Namen prispevka

Prispevek se osredotoča na kulturni vidik razširjenega Leavittovega diamanta socio-tehničnih vidikov organizacije, tj. predpostavljene vrednote in prepričanja, tistih, ki oblikujejo vedenjske norme v varnostni organizaciji. Ponotranjenost varnostnega zavedanja in odnos do varnostnih podatkov je namreč v veliki meri odvisen tudi od organizacijske dinamike v organizaciji. Prispevek želi teoretična spoznanja dopolniti z analizo varnostne kulture v varnostni (vojaški) organizaciji, kjer mora biti visoka stopnja zavedanja učinkov varnostne kulture in njene vpetosti v individualne in organizacijske vrednote, prioriteta. Metodologija

Soodvisnost organizacijske in varnostne kulture je proučevana v tistih okoljih Ministrstva za obrambo RS in Slovenske vojske, kjer uporabljajo tajne podatke in analizirana s pomočjo (za potrebe raziskave sestavljenega) vprašalnika, s katerim je bila merjena varnostna kultura v vojaški organizaciji. Kot vzorec so bili zajeti posamezniki, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. V anketi je sodelovalo 53 anketirancev. Varnostno kulturo smo merili z vprašanji v obliki 31 trditev. Anketiranci so na trditve odgovarjali s pomočjo petstopenjske lestvice. Cronbachov koeficient alfa za navedene trditve je 0.932. Ugotovitve

Na začetku analize smo opravili faktorsko analizo, s pomočjo katere smo dobili šest faktorjev varnostne kulture, s pomočjo katerih smo skupaj pojasnili 71,99 odstotka variance. Ugotovljeni faktorji, s katerimi lahko pojasnimo varnostno kulturo v vojaški organizaciji, so: kadrovski pogoji za upravljanje s tajnimi podatki, usposobljenost za vzdrževanje varnostne kulture, odnos do varovanja tajnih podatkov, postopki zagotavljanja varovanja tajnih podatkov, evidentiranje in odpravljanje kršitev pri varovanju tajnih podatkov ter organizacijski ukrepi za upravljanje s tajnimi podatki. Na podlagi rezultatov, do katerih smo prišli s pomočjo raziskave med zaposlenimi v slovenski vojski, smo ugotoviti, da so anketiranci vse opredeljene vsebinske sklope varnostne kulture ocenili nadpovprečno, saj so se ocene pri vseh trditvah gibale med 3 in 4. Omejitve/uporabnost raziskave

V raziskavi so bili zajeti zaposleni Ministrstva za obrambo RS in Slovenske vojske, kjer uporabljajo tajne podatke, zato so njeni rezultati večinoma uporabni znotraj tega okolja in jih težko posplošujemo na ostale varnostne organizacije. Praktična uporabnost

Rezultati raziskave so neposredno uporabljivi pri upravljanju s procesi varovanja in upravljanja s tajnimi podatki v slovenski vojski, pomenijo pa tudi razširitev teoretičnega razumevanja pomena varnostne kulture na uspešnost delovanja varnostnih organizacij. Izvirnost/pomembnost prispevka

Raziskava predstavlja izvirni pristop merjenja varnostne kulture v varnostnih organizacijah. Ključne besede: varnostna kultura, varnostna organizacija, slovenska vojska, tajni podatki.

68

Privatizacija obveščevalne dejavnosti v sodobnem varnostnem okolju

Jaroš Britovšek, Dejan Ulcej, Andrej Sotlar

Namen prispevka Cilj prispevka je opozoriti na pojav, oziroma ugotoviti ali sploh lahko govorimo o

privatizaciji obveščevalne dejavnosti na varnostnem področju. Kdo so tisti, ki izvajajo zasebno obveščevalno dejavnost in kako se obveščevalna dejavnost države razlikuje od obveščevalne dejavnosti zasebnega sektorja, sta ključni vprašanji na katere bomo poskušali odgovoriti v tem prispevku.

Obveščevalna dejavnost je dolgo veljala za monopolno domeno države. Po Hladni vojni, v procesa liberalizacije in globalizacije, so se v svetu začele pojavljati zasebne varnostne službe, ki so državni monopol varnosti počasi začele prevzemati nase. Podobno se je začelo dogajati tudi na obveščevalnem področju.

Pridobivanje in analiziranje informacij pomembnih za odločanje so ključni elementi obveščevalne dejavnosti. V svetu so se pojavila analitična podjetja, možganski trusti in druge organizacije, ki svojim uporabnikom nudijo informacije glede različnih področij. Poleg tega so se v večjih korporacijah začeli ustanavljati posebni oddelki, ki so zadolženi za zbiranje in analiziranje informacij pomembnih za poslovanje. Nekatera podjetja za zaščito svojih poslov najemajo tudi detektive, ki preverjajo in zbirajo informacije o njihovih konkurentih. Takšni in podobni indici nakazujejo na pojav privatizacije obveščevalne dejavnosti. Metodologija

Pregled temeljne literature o obveščevalni dejavnosti in analiza primerov podjetij za katere menimo, da opravljajo obveščevalno dejavnost. Ugotovitve

Obveščevalna dejavnost v zasebnem sektorju je realnost, dokaz za to pa so predvsem podjetja, ki nudijo storitve pridobivanja, analiziranja in posredovanja informacij, kar je glavno delo obveščevalnih služb. Pomembna razlika, ki loči državno in zasebno obveščevalno dejavnost leži v pooblastilih države, da pri pridobivanju podatkov lahko, ob določenih pogojih, posega v človekove pravice. Praktična uporabnost

Prispevek je namenjen tako državnim kot tudi gospodarskim subjektom. Zavedanje o obstoju zasebne obveščevalne dejavnosti lahko bistveno vpliva na obnašanje države in na delo gospodarskih družb v konkurenčnem okolju. Izvirnost/pomembnost prispevka

S prispevkom želimo opozoriti na pojav zasebne obveščevalne dejavnosti v svetu. Pridobivanje informacij s strani države lahko pomeni tudi poseg v človekove pravice, zato je pomemben nadzor nad takšno dejavnostjo. Pridobivanje informacij s strani zasebnih subjektov po drugi strani odpira vprašanje nadzora in etike. Ključne besede: obveščevalna dejavnost, liberalizem, privatizacija, zasebne varnostne službe, gospodarsko poizvedovanje, konkurenčna in poslovna obveščevalna dejavnost, detektivska dejavnost.

69

Fakulteta za varnostne vede 10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

ŠIRŠA PROBLEMATIKA KAZENSKEGA PRAVOSODJA

70

Dosmrtna kazen v Sloveniji

Nika Pfeifer, Miran Mitar

Namen prispevka Namen tega prispevka je, na podlagi izbrane domače in tuje literature, ugotoviti ali

obstajajo (ne)enotna stališča o potrebnosti dosmrtne kazni, saj imamo od novembra 2008 tudi v Sloveniji uzakonjeno dosmrtno zaporno kazen. Metodologija

Glavna metoda, ki je bila uporabljena pri tem prispevku, je pregled tuje in domače dostopne literature. Ugotovitve

Čeprav v literaturi primanjkuje člankov o (ne)potrebnosti dosmrtne zaporne kazni in je v kazenskem pravu še vedno prisotna precej pogosto, so stališča za takšno kaznovanje precej deljena. Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskava je uporabna predvsem zato, da se s problemom seznani širši krog bralcev, še posebej, če bo prišlo do javne razprave in morebitnih sprememb kazenskega zakonika. Omejitve raziskave je predstavljala literatura, ker je malo napisanega, saj je še vedno glavna pozornost dana smrtni kazni. Težave se pokažejo tudi v dostopnosti tuje literature (plačljivost člankov, članki niso dostopni v PDF obliki in jih posledično ni mogoče dobiti preko spleta). Praktična uporabnost

Prispevek lahko nakaže na morebitno prehitro odločitev predlagatelja zakona (Kazenski zakonik (KZ-1). Uradni list RS, št. 55/2008). V prihodnje bi bilo bolje preučiti tudi izkušnje iz tujine in upoštevati razmere, ki jih imamo v Sloveniji. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek sooči argumente, ki zagovarjajo dosmrtno kazen in argumente, ki takšnemu kaznovanju nasprotujejo. Namenjen je vsem, ki se želijo bolje seznaniti z dosmrtno kaznijo in z razlogi za uzakonitev dosmrtne kazni v Sloveniji. Prispevek poizkuša javnosti predstaviti stališča domačih in tujih strokovnjakov in stanje v Evropi. Ključne besede: dosmrtna zaporna kazen, Rimski statut, tujina, Slovenija.

Razmerje med teorijo in prakso v varstvoslovju - premagovanje ovir

Lija Mihelič, Petra Čarman, Gorazd Meško

Namen prispevka K raziskovanju razmerja med teorijo in prakso na področju varstvoslovja je avtorje

vzpodbudilo vprašanje o dejanskem vplivu teoretikov varstvoslovja na prakso. Cilji raziskave so bili ugotoviti, v kolikšni meri profesorji Fakultete za varnostne vede kot teoretiki vplivajo na prakso, kje so vzroki za slabo povezanost teorije s prakso na področju varstvoslovja, pa tudi kateri so primeri dobre prakse za uspešno razmerje med teorijo in prakso. Metodologija

Za namen raziskave so uporabljeni pol-strukturirani intervjuji s sodelavci (profesorji) FVV. Preko podrobne analize intervjujev se išče vzroke za trenutno situacijo, pa tudi možnosti za izboljšavo obstoječega stanja.

71

Ugotovitve Ugotovljeno je bilo, da so razlogi za disfunkcionalno razmerje med teorijo in prakso

na področju varstvoslovja prisotni tako na strani teoretikov (profesorji FVV) kot tudi na strani praktikov (politiki). Seveda pa je kljub številnim razlogom za disfunkcionalnost razmerja mogoče izluščiti nekaj primerov dobre prakse. Omejitve/uporabnost raziskave

Glavna omejitev raziskave je v nezmožnosti raziskovanja tovrstnega področja s kvantitativnimi metodami. Poleg tega bi bilo potrebno v nadaljnje raziskovanje vključiti še izvedbo intervjujev s praktiki. Praktična uporabnost

Tako vzroke za trenutno stanje na obravnavanem področju kot tudi predstavljene primere dobrih praks je mogoče uporabiti v prid izboljšavi prenosa znanj iz teorije v prakso. Izvirnost/pomembnost prispevka

Raziskav s področja, ki ga obravnava prispevek, v slovenskem prostoru skorajda ni. Raziskava tako predstavlja dober začetek za razpravo o konstruktivnejšem sodelovanju teoretikov s praktiki, hkrati pa teoretikom ponuja konkretne predloge uspešnejšega prenosa teorije v prakso. Raziskava je namenjena sodelavcem FVV, in praktikom, ki delujejo na področjih varstvoslovja.

Ključne besede: teorija, praksa, disfunkcionalno razmerje, zakonodaja.

Kaj menijo tožilci in sodniki o policijski korupciji na Gorenjskem?

Peter Jamnik, Robert Šumi

Namen prispevka

Korupcija je družbeni pojav, ki ga lahko zasledimo na vseh družbenih področjih sodobnih, demokratičnih družb. Najpogosteje si jo predstavljamo kot dejanja z negativnim predznakom na področju politike, gospodarstva, zasebnega sektorju in javne uprave. Policijska korupcija ima na tem področju svojo vlogo. Predstavlja resen problem, ker se pojavlja v instituciji, ki ima nalogo preprečevati, odkrivati in preganjati kazniva dejanja, tudi koruptivna dejanja. Policijska korupcija je prikrita in pogosto povezana s kodeksom molčečnosti (blue code). Z namenom, da bi ugotovili mnenje strokovnjakov o policijski korupciji na Gorenjskem smo, v letu 2008, na območju Gorenjske izvedli raziskavo med tožilci in sodniki. Naš cilj je bil ugotoviti, kako tožilci in sodniki zaznavajo policijsko korupcijo in kakšno je njihovo zaupanje v policijo. Metodologija

Za dosego cilja raziskave smo izdelali anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med sodnike Okrožnega sodišča v Kranju ter med sodnike vseh gorenjskih Okrajnih sodišč in med tožilce Okrožnega državnega tožilstva v Kranju. Ugotovitve

Na podlagi izračuna medsebojne korelacije izvedenih spremenljivk posameznih hipotez smo ugotovili, da tisti anketiranci, ki so bolj prepričani, da korupcija v policiji narašča, tudi bolj menijo, da policisti niso ustrezno sankcionirani za storjena koruptivna dejanja. Ugotovili smo tudi, da se večina anketirancev strinja, da korupcija v policiji ne narašča. Prav tako anketiranci menijo, da so policisti ustrezno preganjani in sankcionirani za koruptivna dejanja, ter so zadovoljni s sodelovanjem s policisti. Med anketiranci nismo ugotovili bistvenih statističnih razlik v odnosu kdo izmed anketirancev bolj zaupa policiji. Omejitve/uporabnost raziskave

72

Raziskava je bila izvedena med strokovnjaki, ki se s pojavnimi oblikami korupcije srečujejo poklicno (tožilci nastopijo kot institucija pregona, sodniki pa kot institucija sankcioniranja). Na rezultate raziskave v raziskovalnem okolju so zagotovo vplival odnosi med anketiranci in policisti na gorenjskem.

V prihodnosti bi bilo smiselno podobno raziskavo opraviti tudi v drugem okolju in rezultate raziskav nato med seboj primerjati. Praktična uporabnost

Z raziskavo smo ugotovili, da tožilci in sodniki na Gorenjskem menijo, da je korupcija v policiji prisotna ter da je ustrezno preganjana. Navedene ugotovitve je mogoče uporabiti v preventivne namene, in sicer pri ukvarjanju z odklonskimi pojavi v policiji (npr. program krepitve integritete). Izvirnost/pomembnost prispevka

Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja povezava med prisotnostjo korupcije v policiji, zaupanjem ter sodelovanjem tožilcev in sodnikov s policijo. Podatki so namenjeni vodstvu slovenske policije. Ključne besede: tožilci, sodnik, preiskovalni sodniki, policijska korupcija, zaupanje v policiste, sodelovanje s policisti.

Primena diverzionih mera prema maloletnim učiniocima krivičnih dela

Dragan Jovašević Namen prispevka

Kriminalitet predstavlja najteži oblik povrede ili ugrožavanja bezbednosti društva u celini, odnosno bezbednosti građana i njihovih pravnih dobara. U poslednje vreme je gotovo u svim državama zabeležen permanentan porast broja maloletnika kao učinilaca krivičnih dela. Taj maloletnički kriminalitet karakterišu : velika dinamika i raznolikost učinjenih krivičnih dela, uglavnom nasilničkog karaktera; obim, težina i intenzitet prouzrokovanih posledica; veliki stepen povrata; kolektivno učešće više lica u izvršenju krivičnih dela itd.

Upravo zato u skladu sa relevantnim međunarodnim standardima, veliki broj savremenih država poznaje široki spektar različitih preventivnih i represivnih mera za sprečavanje i suzbijanje maloletničkog kriminaliteta. Pored krivičnih sankcija za maloletnike (vaspitnih mera i i kazne maloletničkog zatvora) kao klasičnih formi suzbijanja ove vrste kriminaliteta maloletnika, poslednjih godina se sve češće prema maloletnicima primenjuju različite neformalne mere i postupci (u skladu sa načelima restorativne pravde).

Sledeći takve tendencije i novo maloletničko krivično pravo Republike Srbije je početkom 2006. godine predvidelo nove mere – vaspitne naloge (uputstva ili preporuke) koje treba da vode skretanju krivičnog postupka na druge vrste postupaka (u okviru porodičnog prava ili prava socijalnog staranja). Ove mere maloletniku izriču javni tužilac ili sudija za maloletnike u slučaju izvršenja krivičnog dela za koje je propisana kazna zatvora do pet godina. Primenom ovih mera maloletnik izbegava krivični postupak, prema njemu se ne primenjuju krivične sankcije, već se on obavezuje da postupi po određenim upustvima, zabranama ili obavezama za određeno vreme čime se utiče na njegovu ličnost kako ne bi nastavio sa vršenjem novih krivičnih dela. Proteklo vreme i ostvareni rezultati u primeni vaspitnih naloga kao novih diverzionih mera ukazuju na opravdanost i efikasnost njihovog uvođenja u pravni sistem Republike Srbije.

73

Metodologija Primenom dogmatskog metoda, te metoda analize sadržaja i analize prakse, u radu su

analizirana zakonska rešenja i njihova primenjivost u praksi Republike Srbije koja se odnose na primenu vaspitnih naloga kao diverzionih mera u postupanju sa maloletnim učiniocima krivičnih dela, a koji se primenjuju od 2006. godine. Ugotovitve

U radu su analizirani relevarni međunarodni standardi o postupanju sa maloletnim učiniocima krivičnih dela, kao i nova zakonska rešenja diverzionih mera ( mera neformalnog postupanja) u vidu vaspitnih naloga koje poznaje novo maloletničko krivično pravo u u Republici Srbiji. Potom sledi izlaganje praktičnih problema uočenih u primeni zakonskih rešenja te predlozi za njihovo prevazilaženje. Omejitve/uporabnost raziskave

Izložena zakonska rešenja, te predlog za rešenje problema u njihovoj praktičnoj primeni iz novog maloletničkog krivičnog prava Republike Srbije mogu da budu od koristi i zakonodavcu u Republici Sloveniji u koncipiranju novih neformalnih – diverzionih mera u postupanju sa maloletnim učiniocima krivičnih dela. Praktična uporabnost

U suprotstavljanju različitim oblicima i vidovima kriminaliteta maloletnika, savremene države pored i umesto krivičnih sankcija, sve više u poslednje vreme primenjuju posebne diverzione mere i postupke u skladu sa relevantnim međunarodnim standardima. Takve mere u vidu vaspitnih naloga primenjuju se i u Republici Srbiji počev od 2006. godine. Analiza primenjenih mera u praksi maloletničkog pravosuđa mogu da budu od značaja i zakonodavcu u drugim državama (u prvom redu u Republici Sloveniji) pri pronalaženju adekvatnog odgovora na kriminalitet maloletnika. Izvirnost/pomembnost prispevka

Po primenjenoj metodologiji, načinu izlaganja materije, kritičkom osvrtu na zakonska rešenja i uočene probleme koji se javljaju u praksi, ovaj tekst predstavlja doprinos teoriji i praksi maloletničkog krivičnog prava u sagledavanju stanja i mogućnosti u suprotstavljanju različitim oblicima i vidovima kriminaliteta maloletnika. Ključne besede: maloletnik, krivično delo, zakon, divezione mere, vaspitni nalozi, vaspitanje.

Izzivi informacijsko-komunikacijske tehnologije pri razkrivanju korupcije

Robert Brumnik, Bojan Dobovšek, Iztok Podbregar Namen prispevka

V prispevku raziskujemo povezanost korupcije s terorizmom in vpliv indeksa2 digitalne razvitosti na indeks percepcije korupcije3. Zasledujemo več dejavnikov indeksa digitalne razvitosti, vendar se bomo pri testiranju hipoteze omejili na dejavnik “e-uprava”. Zanima nas, kako je ta dejavnik prisoten v segmentu določitve ter obvladovanja

2 Indeks digitalne razvitosti je kazalnik stopnje razvitosti informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture neke države URL: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2003_4/html/clanek_03.html (24.12.2008). 3 Indeks zaznavnosti percepcije korupcije (CPI - Corruption Perception Indeks) od leta 1995 izračunava nevladna organizacija Transparency Internationall (TI) in temelji na poprečju neponderiranega števila raziskav javnega mnenja v vsaki izmed držav (Dormiš, 2005).

74

protikorupcijskih ukrepov in v dosedanjih raziskavah določanja indeksa nagnjenosti k dajanju podkupnin4. Metodologija

Raziskovalno delo je potekalo na področju korupcije na osnovi: a. študija relavantne literature in raziskav objavljenih v mednarodnih bazah, b. raziskovanja korupcije:

• z ugotavljanjem dejavnikov, ki vplivajo na raven korupcije nekega sistema, • s statistično analizo vpliva zasledovanih dejavnikov.

Rezultate ankete smo združili v statistične podatke, ki dajo okvirno informacijo o stopnji korupcije v sistemu oz. informacijo o potencialnem vplivu razvitosti informacijske infrastrukture (indeks digitalne razvitosti) na indeks percepcije korupcije. Podana je interpretacija rezultatov in predlogi za izboljšavo formulacije dejavnikov korupcije. V sklepu so povzete bistvene ugotovitve ter podane sugestije za prihodnje raziskovalno delo. Ugotovitve

Indeks “digitalne razvitosti” je v raziskavi dosegel razmeroma visoko oceno v korelaciji na indeks percepcije korupcije in tako lahko s statističnim testom hipotezo potrdimo. Sklepamo lahko, da višja stopnja integracije informacijske infrastrukture v povezavi javna uprava -gospodarski sektor - fizična oseba, niža nivo koruptivnosti neke države. Ugotovitve lahko logično strnemo, da primerna informacijska povezanost bank, davčne službe, tožilstva ter protikorupcijskih organov nastopa kot učinkovito orodje v boju zoper korupcijo. Praktična uporabnost

Osrednji del članka je namenjen predstavitvi informacijskega modela kot kritičnega elementa v boju proti korupciji na globalnem nivoju. Na osnovi natančnega modela ugotovimo koruptivno klimo nekega kritičnega sistema, organizacije ali države ter v kombinaciji z razgovori (intervjuji) izvedemo preventivne ukrepe v izogib deviantnim dogodkom. Izvirnost/pomembnost prispevka

Relevantna literatura področja korupcije največkrat podaja pregled koruptivnih dejanj in v ospredju lahko največkrat zasledimo boj proti korupciji na osnovi zakonodajnih smernic. Prispevek izpostavlja informacijsko tehnologijo kot pomemben dejavnik boja proti korupciji in preko njegovega upravljanja ocenjuje učinkovitost protikorupcijskih ukrepov. Ključne besede: korupcija, digitalna razvitost, neformalne mreže, lobiranje.

Vloga nevladne organizacije »Integriteta- društvo za etičnost javnega delovanja« na področju boja proti korupciji

Simona Habič

Namen prispevka Premiki v javnem in zasebnem sektorju, privatizacija in družbene spremembe

vplivajo na pojav novih možnosti za korupcijo na katere uspešno opozarja nevladni sektor. Vloga tega je na področju preprečevanja korupcije pogosto spregledana. Integriteta- društvo za etičnost javnega delovanja razvija in izvaja preventivne programe za ozaveščanje splošne in strokovne javnosti o potrebah in pogojih razvoja visoke ravni integritete v družbi. Ukvarja se z izobraževanjem, izvajanjem raziskav in analiz, s preprečevanjem korupcije in analizami 4 Indeks nagnjenosti k dajanju podkupnin (BPI - Bribe Payers Index) se nanaša na nagnjenost podjetij držav izvoznic k dajanju podkupnin.

75

transparentnosti v javnem in zasebnem sektorju in nudi pomoč žrtvam korupcije. Je edina slovenska nevladna organizacija, ki je aktivna v največji mednarodni organizaciji za boj proti korupciji Transparency International5. Metodologija

Analiza nevladnega sektorja in aktualnih dilem. Ugotovitve

Delo nevladnih organizacij je z implementacijo specifičnih orodij zelo uspešno v boju proti korupciji. Ustanovitev društva je za Slovenijo težko pričakovan, a pomemben korak tudi v mednarodnih merilih. Praktična uporabnost

Seznanitev strokovne javnosti z novimi orodji boja proti korupciji. Vzpodbujanje sodelovanja z Univerzami, raziskovalci, javnim in zasebnim sektorjem.

Izvirnost/pomembnost prispevka Društvo Integriteta v slovensko družbo vnaša svež in drugačen pogled na boj proti

korupciji in vzpostavljanje integritete. Predstavitev delovnih področij in vloge Društva Integriteta bo pripomoglo k ozaveščanju strokovne in drugih javnosti o pomembnosti delovanja nevladne organizacije na tem področju. Predstavitev orodij za boj proti korupciji in za vzpostavljanje večje transparentnosti v javnem in zasebnem sektorju pa bo izhodišče za nadaljnje sodelovanje z družbenimi akterji. Ključne besede: nevladne organizacije, preprečevanje korupcije.

Analiza posrednega merjenja korupcije v Sloveniji

Jure Škrbec

Namen prispevka

Namen prispevka je analizirati raziskave, točneje le tiste, ki merijo subjektivna stališča o pojavnosti in značilnostih korupcije (gre za t.i. posredno merjenje), ki so bile opravljene po letu 1991 v Sloveniji. Metodologija

Pri analizi bomo uporabili pregled literature in metodološko analizo posrednih merjenj korupcije. Ugotovitve

Kot smo ugotovili, je od leta 2000 dalje na področju kriminološke strokovne literature in raziskovanja postala korupcija ena izmed vodilnih tem, ki je obravnavana v člankih in razpravah, najbolj odmevnih kongresih, strokovnih revijah, prav tako pa so bile opravljene tudi številne raziskave oziroma meritve, tako neposredne (npr. policijska statistika – število ovadenih korupcijskih KD) kot posredne (merjenje subjektivnih stališč respondentov). Pri pregledu in analizi posrednih merjenj od leta 1991 naprej smo ugotovili, da je korupcije po mnenju respondentov iz leta v leto več, da je po prepričanju anketiranih največ korupcije v zdravstvu, pri odvetnikih in notarjih ter pri delu policije. Dejansko pa se je največ anketiranih srečalo s korupcijo pri javnih naročilih, v zdravstvu, pri ravnanju policije ter inšpektorjev, pri čemer je jasno razvidna velika razlika med odstotkom respondentov mislečih o verjetnosti korupcije na nekem področju in dejansko izkušnjo le-teh s korupcijo. Posebej pa je potrebno poudariti ugotovitev, da so stališča oziroma mnenja anketiranih o pojavnosti korupcije v Sloveniji utemeljena predvsem na poročanju medijev.

5 Društvo je potrjena kontaktna skupina v Sloveniji v postopku akreditacije za polnopravno članstvo. http://www.transparency.org/

76

Izvirnost/pomembnost prispevka Prispevek pomembno predstavi analizo stanja korupcije po letu 1991 v Sloveniji

preko analiziranja posrednega merjenja in pregleda literature.

Ključne besede: korupcija, posredno merjenje korupcije.

Sistemi varovanja v zaporih

Tomaž Bračko, Dušan Peganc, Iztok Gerčer

Namen prispevka Avtorji so zaposleni v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora

Celje. Delajo v pazniški službi, prvi kot poveljnik, druga dva pa kot paznika. Vsakodnevno se srečujejo s problemi tehničnega varovanja, saj so se rešitve, ki so bile v začetku ocenjene, kot dobre, pokazale za neustrezne in ne dosegajo svojega namena t. j. pomoči k fizičnemu varovanju. Metodologija

Preučitev ponudbe različnih proizvajalcev, z ogledom spletnih strani, obiski sejmov s tovrstno ponudbo in nenazadnje s preučitvijo zakonodaje, ki tehnično varovanje v marsičem omejuje. Ugotovitve

Na tržišču je mnogo tehničnih sistemov, ki bi bili uporabni v zaporskem sistemu, vendar je vprašljiva njihova integracija v obstoječe sisteme in pa zagotavljanje varnosti podatkov, ki se obdelujejo in shranjujejo ter zanesljivost delovanja.

Velik problem predstavlja tudi cena takšne opreme, ki je raste z zahtevami, ki jih postavljamo. V praksi pa se pojavlja tudi velik problem servisiranja in vzdrževanja te opreme. Praktična uporabnost

Uporabne ugotovitve za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja pri novogradnjah zaporov. Izvirnost prispevka

Rešitve, ki so danes predstavljene, kot najboljše, so lahko že v naslednjem letu zastarele in kmalu tudi neustrezne. Ključne besede: zapor, varnostni sistemi, video nadzor, senzorika, biometrija.

Pomen pregona prekrškov za varnost v družbi

Boštjan Tratar Namen prispevka

Prispevek obravnava pomen pregona za prekrške predvsem na zgledih ameriške policije, kar naj bi prispevalo k preprečevanju težje kriminalitete in prispevalo k doseganju večje varnosti v družbi predvsem v večjih mestih. Metodologija

Prispevek temelji na primerjalni metodi in želi prikazati, da je pregon za prekrške lahko pomemben za preprečevanje težje kriminalitete, glede na navedeno pa je treba

77

prilagoditi tudi policijske strategije pri pregonu prekrškov oziroma lažje kriminalitete. Ugotovitve temeljijo predvsem na izkušnjah policije v New Yorku. Ugotovitve

Že od srede devetdesetih let naj bi se povečevala nevarnost na javnih prostorih v mestih. To naj bi povzročalo predvsem zanemarjenost mest in propadanje stavb v mestih. Notranja varnost v mestih je postala središče tedanjih političnih prizadevanj, po katerih naj bi občutek varnosti državljanov postal osrednji varstveni cilj državnih ukrepov. Glede na navedeno so se razvile nove policijske strategije, ki so vsebovale ostrejše ukrepanje zoper socialne marginalne skupine, in ki v središče varstvenega cilja postavljajo (subjektivni) občutek varnosti državljanov. Zoper še tako majhno kršitev reda z določenim načinom vedenja, s katerim se subjektivna predstava državljank in državljanov glede varnosti v vsakdanjem življenju oblikuje negativno, naj bi se ustrezno ukrepalo. Takšna orientacija policijskega dela na zatiranje, preprečevanje tendenc zanemarjanja javnih prostorov je povzročila spremembo paradigme v policijskem pravu. Zgled za nove policijske strategije in za ustrezno spremembo paradigme v kazenski in varnostni politiki so bile new yorška »zero tolerance« strategija in teorija »razbitih oken«. Po teoriji »razbitih oken« naj bi že zatiranje najmanjših nepravilnosti in manj nevarnega, hudega nereda prispevalo k zmanjšanju najtežje kriminalitete. Že pobiranje smeti, odstranjevanje grafitov, odstranjevanje beračev in pijancev iz mestne podobe in popravila razbitih okenj na zapuščenih stavbah in avtomobilih naj bi pri tem zadoščalo. Če zoper posameznike ne bi ukrepali, bi to pomenilo, da ne upoštevamo zveze med neopaženimi razbitimi okni in tisočerimi posledicami, ki jih to povzroča. Obstaja lahko tudi možnost, da na te pojave ne reagiramo samo s policijskimi (prekrškovnimimi) ukrepi, temveč preko drugih institucij (zlasti socialnih). Praktična uporabnost

Predstavljene izkušnje ameriške policije bi lahko deloma predstavljale zgled za delo tudi slovenske policije v večjih mestih v Sloveniji. Izvirnost/pomembnost prispevka

Prispevek želi na novo predstaviti pomen prekrškov v pravnem sistemu ter v sistemu kaznovalne politike, predvsem pa v zvezi s policijskimi strategijami in vplivom na organizacijo policijskega sistema. Ključne besede: prekrški, kazniva dejanja, varnost, teorija »razbitih oken«, ničelna toleranca, policijske strategije.

Mediji in korupcija – pregled raziskav

Jure Škrbec

Namen prispevka Namen prispevka je pregledati opravljene raziskave o novinarjih, medijih in korupciji

v Sloveniji, pri čemer nas zanimajo predvsem medsebojne povezave oziroma značilnosti le-teh. Metodologija

Pri predmetnem delu bomo uporabili kratek pregled literature in metodološko analizo neposrednih oziroma posrednih merjenj pojava korupcije med novinarji in mediji. Ugotovitve

Glede na podatke, pridobljene v raziskavah o posrednem (t.j. percepciji prebivalstva) in neposrednem merjenju (t.j. dejanska zaznava korupcije), je mogoče trditi, da Republika Slovenija s tem pojavom ni preveč obremenjena. Kot je ugotovljeno je majhen delež respondentov takšnih, ki menijo, da je za slovenske medije najbolj značilna koruptivnost, pri

78

čemer na delo novinarjev v najvišji meri vpliva politika (pri tem tri četrtine anketiranih novinarjev čuti določene oblike pritiska pri svojem delu, ti pritiski so uredniške, ekonomske in politične narave). Sicer pa naj bi bili novinarji najpogosteje deležni daril manjših vrednosti, vstopnic za prireditve o katerih poročajo, poslovnih kosil, priložnostnih spominkov ter informacij. Kar nekaj novinarjev je že kdaj poročalo v prid izdelka ali osebe, ki jim je ponudila darilo, v večini pa so te osebe bile predstavniki podjetij. Pomembna ugotovitev je še ta, da na zaznavnost o pojavnosti korupcije na katerem koli področju (tudi pri in med novinarji ter mediji) najbolj vplivajo mediji sami. Omejitve dela

Pri tem delu smo se omejili le na pregled raziskav, ki so bile opravljene v Sloveniji. Izvirnost/pomembnost prispevka

Izvirnost oziroma pomembnost dela je predvsem v tem, da so na enem mestu zbrane ključne značilnosti in ugotovitve preko analize raziskav o pojavu korupcije pri in med novinarji ter mediji.

Ključne besede: korupcija, novinarji, mediji, neposredno merjenje, posredno merjenje.

»Mandatni« kazenski postopek po šestih letih

Sonja Kotnik Namen prispevka

Z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-E) je bil v letu 2003 uveden, novi skrajšani kazenski postopek – Postopek za izdajo kaznovalnega naloga. Ta postopek se je začel počasi uveljavljati v praksi, tako da je Vrhovno državno tožilstvo začelo voditi statistične podatke o teh postopkih šele z letom 2005. Danes, po šestih letih , se je kazenski postopek uveljavil v večjem ali manjšem obsegu na vseh okrožnih državnih tožilstvih v Sloveniji. V prispevku bomo prikazali pogostnost izvedbe tega postopka in ocenili dokazne standarde, ki sodnika prepričajo, da se s predloženim nalogom strinja in izda ustrezno sodbo. Metodologija

Po našem mnenju se je postopek za izdajo kaznovalnega naloga začel uveljavljati relativno počasi, kar pa je verjetno razumljivo in ustrezno. Pri uveljavljanju vsakega novega kazenskopravnega instituta inštituta je treba skrbno pretehtati njegove dobre in slabe strani. V začetku je ta postopek trajal skoraj dve leti, kar pa seveda ni bil njegov namen. V zadnjih letih pa se je skrajšal že na povprečno štiri mesece. V pilotski raziskavi smo zajeli vzorec kaznivih dejanj tatvine, zatajitev, goljufije in odvzema motornega vozila, ki so bila obravnavana v tem postopku območju, ki ga pokriva Okrajno sodišče v Ljubljani in sicer za leta 2005, 2006 in 2007. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali sej omenjeni kazenski postopek že umestil v tožilsko in sodno prakso. V ta namen smo uporabili metodo opisne statistike, analizo konkretnih sodnih spisov in deskriptivno metodo za obrazložitev dilem, ki se porajajo pri uveljavljanju tega inštituta v praksi. Ugotovitve

Rezultati raziskave kažejo, da vodijo statistične podatke o pravnomočnih kaznovalnih nalogih (kar pomeni o pravnomočno obsojenih osebah) le na Vrhovnem državnem tožilstvu, ne pa na Ministrstvu za pravosodje, ki sicer prikazuje sodno statistiko za vse ostale kazenske postopke. Na začetku uveljavljanja obravnavanega postopka so se nekatera okrožna državna tožilstva temu izogibala. Čez nekaj let se je stanje popravilo. Ocena dokaznega gradiva, ki je predstavljala podlago za obtožni akt in kasnejšo sodbo ni bila zmeraj na dovolj visoke dokaznem standardu.

79

Omejitve/uporabnost raziskave Ker gre za majhen vzorec naključno izbranih primerov, rezultatov ne moremo

posploševati. Ugotovitve glede naraščanja oz. nihanja izvedbe kazenskih postopkov za izdajo kaznovalnega naloga pa so uporabne, saj so vidne iz statističnih prikazov. Praktična uporabnost

Ker rezultati kažejo, da na nekaterih okrožnih državnih tožilstvih obtožni predlogi s kaznovalnim nalogom še niso zaživeli v večjem obsegu. To je razumljivo glede na to, da so v obravnavanem kazenskem postopku osumljenci oz. obdolženci prikrajšani za pomembne temeljne pravice in svoboščine, ki jim gredo sicer v drugih kazenski postopkih. Izvirnost/pomembnost prispevka

Ugotovitve raziskave in predstavljeni zaključki prispevka so namenjeni neposredno okrožnim državnim tožilstvom, okrajnim sodiščem in zakonodajalcu. Prvima subjektoma so namenjene ugotovitve, da bi bilo treba poenotiti vodenje statističnih podatkov o kaznovalnih nalogih. Poleg tega jima je namenjeno tudi razmišljanje o oceni dokaznih standardov. Tretjemu subjektu pa dajemo v razmislek idejo o tem, da bi morali spremeniti obravnavani kazenski postopek v tej smeri, da ohranimo pravico osumljenca oz. obdolženca, da se pred izdajo kaznovalnega naloga izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki ga bremenijo, da ga bodisi tožilec bodisi sodnik opozori na posledice tovrstnega kazenskega postopka Ključne besede: skrajšani kazenski postopek, kaznovalni nalog, pravosodna statistika, statistika Vrhovnega državnega tožilstva, kršitev pravic in svoboščin.

Preventivni vidik ukrepov proti korupciji

Katja Meško

Namen Ključni namen prispevka bo transparentnost zoperstavljanja korupciji tako v zasebni

kot v javni sferi. Prispevek bo izhajal iz pravne materije ukrepov za boj proti korupciji iz Konvencije ZN proti korupciji. Kot glavni cilj prispevka želim poudariti aplikativno delovanje predpisanih ukrepov v RS. Metodologija

S temeljito analizo posameznih organov, ki skušajo pomagati pri preprečevanju nastajanja korupcije (število prijavljenih zadev, število obravnavanih zadev, število zavrženih/obsojenih zadev povezanih s korupcijo) na podlagi javno-dostopnih letnih poročil organov, ki se prizadevajo za pregon k.d. povezanih s korupcijo predstavljam aplikativno delovanje. Ugotovitve

Na področju pregona korupcije se je stanje bistveno izboljšalo. Dejstvo, da vse več prijavljenih k.d. povezanih s korupcijo še ne pomeni, da se je stopnja korupcije v Sloveniji povečala. Pomeni pa, da smo na področju preiskovanja napredovali. Ob boku preiskovanja k.d. iz področja korupcije pa vseskozi nastajajo nova k.d. Praktična uporaba

Preventivni vidik ukrepov je potrebno predstavljati kot zelo pomemben za nadaljnji družbeni razvoj. Vseskozi je potrebno javno navajanje vzorcev tako negativnih kot pozitivnih (uspešen boj proti korupcije, dobra transparentnost izsledkov na nivoju države). Potreben je pro-aktivni razvoj boja proti korupciji. Novosti

Pregleden skup dejanj s področja boja proti korupciji skuša predstaviti dosedanje kumulativno delovanje in hkrati opozarja na nadaljnjo pro-aktivno delovanje zoperstavljenja

80

korupcije v RS. Izsledki prispevka so namenjeni tako strokovni javnosti kot slehernemu državljanu RS. Kot zanimivost gre omeniti tudi pozitivno konotacijo pojma korupcija, ki napotuje na razlago notranjega in zunanjega odnosa pojava. Ključne besede: Konvencija ZN proti korupciji, ukrepi proti korupciji, preventivni in proaktivni vidik.

81

Fakulteta za varnostne vede v sodelovanju z Detektivsko zbornico Republike Slovenije

10. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA – VARSTVOSLOVJE MED TEORIJO IN PRAKSO

OKROGLA MIZA DETEKTIVSKA DEJAVNOST V SLOVENIJI

82

Prispevek obravnava detektivsko dejavnost v Sloveniji, njeno rojstvo, prve poporodne krče, mladostna leta, vendar z glavnim poudarkom na današnjem času, ki bi mu lahko rekli čas zorenja. Večji del prispevka je tako namenjen težavam in problemom, ki jih je izoblikoval dvajsetletni razvoj s pogledom, razmišljanjem in predlogom, kako te težave, ki zavirajo razvoj detektivstva v Sloveniji odpraviti, kako ga narediti učinkovitejšega, da bi lahko nudil zaposlitev in zadovoljstvo večjemu številu detektivov, predvsem pa kvalitetne in pričakovane rezultate njihovim naročnikom, v končni fazi pa lahko tudi državi.

Detektivska dejavnost v Sloveniji je praksa, ki so jo prinesli novi družbeni in lastninski odnosi in se je pričela pravno in praktično oblikovati po letu 1990. Dejavnost je izključno komercialna z rahlim poskusom države, da bi bila kljub vsemu deloma tudi v korist države kot celote, predvsem z določbo o obveznem naznanjanju kaznivih dejanj. Detektivska dejavnost sodi v zasebno varnostno dejavnost, ki jo predstavlja skupaj z zasebnim varovanjem in je do državnega varovanja v posebnem odnosu, lahko bi celo rekli, da predstavlja vzporedno dopolnitev javne varnosti, s katero pa nima organizacijsko tehničnih in pravnih povezav.

Osnova delovanja je strogo pogodbeni odnos, ki je zaupnega značaja. Zasebnega detektiva zavezuje in omejuje interes naročnika in njegove pravice, ki so tudi glavna osnova za vse vrste zbiranja podatkov, predvsem pa tudi za pridobitev nekaterih podatkov iz evidenc državnih organov in drugih organizacij, ki drugim državljanom niso dostopni.

Poseben del prispevka je namenjen izkušnjam, ki jih je praksa porodila na področju intervencij države v neposredno izvajanje detektivske dejavnosti, predvsem na področju zbiranja podatkov z neposrednim opazovanjem, pozitivnim in negativnim rezultatom teh posegov ter predlogom kako nekatere aktualne zastoje najučinkoviteje preseči.

Zadnji del prispevka pa želi prikazati tudi druge predloge detektivov, ki se tičejo krepitve profila detektiva, širjenja področja dela in pooblastil, za katere detektivi verjamejo, da bi z njihovo uveljavitvijo okrepili detektivsko dejavnost v Sloveniji in dosegli v uvodu zapisane cilje.