ZDUS plus junij 2011

junij 2011, leto IV, tevilka 6

V katerokoli drutvo pridem, se vrstniki pritoujejo: Popolno-

ma smo zmedeni. Vsi govorci na TV in radiu se strinjajo, da

je pokojninska reforma potrebna, a polovica je ni pripravlje-

na podpreti. Kako je to mogoe? Med seboj se obtoujejo,

govorijo veliko preve zapleteno, nerazumljivo. Ne znajdemo

se. Vemo samo to, kar obutimo: da so pokojnine vsak dan

vredne manj. Nai priletni otroci imajo premajhne plae, po 50.

letu ivijo v negotovosti, ali jim bodo delodajalci pustili delati

do upokojitve ali pa jih bodo poslali na zavod za zaposlova-

nje. Beijo v pokoj, kjer bo pokojnina vsaj prila vsak mesec,

pa eprav bo majhna. Politiki podaljujejo delovno dobo, nai

vnuki pa ne dobijo zaposlitve. Kako naj se pravilno odloimo,

e je vse zmeano? Zakaj je Erjavec proti reformi, ZDUS pa je

zanjo?

Tole so dejstva, zaradi katerih smo se v upravnem odboru zve-

ze drutev upokojencev odloili, da bomo lanstvu priporoili,

naj gredo na volitve in naj podpro pokojninsko reformo.

Delavci (in delodajalci) smo in bomo vsak mesec vplaevali do-

loene zneske v pokojninsko blagajno. S tem nam drava daje

porotvo, da bomo dobili pokojnino, ko se bomo upokojili.

Zdaj tevilo delavcev upada, upokojencev pa naraa. Ob tem

se dalja tudi doba preivetja, to je doba prejemanja pokojnine.

V minulih 20 letih so politiki v sodelovanju s kapitalom sprejeli

vrsto ukrepov, ki so ogrozili pokojninsko blagajno. Prepolovili

so prispevek delodajalcev, nartno so odpravili slubo drube-

nega knjigovodstva, ki je nadzorovala plaevanje prispevkov za

pokojnine.

Upravljalci KAD so z vednostjo in pod nadzorom politike ravnali

slabo z denarjem, namenjenim za vzdrnost pokojninske bla-

gajne. Zdaj je tudi ta blagajna prazna.

Zaradi vseh teh premalo premiljenih ukrepov je pokojninska

blagajna ogroena. Iz dravnega prorauna moramo za izpla-

ilo starostnih in invalidskih pokojnin nameniti e 1,8 milijarde

evrov na leto.

Proraunska vrea pa je prazna. Za pokojnine in plae v jav-

nem sektorju in za socialne transferje si slovenska drava e

Komu naj verjamem?

izposoja denar v tujini. e bo to morala poeti e naprej, bo

bankrotirala, bankrotu pa bo sledilo drastino znievanje po-

kojnin in pla.

Prebivalci upravieno priakujemo, da bi morali prazno bla-

gajno napolniti tako, da bi odvzeli premoenja tistim, ki so na

raun praznjenja blagajn ustvarjali zasebne dobike. Sodni mli-

ni meljejo, a meljejo poasi. Brez potenega sojenja pa jim ne

moremo premoenja kar pobrati. Poleg tega je svetovni kapi-

tal osiromail tudi nae novorojene bogatae. Tako bomo, al,

morali breme recesije nositi vsi, tudi tisti, ki nismo ni krivi zanjo.

Glavni uinek predlaganega zakona bo prineslo postopno po-

daljevanje delovne dobe (za 4 mesece na leto). Neprijeten, a

nujen ukrep.

Upokojenci smo e veliko prispevali za stabilnosti pokojnin-

ske blagajne, kar dokazuje razmerje med plao in pokojnino,

ki pada e od leta 2000. Zdajnjim upokojencem prinaa novi

zakon pomembno zagotovilo: ni ve padanja pokojnin. Zaradi

boljega razmerja med plao in pokojnino (80 odstotkov), kot

je zdaj, se bo pokojnina celo za malenkost dvignila. To je tudi

prav, saj se polovica upokojencev uvra med najrevneje pre-

bivalce Slovenije.

Kot trdijo strokovnjaki, je med za prebivalce slabimi, a za sta-

bilno pokojninsko blagajno nujnimi monimi reitvami, kot je

nadaljnje znievanje razmerja med pokojnino in plao, dvig pri-

spevne stopnje ali zvianje starostne dobe, slednja monost

ljudem e najbolj prijazna, torej najmanj slaba.

Politino neodvisni strokovnjaki (T. Stanovnik, J. Mencinger, I.

Ribnikar ) trdijo, da predlagani zakon izboljuje dolgoroni

socialni poloaj slovenskih dravljanov.

Kar zadeva DeSUS, pa tole. Je politina stranka in pred volitva-

mi 2012 ie med ljudmi tiste, ki bi ga bili pripravljeni podpreti.

Odloili so se za delavce. Legitimna, a slaba odloitev. Niso

mladi, niso domiselni in niso inovativni. Po moji oceni so se

ustrelili v koleno.

Se bo torej vendarle kaj lae odloiti?

Mateja Kouh Novak

2 3

Dovolj imamo tega gnilega kapitalizma!Na 50 let podlage (gradnja tovarn, nova delovna mesta, razvojni

laboratoriji, kjer so delali tevilni strokovnjaki) e 20 let unievanja

(zapiranje tovarn, unievanje delovnih mest). In vse to v imenu

grke demokracijie (beri anarhije, ki je e dvakrat propadla in

ji Slovenija pomaga z denarjem davkoplaevalcev). Govorijo o

delovnih mestih samo zato, da bi bili ugajali brezposelnim. Lek

so prodali tujcem, ki je kupnino poplaal z dobikom podjetja

v 3 do 4 letih, in to je bila e ena izmed liberalnih inovacij, ki

so kot tevilne druge povprenega dravljana RS pripeljale v

prezadolenost (blizu 8 tiso evrov!), ki jo bomo z reformami

morali plaati spet dravljani, poleg tega pa so nas pripeljali

v lanstvo tevilnih zdruenj samo zato, da se lahko trkajo

sami po prsih zaradi lastne promocije in lastnih osebnih koristi.

Pohlepnim, sebinim, z manipulacijo moi (tudi prek politike

vseh barv) se v tej dravi ni do danes e ni zgodilo. Morda bi

bilo treba zamenjati sodstvo in uvesti posebna sodia, da bi to

drubo oistili gnilih, smrdeih korit in ljudstvu dovolili, da samo

odloa o svoji usodi? Kako si lahko politine stranke vzamejo

oblast v svoje roke, si jo prilastijo kot plen in udarjajo z vsemi

svojimi umotvori po preprostem slovenskemu loveku, pa eprav

niso dobile na volitvah te pravice? tevilni zdajnji politiki, so prili

iz vrst nekdanje ZSMS in se valjajo po strankah e 30 let in ve,

pri tem pa se sami nikoli niso pojavili na trgu dela. So pa tako

pametni, da dobro e danes, v slovenskem kapitalizmu prodajajo

svoje kardeljevske diplome in so polni sovratva do preteklosti,

ki jim je omogoila brezplano olanje in redno plao. as je,

da si poiejo druga dela, morda se za zaetek odpravijo kar na

zavod za zaposlovanje. Slovenija ne potrebuje resetiranja, ampak

oienja barab, ki so zaradi lastnih interesov blokirale razvoj

slovenskega gospodarstva. In vsi ti tevilni dopisni ekonomisti,

ki nikoli niso delali v gospodarstvu, poleg redne plae na

univerzah za dobre honorarje svetujejo politiki, v resnici pa

skrbijo predvsem za svoje epe, da dobro ivijo s prodajanjem

ekonomistih receptov iz tujih knjig (tevilne so e zastarele).

Upokojencem se usklajujejo pokojnine po interventnem

zakonu. ZPIZ-1 je blokiran, kar zadeva usklajevanje! Pred vrati

imamo ZPIZ-2 in nov interventni zakon (v javnemu sektorju se

zaposlujejo ljudje, govori se o kakih tiri tiso, dvigujejo se plae

v javnemu sektorju). Poleg tega nam ZZZS hoe zaraunavati

skoraj e enkrat vije prispevke za osnovno zdravstveno

zavarovanje. e vedno plaujemo prostovoljno zdravstveno

zavarovanje. Kmalu nas bodo udarili e z davkom na

nepreminine, pa e esa se bodo spomnili! In kako se odzivajo

upokojenci na vse to? Kot pravite, ima kakih 60 odstotkov

vseh upokojencev pokojnine do 600 evrov. Kako bodo ti ljudje

plaevali vse te nove dajatve, po drugi strani pa drava varuje

predvsem pri upokojencih. Tako ne bo lo ve dolgo ... e res

zastopate upokojence, potem boste tudi odreagirali. Pa ne

morejo biti upokojenci v socialni dravi najveje breme te drave!

Poleg tega se pripravlja e zdravstvena reforma, po kateri naj bi

plaevali zdravila iz vmesne liste tudi za visok pritisk, holesterol

itd. ... Kako bodo upokojenci z nizkimi pokojninami lahko

plaevali vse to? Po drugi strani pa imamo prejemnike pokojnin,

za katere niso bili plaani prispevki (nekdanje vojake pokojnine,

dravne pokojnine, izjemne pokojnine).Upokojenec A. G.

Pismo ZDUS

vsebinaPismo ZDUS 2

Bodimo modri in odgovorni 3

Narejeno med 2007/2011 4

Priznanja ZDUS 6

Obrazci za priznanja ZDUS 8

Priloga Urada Vlade RS za komuniciranje 12

Solidarnost, temelj pokojninskega zavarovanja 19

Aktivno dravljanstvo 20

Zanimivo, novo, preberite 22

Obvestila ZDUS 23

ZDUS plus je interni obveevalec Zveze drutev upokojencev Slovenije in ni v prodaji. Uredniki odbor: Mimi Kidri, Lada Zei in Matja Vizjak, urednik. Fotografije: fotosluba ZDUS. Nepodpisani lanki so uredniki oz. so podpisani z info.zdus. Naklada 5.000 izvodov.

Obiskujte strani www.zdus-zveza.si

Zagrebki upokojenci obiskali ljubljanske. Ve na strani 22.

2 3

Le e nekaj dni nas loi od t. i. super referenduma, na katerem

bomo v nedeljo, 5. junija odloali o treh zakonih, med drugim o

zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). e v

eni prejnjih tevilk smo obljubili, da vas bomo seznanili z najpo-

membnejimi reitvami zakona ZPIZ-2.

Tako kot mnogi drugi tudi sama menim, da gre za zahtevno od-

loitev in da bodo mnogi v zagati, kako se odloiti. Naj ponovim

svoje mnenje: sodim med tiste, ki so poudarjali, da zakon s tako

zahtevno strokovno vsebino, ki ima ve kot 400 lenov, ni pri-

meren za referendumsko odloanje, eprav je referendum ena

pomembnih oblik demokratinega odloanja.

V predreferendumski kampanji nam mediji vsak dan posredujejo

razlina stalia, mnenja, predloge in pripombe, kar mnoge bega.

Skoraj enotni pa smo v spoznanju, da je pokojninska reforma

potrebna; kar zadeva njeno vsebino pa, al, te enotnosti ni bilo

mogoe dosei. Pri tem naj vnovi poudarim, da so nekatera

dejstva neizpodbitna in da jih bo treba upotevati pri odloanju na

referendumu. Ta dejstva so: s pokojninsko reformo se ne sooa-

mo le v nai dravi, temve so se in se e tudi v drugih evropskih

dravah. Reforme ne zahteva le zdajnja ekonomska kriza, tem-

ve in predvsem demografski tokovi. Postali smo dolgoiva dru-

ba, kjer naraa tevilo starejih, zato tudi tevilo upokojencev. O

tem, da se razmerje med tevilom zavarovancev in upokojencev

slaba, smo e velikokrat govorili. e je bilo to razmerje e pred

desetletji 4 : 1, je sedaj le e 1,6 : 1. Zato je hvalevredno, da

so razprave o pokojninski reformi namenile posebno pozornost

vpraanju odpiranja novih delovnih mest in s tem poveevanju

tevila zavarovancev, ki poleg delodajalcev plaujejo prispevke v

pokojninsko blagajno.

S pokojninsko reformo elimo uresniiti dva temeljna cilja, to je

dolgorono finanno stabilnost te blagajne in primerne pokojni-

ne za zdajnje in prihodnje upokojence. Pri tem se zavedamo,

da z reformo ne moremo reiti vseh problemov, na katere opo-

zarjajo nasprotniki ZPIZ-2, saj so potrebne tudi druge reforme.

Da bi nae gospodarstvo postalo bolj konkurenno in privlano

tudi za tuje investitorje, so potrebne reforme na ve podrojih

(trg dela, davni sistem, izobraevanje, zdravstvo). Le tako bo

mogoe zmanjati tevilo brezposelnih in zagotavljati blaginjo za

vse dravljane. Tega bi se morala zavedati (poleg gospodarstva)

predvsem politika in tako dokazati, da je dravotvorna.

Spotovane bralke in bralci!

Udeleimo se referenduma in dokaimo, da smo odgovorni za

prihodnji razvoj nae mlade drave in za njene prihodnje rodove!

Ko se bomo odloali, ne smemo izhajati le iz osebnih interesov,

koristi posameznih skupin ali razlinih politinih opcij, temve iz

interesov celotne drube. Zato prisluhnimo strokovnjakom, zla-

sti tistim, ki se e dolgo ukvarjajo s pokojninskimi sistemi in jim

dobro poznajo. Ti pa menijo, da je ZPIZ-2 pomemben korak na-

prej v prilagajanju pokojninskega sistema bistveno spremenjenim

drubenoekonomskim razmeram in demografski sestavi prebi-

valstva. V teh teavnih razmerah se moramo zavedati, da je treba

bremena enakomerno porazdeliti in da moramo biti pravini do

vseh, tako tistih, ki so e upokojeni, kot tistih, ki se ele bodo

upokojili, pa tudi do tistih, ki ustvarjajo prihodke za blaginjo vsega

prebivalstva. Reitve ZPIZ-2 to upotevajo, v prihodnje pa bodo

skladno z drubenim razvojem potrebne vnovine drubene pre-

soje.

Prepriana sem, da se boste odloili po tehtnem premisleku in po

vesti ter s svojo modrostjo dokazali, da se zavedate odgovornosti

za uspeen razvoj Slovenije.

Anka Tominek

Bodimo modri inodgovorni

4 5

Narejeno med 2007/2011 in kako v naprejZa nami so tiri leta uspenega dela. V obdobju 2007/2011 smo si v prizadevali izboljati komunikacijo med tremi nivoji zveze, izboljati finanni poloaj na vseh treh ravneh, izboljati spremljanje zakonodaje, ki vpliva na kakovost ivljenja starejih, okrepiti strokovno slubo v pomo vsem nivojem zveze, izboljati obveanje javnosti o poloaju starejih v Sloveniji, izboljati kakovost ivljenja najbolj ogroenih starejih v Sloveniji, izboljati zunanjo podobo zveze, okrepiti sodelovanje starejih pri razvoju drave, okrepiti mednarodne povezave zveze.

Narejeno za bolje delovanja zveze na vseh treh ravnehV tirih letih delovanja smo bistveno izboljali sodelovanje med DU, PZDU in vodstvom zveze. Zveza in pokrajinske zve-ze so postale prepoznavneje med lanstvom. Izboljali smo ob-veenost drutev redno izdajamo mesenik ZDUS plus, prav tako redno objavljamo novice o delu ZDUS na tirih straneh revije Vzajemnost. Osveili smo spletno stran in zaeli organizirano sode-lovati z mediji s podroja obveanja starejih. Izdali smo zloenki, namenjeni naemu lanstvu. Polovica drutev e ima raunalniko opremo, veina med njimi je tudi prikljuena na internet. Z njimi ko-municiramo s pomojo elektronske pote. Leta 2009 smo uvedli re-dna letna sreanja predsednikov drutev z vodstvom zveze in letna izobraevanja funkcionarjev drutev. Podvojili smo proraun. Sredstva za delo nam je uspelo poveati na vseh treh ravneh: v zvezi krepimo strokovne slube, ki pomagajo zvezi, pokrajinskim zvezam in 221 DU, ki sodelujejo v projektu Sta-reji za stareje. Poleg dveh stalnih virov - prihodka iz poslovanja ho-tela Delfin in letnega prispevka ZPIZ za kulturno in portno dejavnost - smo zviali proraun zveze predvsem z uspenim prijavljanjem na razpise domaih in tujih financerjev. V tirih letih smo izpeljali 18 pro-jektov. Leta 2009 smo uvedli monost oglaevanja v naih medijih, znova smo uvedli lanarino zvezi in pokrajinskim zvezam. Sredstva lanarine zveza porabi predvsem za obveanje drutev, izobrae-vanje drutvenih funkcionarjev in za delo delovnih teles zveze.Uredili smo blagajno vzajemne pomoi. Poenotili smo podatke drutev s podatki blagajne. Zviali smo lanarino blagajne in znesek posmrtnine. al pa zaradi dolgoletnega zanemarjanja blagajne e vedno upada tevilo lanov. V zaetku leta 2008 smo imeli 91.466 lanov, 1. januarja 2011 pa le e 82.715. V tem asu je izstopilo 11.694 lanov, umrlo pa jih je 12.700.Veina strokovnih komisij je upraviila obstoj. Aktivno so se vkljuevale v zakonodajne procese, prav tako so bile uspene pri organizaciji portnih, rekreativnih in kulturnih aktivnosti. V letu 2010 nam je uspelo zagotoviti strokovno pomo vsem komisijam. Sredi mandata smo ustanovili komisijo za gospodarstvo, ki se je uspeno lotila iskanja stalnih virov za delo zveze na vseh ravneh.Bistveno se je povealo tevilo upokojenih strokovnjakov.

Tistih, ki so pripravljeni delati v zvezi, v pokrajinah in v drutvih kot prostovoljci na razlinih podrojih, pomembnih za kakovost ivljenja starejih.V tirih letih smo strokovno slubo poveali z 2,5 zaposlene-ga na 10,5 zaposlenega. Imamo polno zaposleno glavno tajnico. tiri zunanje sodelavce v komisijah in urednika asopisa in spletnih strani plaujemo po pogodbi. Veino denarja za zaposlitev smo do-bili s projekti. Popravili smo statut in pravilnike. Pisarna zveze dela vse delovnike med 6.30 in 16. uro.Opozarjali smo na naraajoo revino starejih. V obeh na-ih medijih (Vzajemnosti in v ZDUS plusu), pa tudi s tevilnimi nastopi v drugih medijih smo vsa tiri leta opozarjali na naraajoo revino starejih, na diskriminacijo in nasilje. Izdali smo dve knjigi o diskri-minaciji in nasilju nad starejimi. Izraunali smo znesek ekonomske participacije starejih v nai drubi. Opozarjali smo na bivanjsko pro-blematiko starejih, pri emer smo dali prednost odnosu do starejih po domovih.Poveali smo obseg in pestrost humanitarne dejavnosti v drutvih. S projektom Stareji za stareje, ki tee e osmo leto, vanj pa se je do konca leta 2010 vkljuilo e 228 DU, smo se organizira-no lotili medsebojne pomoi starejih. Drutva so se odprla lokalne-mu okolju, prostovoljke in prostovoljci, lani drutev obiskujejo vse stareje od 69 let, tudi tiste, ki niso lani drutev. S tem si poveujejo ugledu v lokalnem okolju, dobivajo ve sredstev za humanitarno de-javnost, pa tudi lanstvo se poveuje. V osmih letih so koordinatorji prostovoljk in prostovoljcev v DU ob pomoi prostovoljcev, pomagal vrstnikom v 58.412 primerih. Z organizirano humanitarno pomojo vrstnikom pokrivamo e 61 odstotkov Slovenije, vanjo pa zajetih 47 odstotkov vseh starejih od 69 let.ZDUS je prepoznaven zagovornik pravic starejih in drugih ranljivih skupin. Nai strokovnjaki so postali pomembni mnenjski voditelji, ki redno sodelujejo z vladnimi in javnimi slubami. Delujejo v tevilnih strokovnih telesih javnih zavodov in ministrstev. Zveza je postala posebej prepoznavna na podroju zdravstvenega varstva in promocije zdravja, pri opozarjanju na socialne stiske starejih, pri nadzoru nad domskim varstvom, pri ohranjanju duevnega zdravja starejih in pri urejanju pokojninskega sistema.Mednarodno (so)delovanje. V mednarodnem prostoru smo se po-leg lanstva v EURAG aktivno vkljuili tudi v delo mednarodnih organi-zacij AGE, Help the Aged, Help Age International in Eurocarers. Nave-zali smo stike z rojaki v zamejstvu in z upokojenskimi drutvi v dravah, naslednicah Jugoslavije, pa tudi s sorodnimi organizacijami v Italiji, na Madarskem, ekem, Slovakem, Poljski, v Bolgariji in Romuniji.

esa nam ni uspelo narediti? e vedno imamo premalo denarja za stabilno financiranje vseh ravni zveze. Nekatere pokrajinske zveze in drutva se prepoasi vkljuujejo v razvojne projekte zveze in niso dovolj motivirane za skupno delo. Komunikacije s lanstvom so e vedno preskromne in prepoa-sne, zato e iemo najbolj uinkovite poti sprotnega informiranja lanstva.

4 5

Premalo smo naredili za poveanje tevila lanstva. Ni nam uspelo ustvariti vejega zanimanja lanov za letovanje v nai hii v Rogaki Slatini. Polovica drutev je e vedno brez raunalnike opreme in priklju-kov na internet. Nekatere komisije e vedno niso polno zaivele, so pa nujne za nao vejo uinkovitost. Strokovni svet e ni nael svojega mesta v zvezi, nujen pa je po zakonu. e vedno se ne pogovarjamo dovolj s poslanci dravnega zbora in z dravnimi svetniki. Pri sodelovanju z vladnimi slubami smo bili delno uspeni le na dveh ministrstvih. e vedno imamo premalo upokojenih strokovnjakov, ki bi samo-stojno vodili nekatere aktivnosti, eprav se je njihovo tevilo povea-lo. Kljub tiriletnim prizadevanjem nam e ni uspelo navezati ustvarjal-nejih stikov s stranko, ki se ima za stranko upokojencev. Nismo se e dovolj povezali z drugimi samopomonimi in huma-nitarnimi drutvi v dravi.

Razvoj ZDUS med 2011 in 2015V vrsti projektov, ki jih je zaelo uresnievati zdajnje vodstvo zveze v mandatu, ki se konuje, smo prili do polovice poti. Programe, ki smo jih razvili, moramo utrditi in jih narediti uinkoviteje, aktivneje se bomo morali vkljuevati v razvoj obuboane drave, ki smo jo mi, slovenski seniorji, prepustili zdajnjim oblastnikom kot cvetoo, uspeno in socialno pravino dravo. Nae delo je slovenska jav-nost zaznala, od nas priakuje, da bomo pomagali potegniti voz iz blata. Ne bojimo se prihodnosti, saj se vkljuuje v programe aktiv-nega dravljanstva vedno ve naih lanov, upokojenih strokovnja-kov, vodstvo zveze pa jim mora zagotoviti kar najbolje pogoje za delo. Za to pa potrebujemo denar, kadre in opremo.Svoje delo moramo nadaljevati na naslednjih podrojih: poveati moramo obveenost lanstva in hitrost preto-ka informacij v obeh smereh. Najti moramo e nove poti za obveanje lanstva in vseh starejih. Poveati moramo tevilo lanov nae organizacije. S programi, ki bodo zadovoljevali potrebe mlajih upokojencev, se mora lanstvo poveati z zdajnjih 51 na vsaj 61 odstotkov. S tem se bo okrepila mo nae organizacije v prizadevanjih za iz-boljanje kakovosti ivljenja starejih. Zagotoviti moramo ve denarja za delo DU, PZDU, vod-stva zveze in strokovnih slub. Poleg projektnega dela mo-ramo najti stalne vire tudi za delo drutev, kot je projekt kartica ugodnosti, ki se pravkar zaenja. Sredstva morajo omogoiti vejo profesionalizacijo vodenja, to je plaevanje vseh strokov prostovoljcev ter zaposlitve strokovnjakov, kjerkoli in kolikor jih bomo potrebovali. Obinske in medobinske zveze ponekod e vedno delu-jejo. Umestiti jih moramo v mreo lokalnih organizacij in vkljuiti v vse aktivnosti zveze. Pripraviti se moramo na preoblikovanje zveze, ko bo dravni zbor sprejel pokrajinsko zakonodajo. Izobraevanje. Nadaljevati moramo z rednim izobraevanjem funkcionarjev drutev, pokrajinskih in drugih zvez ter vodstvev, uvesti pa moramo tudi redno izobraevanje poverjenikov, ki so pomembni informatorji lanstva. V vseh drutvih moramo usta-noviti svetovalno slubo. Raunalniko opremljanje. Vsa drutva in zveze morajo do-biti raunalnike in prikljuke na internet. Skupen strenik bo sluil

vsem ravnem zveze za uinkovito poslovno komunikacijo in za varno shranjevanje dokumentacije. Usposobiti moramo prosto-voljce - intruktorje za uporabo raunalnika in interneta po DU. Prostori. Vsa DU, PZDU, druge zveze, pa tudi vodstvo zveze morajo priti do primernih prostorov za delo. Trenutno najugodneja pot do prostorov za delo je lahko ustanavljanje centrov dnevnih ak-tivnosti starejih ali medgeneracijskih centrov. e naprej bomo iskali monosti za pomo drutvom pri vzdrevanju njihovih prostorov. Prostoasne dejavnosti. Denar potrebujemo tudi za popestritev rekreativnih, kulturnih in izobraevalnih programov ter programov aktivnega dravljanstva, v katere moramo zajeti im ve lanov. Vkljuevanje v projekt Stareji za stareje. Za vkljuevanje v projekt Stareji za stareje bomo skuali pridobiti vodstva vseh dru-tev, saj mora v teh tekih asih dobiti medsebojna pomo lanstva vejo veljavo. Priakujemo, da bo projekt postal redna in pomemb-na aktivnost slehernega DU. Za vejo uinkovitost medsebojne pomoi moramo e izboljati sodelovanje z drugimi humanitarnimi organizacijami. Kakovost bivanja. Na vseh podrojih kakovosti bivanja starejih moramo poveati aktivnost vseh ravni zveze: v programih aktivnega staranja, pri prepreevanju socialnih stisk, prepreevanju nasilja nad starejimi, pri nadzoru nad domskim varstvom, pri uveljavljanju oskr-be na domu, pri iskanju alternativnih bivalnih oblik za stareje, pri zagovornitvu starejih ipd. Skrbno bomo morali spremljati zakono-dajo, ko gre za njeno poseganje v ivljenje starejih, in si prizadevati za sodelovanje z vladnimi slubami e med zakonodajnim proce-som. Izboljati bomo morali strokovno pomo komisijam zveze. Pri zahtevnejih zakonih bomo morali ustanavljati ekspertne skupine, ki bodo komisijam in upravnemu odboru strokovno pomagale pripra-vljati usmeritve in priakovanja. Strokovnjake za ekspertne skupine bomo iskali v pokrajinskih ekspertnih skupinah, ki jih ustanavljamo letos. Vnovi bomo morali obuditi delo strokovnega sveta, ki mora med organi zveze dobiti svoje mesto. Poveati moramo vpliv civilne drube za razvoj drave. Razviti moramo programe aktivnega dravljanstva, ki morajo zaje-ti im ve lanov, pri tem pa se bomo morali e naprej izogibati aktivnega vkljuevanja v strankarsko ivljenje. Morali bomo ustvariti stalno, tedensko sodelovanje s poslanci dravnega zbora. Priza-devati si bomo morali za nae zastopstvo v dravnem svetu. Prav tako si bomo morali prizadevati, da bo v obinskih svetih im ve strankarsko nevezanih predstavnikov starejih. Aktivno bomo morali sodelovati pri pripravi pokrajinske zakonodaje. Skupaj z drugimi ne-vladnimi organizacijami bomo morali zagotoviti nadzor civilne drube nad javnimi slubami, aktivneje se bomo morali vkljuevati v varstvo potronikov. im ve upokojenih strokovnjakov bomo morali vkljuiti v nadzorne svete javnih intitucij. e naprej moramo razvijati mednarodno sodelovanje. Gre za sodelovanje tako z rojaki zunaj meja Slovenije, kot tudi s sorodni-mi drutvi in zvezami na Balkanu in v dravah EU. Strokovna sluba se mora usposobiti za pomo pri prijavi projektov, ki nam omogoa-jo pridobivanje sredstev za reevanje problemov starejih, prav tako pa nam omogoajo sodelovanje v mednarodnih telesih.Skupaj s tevilnimi sodelavci na vseh ravneh, ki smo v zdajnjem mandatu zastavili modernizacijo nae velike organizacije, se ne bo-jim novih izzivov. Hvalena sem vsem, ki ste zaupali vame in ki ste mi pomagali s svojimi izkunjami, z dobro voljo, s prostovoljnim delom in s svojo modrostjo. Moja temeljna naloga v mandatu, ki je pred nami, e me boste izvolili, bo prenesti aktivnosti na mlaje kadre, jim dati monost za razvoj po njihovi meri, saj bodo oni vlekli naprej na e 65 let uspeen star vlak. Mateja Kouh Novak

6 7

Priznanja ZDUS, pomembno za vse PZDU

Priznanja ZDUS so: pisno priznanje ZDUS, mala plaketa ZDUS, velika plaketa ZDUS in naziv in listina astnega lana.

Ta priznanja ZDUS se lahko podeljujejo (2. in 3. len) upokojen-

cem, vlanjenim v upokojenske organizacije, ter organizacijam in

dravnim organom, javnim zavodom, lokalnim skupnostim in njiho-

vim organom, gospodarskim drubam in drugim organizacijam, pa

tudi organom in fizinim osebam za zasluge pri delovanju upoko-

jenskih organizacij (v nadaljevanju organizacije in fizine osebe). Ta

priznanja se lahko podeljujejo tudi tujim upokojenskim drutvom in

drugim organizacijam ter njihovim lanom za prispevek h krepitvi in

poveevanju ugleda ter za spodbujanje medsebojnega sodelovanja

in pomoi (v nadaljevanju tuje organizacije in fizine osebe).Pri predlogih za priznanja ZDUS (1. len) je treba upotevati: pisno priznanje ZDUS (20. len): upokojenec mora ve kot 3 leta uspeno delovati v upokojenski organizaciji na socialno-zdra-vstvenem, humanitarnem, kulturno-umetnikem, portnem, publi-cistinem, izobraevalnem ali drugih podrojih v prid upokojencev in je e prejel priznanje drutva, kluba ali pokrajinske zveze; mala plaketa ZDUS (21. len): upokojenec mora ve kot 4 leta uspeno delovati v upokojenski organizaciji, s tem da je bil 4 leta pred-sednik ali lan organa upokojenske organizacije ali pa je v tem obdo-bju vodil eno od podroij dela drutva in e ima pisno priznanje ZDUS. velika plaketa ZDUS (22. len): upokojenec mora ve kot 8 let

uspeno delovati v upokojenski organizaciji, s tem da je bil 8 let

predsednik ali lan organa upokojenske organizacije ali pa je v tem

obdobju vodil eno od podroij dela drutva in je e prejel malo pla-

keto ZDUS;

Upokojenska organizacija predloi predloge na posebnih obrazcih

PZDU in k vsakemu predlogu obvezno predloi soglasje prizadetega.

Ta priznanja lahko predlagate tudi organizacijam in tujim organiza-

cijam in fizinim osebam za ustrezno tevilo let sodelovanja (zadnja

odstavka 20., 21. in 22. lena).

naziv in listina astnega lana ZDUS: upokojenec mora ve

kot 15. let uspeno delovati in z izjemnimi zaslugami bistveno pri-

spevati k delovanju in razvoju upokojenske organizacije in pred tem

prejeti veliko plaketo ZDUS.

Predloge predloijo upokojenske organizacije na obrazcih PZDU,

te pa jih z obveznim soglasjem do roka poljejo komisiji ZDUS za

kadrovske in organizacijske zadeve.

Posebna priznanja ZDUS so: priznanje za zasluge in

plaketa za zasluge.

Posebna priznanja se lahko podeljujejo upokojencem, organi-

zacijam in fizinim osebam, pa tudi tujim organizacijam in fizinim

osebam.

Plaketa ZDUS se podeljuje za okrogle obletnice (nad 50 let) de-

lovanja upokojenskega drutva;

Plaketa ZDUS se podeljuje za okrogle obletnice (od 10 do 100

let) delovanja pevskih zborov in kulturnih skupin.

Pri oblikovanju predlogov za posebna priznanja ZDUS (2. len) je

treba upotevati pogoje, ki jih doloa pravilnik o priznanjih.

Priznanje za zasluge podeljuje se za uspeno delo pri krepitvi

ugleda in vloge upokojenske organizacije (v nadaljevanju UO) za iz-

redno uspeno delo ali materialni prispevek na podrojih delovanja

UO ali za izjemno pomemben prispevek ali materialno pomo pri

izvedbi enkratnih aktivnosti.

Na podlagi dolob 29. do 31. lena pravilnika o priznanjih, sprejetega 20. maja 2010, komisija za kadrovske in organizacijske

zadeve ZDUS zaenja

postopek za zbiranje predlogov za priznanja ZDUS,ki bo tekel od dneva objave do 30. septembra 2011.

Pri pripravi predlogov za priznanja ZDUS predlagatelji (to so organi ZDUS, PZDU, drutva upokojencev in klubi) upotevajte, da novi pra-

vilnik o priznanjih natanneje in drugae doloa posebna priznanja (od 23. do 28. lena), da so spremenjeni pogoji in kriteriji za pridobitev

priznanj (18. do 24. len) in da je treba v obrazcih za predlaganje priznanj dosledno navesti vse zahtevane podatke.

Rok za vlaganje predlogov je treba spotovati, saj komisija ZDUS za kadrovske in organizacijske zadeve ne bo upotevala prepozno vlo-

enih vlog (31. len).

Za lajo priprave predlogov za priznanja ZDUS so v nadaljevanju navedeni tisti leni pravilnika o priznanjih, ki doloajo podelitev priznanj.

ZDUS, PZDU, drutva upokojencev in klubi upokojencev lahko vloijo predloge za:

priznanja ZDUS in posebna priznanja ZDUS.

6 7

plaketa za zasluge se podeljuje za izjemno uspeno delo pri kre-

pitvi ugleda in vloge upokojenske organizacije (v nadaljevanju UO),

za izredno uspeno delo ali velik materialni prispevek na podrojih

delovanja UO ali za izjemno pomemben prispevek ali vejo materi-

alno pomo pri izvedbi enkratnih aktivnosti.

Za ta priznanja lahko predlagate upokojence, fizine osebe, orga-

nizacije in tuje osebe na obrazcu, ki ga predloite PZDU, ta pa ga

s svojim soglasjem do roka polje komisiji ZDUS za kadrovske in

organizacijske zadeve.

priznanje za okrogle obletnice upokojenskih organizacij: za

to priznanje lahko predlagate upokojensko organizacijo, ki aktivno

in uspeno deluje ve kot 50 let (50, 60, 70, 80, 90, 100 let).

Predloge lahko vloita PZDU in ZDUS na posebnih obrazcih. priznanje za okrogle obletnice pevskim zborom in kultur-

nim skupinam upokojenskih drutev: za ta priznanja lahko pre-

dlagate pevske zbore in kulturne skupine upokojenskih drutev za

njihovo aktivno in uspeno delo (od 10 let dalje do 100 let za okro-

glo obletnico).

Predloge vloi PZDU na posebnih obrazcih.

K tem predlogom na zahtevo komisije ZDUS za kadrovske in orga-

nizacijske zadeve da mnenje komisija ZDUS za kulturo.

Predloge za priznanja predloite do 30. septembra 2011 na naslov:Zveza drutev upokojencev Slovenije

Komisija ZDUS za kadrovske in organizacijske zadeve

Kebetova ul. 9, 1000 Ljubljana

Prepozno vloenih predlogov komisija ZDUS za kadrovske in orga-

nizacijske zadeve ne bo obravnavala. Predlogi, ki ne bodo ustrezno

pripravljeni in obrazloeni, bodo zavrnjeni kot nepopolni.

Za pojasnila piite strokovnemu sodelavcu ZDUS Milanu Zabavniku

na elektronski naslov ali pokliite na telefon 01/519 51 45, lahko

tudi predsednici komisije Vidi Rozman na elektronski naslov: karoli-

[email protected].

Ljubljana, 20. april 2011 Komisija ZDUS za kadrovske in organizacijske zadeve

Karolina Vida Rozman, predsednica komisije

Priloge: obrazec 1 za predloge priznanj ZDUS za upokojence

obrazec 2 za predloge priznanj ZDUS za organizacije in posameznike

obrazec 3 - za posebna priznanja ZDUS za organizacije in posameznike

obrazec 4 za okrogle obletnice upokojenskih organizacij

obrazec 5 za okrogle obletnice pevskih zborov in kulturnih skupin

Poslano: lanicam in lanom komisije ZDUS za kadrovske in organizacijske zadeve

vsem predsednikom PZDU

predsednici in podpredsednikom ZDUS

predsednici komisije ZDUS za kulturo

tajnici ZDUS

Objavljeno: glasilo ZDUS plus (junij 2011)

na spletnih straneh www.zdus-zveza.si

8 9

Predlog za priznanje organizaciji ali upokojencu pisno priznanje, mala plaketa, velika plaketa, naziv in listina astnega lana

Predlagatelj

DU, PZDU: ...........................................................................................................................................................

Naslov: .................................................................................................................................................................

Datum predloga: ...................................................................................................................................................

Sklep z dne: .........................................................................................................................................................

Prejemnik priznanja

Ime in priimek oz. organizacija: .............................................................................................................................

Naslov: .................................................................................................................................................................

Rojstni datum: ......................................................................................................................................................

lan/ica DU od leta: .............................................................................................................................................

Sedanja dolnost: .................................................................................................................................................

Obdobje: ..............................................................................................................................................................

Dosedanja priznanja (ustrezno obkroite) DU PZDU ZDUS

Doslej najvije priznanje: .......................................................................................................................................

Leto prejema najvijega priznanja: .........................................................................................................................

Obrazloitev dosedanjega dela in obdobje (funkcija, vodenje sekcij, skupin, podroja dela, ipd.):

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

Podpis predsednika DU: .................................................... ig DU:

Datum posredovanja PZDU: ..............................................

Soglasje PZDU (aktivna pomo v PZDU, zasluge, ): ........................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

Podpis predsednika PZDU:................................................ ig PZDU:

Datum posredovanja ZDUS: ..............................................

8 9

Predlog za posebno priznanje organizaciji ali upokojencu priznanje za zasluge, plaketa za zasluge

Predlagatelj

DU, PZDU: ...........................................................................................................................................................

Naslov: .................................................................................................................................................................

Datum predloga: ...................................................................................................................................................

Sklep z dne: .........................................................................................................................................................

Prejemnik priznanja

Ime in priimek: ......................................................................................................................................................

Naslov: .................................................................................................................................................................

Rojstni datum: ......................................................................................................................................................

lan/ica DU od leta: .............................................................................................................................................

Sedanja dolnost: .................................................................................................................................................

Obdobje: ..............................................................................................................................................................

Dosedanja priznanja (ustrezno obkroite) DU PZDU ZDUS

Doslej najvije priznanje: .......................................................................................................................................

Leto prejema najvijega priznanja: .........................................................................................................................

Obrazloitev posebnih zaslug, zaradi katerih se mu naj podeli priznanje (izredno uspeno delo, materialna pomo, pomemben prispevek, ):

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................



Soglasje PZDU (aktivna pomo v PZDU, zasluge, ): ........................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................



10 11

Predlog za posebno priznanje plaketo za okrogle obletnice upokojenske organizacije

Predlagatelj

DU, PZDU: ...........................................................................................................................................................

Naslov: .................................................................................................................................................................

Datum predloga: ...................................................................................................................................................

Sklep z dne: .........................................................................................................................................................

Prejemnik priznanja

DU, PZDU: ...........................................................................................................................................................

Naslov: .................................................................................................................................................................

Leto ustanovitve: ..................................................................................................................................................

tevilo predsednikov do zdaj: ...............................................................................................................................

Najvije tevilo lanov: ............................................... v letu: ................................................................................

Ali imate evidenco (ustrezno obkroite) DA NE DELNO

Predsedniki organizacije od ustanovitve oz. od zaetka vodenja evidence (priimek, ime, obdobje):

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

Predlog za posebno priznanje za ......................... obletnico



Soglasje PZDU: ..................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................



10 11

Predlog za posebno priznanje plaketo za okrogle obletnice pevskih zborov in kulturnih skupin

Predlagatelj

DU, PZDU: ...........................................................................................................................................................

Naslov: .................................................................................................................................................................

Datum predloga: ...................................................................................................................................................

Sklep z dne: .........................................................................................................................................................

Prejemnik priznanja

Naziv kulturne skupine: .........................................................................................................................................

Leto ustanovitve: ..................................................................................................................................................

tevilo lanov: ......................................................................................................................................................

Seznam vodij kulturne skupine (priimek, ime, obdobje):

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

Najviji doseki doslej (pomembneji nastopi, tekmovanja, leto):

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................



Soglasje PZDU: ..................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................



Mnenje komisije ZDUS za kulturo: ..................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................

Podpis predsednika komisije ZDUS za kulturo: ............................................................... ig ZDUS:

12 13

RAZPIHAJMO DVOME O POKOJNINSKI REFORMIV nedeljo, 5. junija 2011, bomo slovenski dravljani na naknadnem zakonodajnem referendumu odloali o potrditvi novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).Zakon se je pripravljal ve kot dve leti in je v asu javne razprave ter pogajanj s socialnimi partnerji doivel tevilne spremembe in dopolnitve. Vanj so bili vkljueni tevilni predlogi sindikatov in drugih, ki so sodelovali v procesu pogajanj, prav z namenom, da bi bil tako kar najbolj sprejemljiv za vse aktivne in upokojene generacije.Na pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti, kar pomeni, da se s sprotnim plaevanjem prispevkov delavcev neposredno zagotavlja izplaevanje pokojnin upokojencem. To pa hkrati pomeni, da je vzdrnost pokojninskega sistema odvisna predvsem od tevila prebivalcev in njihove starosti. Prilagoditve pokojninskega sistema pa zahtevajo neugodne demografske razmere. Da bi bile te prilagoditve im manj bolee, jih novi zakon uvaja postopno, njihovo breme pa kar se da enakomerno porazdeli med vse generacije. Ker je pokojninski sistem preve pomemben za vse nas: za zdajnje in bodoe upokojence, za zaposlene in njihove otroke, za na standard danes in jutri, njegovo sprejetje ne sme biti odvisno od populistinih ocen in celo zavajanj. Vsi skupaj nosimo odgovornost za varno starost vseh generacij!

KAKO DELUJE SLOVENSKI POKOJNINSKI SISTEM?Slovenski pokojninski sistem je tako kot vsi pokojninski sistemi v Evropi oblikovan kot pretoni pokojninski sistem, osnovan na medgeneracijski solidarnosti. To pomeni, da delovno aktivno prebivalstvo, torej delavke in delavci s svojimi prispevki neposredno fi nancirajo izplaevanje pokojnin trenutnim upokojencem. Povedano drugae: stari plaujejo prispevke za pokojnine starih starev, njihovi otroci pa bodo plaevali prispevke za njihove pokojnine.

Denar, ki ga s prispevki plaujejo delavci in delodajalci, se nikjer ne nalaga, nihe z njim ne upravlja ipd., ampak se e isti mesec neposredno nakae kot pokojnine na raune upokojencev.

V letu 2010 smo za pokojnine namenili 4 milijarde evrov, kar je enako polovici vseh prihodkov dravnega prorauna v letu 2010. Govorimo torej o najvejem nannem sistemu v dravi, ki naj bi bil v celoti odvisen od plaila naih prispevkov in prispevkov delodajalcev. al pa to ne dri v celoti. Vplaani prispevki ne zadoajo za pokritje vseh odhodkov pokojninske blagajne. Zaradi primanjkljaja v pokojninski blagajni smo morali davkoplaevalci preko dravnega prorauna v letu 2010 vanjo prispevati ve kot milijardo evrov. Ta izdatek se s staranjem prebivalstva postopno zviuje in e zaenja obremenjevati druge sisteme (olstvo, zdravstvo, promet,).

ZAKAJ SO POTREBNE SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA?Kljuni razlog, zaradi katerega je treba spremeniti pokojninski sistem, je intenzivno staranje prebivalstva. Pretoni pokojninski sistemi, osnovani na medgeneracijski solidarnosti, so namre izjemno obutljivi na demografske spremembe, zato so potrebne redne prilagoditve, s katerimi je mogoe zagotavljati nemoteno in redno izplaevanje pokojnin vsem generacijam. Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predstavlja eno izmed taknih prilagoditev.

Slovenci se v povpreju staramo najhitreje v Evropski uniji. Dele starejih od 65 let se je v zadnjih 20 letih v Sloveniji poveal za 6 %. V prihodnjih 40 letih pa se bo dele starejih od 65 let praktino podvojil in bo leta 2060 znaal kar 33,4 % (vir: Eurostat).

12 13

Zaradi poveevanja delea stareje populacije se pokojninski sistem sooa z vse vejimi pritiski, saj vse manj zaposlenih plauje prispevke za pokojnine vse ve upokojenih. Razmerje med zavarovanci in upokojenci se je od leta 2000 z 1,8 znialo na 1,6 in se nadalje zniuje. Glede na trend staranja to pomeni, da bo kmalu (po letu 2041) 1 zaposlen delal za 1 upokojenca.

Posledice negativnih uinkov staranja prebivalstva se kaejo tudi v nianju pokojnin obstojeih upokojencev. Neugodno stanje v pokojninski blagajni pa dodatno zaostrujejo tudi drugi dejavniki, kot so prezgodnje upokojevanje, pozen vstop mladih na trg dela in brezposelnost.Na prvi pogled se zdi, da sta za to na voljo dve reitvi:

1. poveamo prihodke pokojninske blagajne, kar lahko storimo z: vijimi prispevki zaposlenih (nije neto plae), vijimi prispevki delodajalcev (ve brezposelnih), vianjem sredstev iz prorauna (manj sredstev za zdravstvo, olstvo, razvojne projekte in drugo),

2. zniamo odhodke pokojninske blagajne, kar pomeni, da zniamo izdatke za upokojence, to pa pomeni neposredno znianje vseh pokojnin.

Ne prva ne druga reitev nista dobri, saj ne zagotavljata dolgorone reitve problema, takoj in neposredno pa zniujeta ivljenjski standard prav vseh dravljanov. Na voljo pa je e tretja monost, ki jo predvideva ZPIZ-2, in sicer podaljanje delovne aktivnosti oziroma kasneje upokojevanje!Na ta nain se namre izognemo negativnim uinkom zvievanja prispevkov in znievanja pokojnin, stabiliziramo razmerje med zavarovanci in upokojenci in zagotovimo dovolj sredstev tudi za vse prihodnje upokojence. Nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zato predvideva postopen prehod na od 2 do 3 leta kasneje upokojevanje v prihodnjih 15 letih.

KAJ, E NE STORIMO NIESAR OZ. REFORMO E ZA NEKAJ ASA ODLOIMO?Vsakrno odlaanje z reformo prinaa takojnje neposredno dodatno zadolevanje, s katerim bomo morali pokrivati vse vejo razliko med prihodki in odhodki pokojninske blagajne. Ob dobri milijardi evrov, ki jih e zdaj v pokojninsko blagajno plaujemo iz dravnega prorauna, bi to pomenilo dodatnih 300 milijonov evrov letno.

Za primerjavo, to je dvakrat toliko, kot letno namenimo za denarno socialno pomo najbolj ogroenim skupinam prebivalstva, in trikrat toliko, kot letno namenimo za vse tipendije.

Ta sredstva bo moral dravni proraun zagotoviti s prenaanjem sredstev z drugih podroij, najverjetneje znotraj sistemov socialnega varstva in pla javnih uslubencev, saj se vlada prav zaradi tekih gospodarskih razmer ne more in ne sme odpovedati vlaganju v razvoj, v nova delovna mesta. Na raun zagotavljanja zadostnih sredstev za pokojnine lahko tako priakujemo krenje sredstev za druge pravice (socialne transferje, plae v javnem sektorju, olstvo, zdravstvo,) in s tem zmanjevanje njihovega obsega. Vseeno pa bo treba tudi zmanjevanje nekje ustaviti, saj bi sicer morali te pravice praktino ukiniti, zato se bo drava prisiljena dodatno zadolevati. Posledica zadolevanja pa bodo vije obrestne mere oziroma znievanje ocene bonitetnih hi in destabilizacija celotnih javnih fi nanc.

Od stabilnosti javnih nanc je odvisen prav vsak posameznik v Sloveniji. Stabilnost javnih nanc je namre zagotovilo, da dobijo vsi upokojenci vsak mesec redno izplaane pokojnine in varstvene dodatke, da dobijo stari otroke dodatke in nadomestila za starevstvo, da dijaki in tudenti prejmejo tipendije,

14 15

Znianje bonitetnih ocen neposredno vpliva tudi na konkurennost slovenskega gospodarstva, kar pomeni ve brezposelnih, teje zaposlovanje mladih, manj pobranih prispevkov tako od delodajalcev kot od delavcev in posledino e vije pritiske na pokojninsko blagajno. To pa bo dodatno udarilo po epu tudi dravljane, ki bodo zaradi vijih obrestnih mer plaevali vije mesene obroke kreditov, s katerimi morda odplaujejo nepreminine ali avtomobile.

KAKO SE BOMO UPOKOJEVALI PO NOVEM?Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ohranja vse temeljne pridobitve obstojeega pokojninskega zakona in v skladu s tem krepi sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, osnovanega na medgeneracijski solidarnosti. Postopoma zviuje upokojitvene pogoje za od 2 do 3 leta in jih delno izenauje med mokimi in enskami. Hkrati pa novi zakon odpravlja nekatere pomanjkljivosti, na katere so opozorili tako socialni partnerji kot upokojenci:

vzpostavlja pregledno pokojninsko blagajno, iz katere v druge sisteme prenaa vse pravice, ki niso povezane s plailom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

vzpostavlja neposredno povezavo med vplaanimi prispevki in viino konne pokojnine ter tako uvaja pravineji pokojninski sistem,

s subvencioniranimi prispevki stimulira hitreje zaposlovanje mladih in zaposlovanje starejih, vzpostavlja uinkovit in delavcem prijazneji institut delne upokojitve.

Sistem pa prav tako ohranja poseben asovni bonus za starevstvo in za as sluenja obveznega vojakega roka. Prav tako ostaja zgodneje upokojevanje delavcev na zdravju kodljivih delovnih mestih in delovnih mestih, ki jih po doloeni starosti ni mogoe ve opravljati.

STAROSTNA UPOKOJITEVNajhitreje se bodo lahko upokojili tisti z dolgo pokojninsko dobo. Ob uveljavitvi zakona v letu 2011 se bo moki lahko upokojil, e bo dopolnil 58 let starosti in 41 pokojninske dobe (brez dokupa), enska pa se bo lahko upokojila, e bo dopolnila 55 let starosti in 38 let pokojninske dobe (brez dokupa). Starost in dolina pokojninske dobe se bosta postopoma povievala za 4 mesece na leto do leta 2017 za moke in 2020 za enske, ko bosta znaala 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe (brez dokupa) za moke in 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe (brez dokupa)

Pri nekoliko viji starosti se bodo lahko upokojili tisti z nekoliko krajo pokojninsko dobo. Moki se bodo ob uveljavitvi zakona lahko upokojili, e bodo dopolnili 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe, enske pa se bodo lahko upokojile, e bodo dopolnile 58 let starosti in 38 let pokojninske dobe. Starost se bo postopoma povievala za 6 mesece na leto do leta 2021 za moke in 2025 za enske, ko bo znaal 65 let za oba spola.

Pri viji starosti se bodo lahko upokojili tudi tisti z najkrajo pokojninsko dobo. Moki se bodo ob uveljavitvi zakona lahko upokojili, e bodo dopolnili 63 let in 6 mesecev starosti in 20 let pokojninske dobe, enske pa se bodo lahko upokojile, e bodo dopolnile 61 let in 6 mesecev starosti in 20 let pokojninske dobe. Starost se bo postopoma povievala za 6 mesece na leto do leta 2024 za moke in 2018 za enske, ko bo znaal 65 let za oba spola.

Nov pokojninski zakon pa zavarovancu, ki se upokoji po zgoraj navedenih pogojih, omogoa, da si znia upokojitveno starost na raun starevstva in sluenja obveznega vojakega roka. Pri tem se mu starost za posameznega otroka lahko znia za 8 mesecev, kar je v primerjavi z veljavno zakonodajo ugodneje. Vendar pa se ne glede na navedeno, starost ne more zniati na manj kot 58 let (enske) oziroma 60 let (moki).

Enako pa si lahko zavarovanec na raun sluenja obveznega vojakega roka znia pogoj upokojitvene starosti za ves as sluenja obveznega vojakega roka.

PREDASNA UPOKOJITEVPredasno se bodo ob uveljavitvi zakona moki lahko upokojili, e bodo dopolnili 58 let in 6 mesecev starosti in 40 let pokojninske dobe, enske pa se bodo lahko upokojile, e bodo dopolnile 57 let in 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Nato pa se bodo pogoji postopno povievali, kot je razvidno iz tabele. Predasna upokojitev prinaa trajni malus za vsak mesec upokojitve pred dopolnjeno trenutno polno starostjo. Malusi za enske znaajo v prvih 7 letih max. 3,6 % nato pa se postopoma poviujejo. Starost za oba spola se bo postopoma povievala do 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe za moke in 38 let pokojninske dobe za enske.

VIINA POKOJNIN PO NOVEMEden izmed dveh kljunih ciljev pokojninske reforme je zaustavitev padanja pokojnin. Novo odmerjene pokojnine po obstojeem sistemu padajo zaradi vsakoletnega znievanja odmernega odstotka in zaradi usklajevanja novo odmerjenih pokojnin s pokojninami obstojeih upokojencev (horizontalna izenaenost). Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa odmerni odstotek fiksira in ukinja usklajevanje novih pokojnin s starimi. Izrauni Intituta za ekonomska raziskovanja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so pokazali, da bodo po koncu prehodnih obdobij ob od 2 do 3 leta dalji delovni aktivnosti pokojnine od 5 % do 19 % vije.

14 15

V prehodnem obdobju bo ta rast postopna, do doloenih odstopanj pa bo zaradi postopnega izenaevanja prihajalo tudi med mokimi in enskami. Ob upokojitvi s polno pokojninsko dobo (40 let za moke in 38 let za enske) bo viina pokojnin pri minimalni in povpreni plai ter dvakratniku povprene plae po izraunih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije naslednja: MINIMALNA PLAA

leto moki ZPIZ-1 enske ZPIZ-1 moki in enske ZPIZ-2

2011 435,42 468,49 440,93

2016 465,52 502,03 486,82

2020 490,72 510,48 526,95

2024 516,91 516,91 570,39

POVPRENA PLAA

leto moki ZPIZ-1 enske ZPIZ-1 moki in enske ZPIZ-2

2011 565,36 608,29 583,92

2016 589,19 635,4 644,7

2020 611,4 636,01 697,84

2024 633,98 633,98 755,36

MNENJA O POKOJNINSKI REFORMI

Foto: Daniel Novakovi, STA

Novi zakon ohranja visoko stopnjo zaite starejega prebivalstva, izboljuje pokojninski sistem z vidika aktuarske pravinosti, bistveno izboljuje transparentnost sistema in hkrati celo poveuje solidarnost v sistemu.dr. Tine Stanovnik, ekonomist

Foto: Tamino Petelinek, STA

Drava je vsak dan v huji stiski. Tako upokojenci kot mlaji smo v istem loncu in zato moramo sodelovati. ZDUS podpira reformo pokojninskega sistema.Mateja Kouh Novak, predsednica ZDUS

Urad Vlad

e RS za ko

mun

iciranje, G

rego

rieva 25

, Ljubljana

16 17

potrebujemo nov pokojninski zakon?Ker e danes manj kot dva delata za eno pokojnino. Leta 2041 pa bo za eno pokojnino delal samo e eden. Ker zmanjka milijarda na leto. Vplaamo 3 milijarde evrov prispevkov, izplaamo za 4 milijarde evrov pokojnin letno. Ker ivimo dlje. Priakovana ivljenjska doba se je v zadnjih 30 letih podaljala za ve kot 7 let. Zato so spremembe nujne.

vidimo reitev?Raun se bo izel samo, e bomo zasluili ve. ivimo dlje, zato lahko zasluimo ve. To je dobra novica. Delamo dlje, in ne bo se nam treba zadolevati zaradi pokojnin. Odlaganje reforme je najdraja reitev, ker to pomeni zadolevanje za 300 milijonov evrov na leto.

bomo uvedli spremembe? Brez nianja pla in vianja prispevkov. Viji prispevki zaposlenih bi pomenili nije neto plae, viji prispevki delodajalcev bi povzroili vejo brezposelnost. Brez padanja pokojnin. Po novem bodo pokojnine vije od 5 - 19 %. Postopoma in brez panike. Delovna doba se bo podaljevala postopoma.

vse smo prisluhnili?Mislimo na varno starost vseh: upokojencev in zaposlenih. Z novim zakonom sprejemamo odloitev, da noemo postali nevzdrno breme svojih otrok. Industrijski delavci se bodo e zmeraj lahko upokojevali prej. Zgodaj zaposleni bodo tudi zgodaj upokojeni.

e reforme ne sprejmemo?Ogrozimo medgeneracijsko solidarnost in socialno dravo. V tej referendumski bitki nihe posebej ne more zmagati, lahko pa vsi skupaj veliko izgubimo, e zlasti socialno ibki.

Zak

ajKje

Kak

oKom

uKaj

,

Urad Vlad

e RS za ko

mun

icira

nje, Grego

rieva 25, L

jubljana

16 17

ZAustavimo rno bogatenje na na raunZaradi dela na rno vsako leto izgine za 7 milijard evrov. To je denar, ki bi ga tisti, ki delajo na rno, morali vplaati za olstvo, zdravstvo, porodnike, otroke dodatke, pokojnine Delo na rno je parazit celotne drube. Tisti, ki delajo na rno, nam odirajo delovna mesta. Delo na rno ni podjetnika iznajdljivost. Delo na rno je najveja bolezen poslovne kulture. Delo na rno ni nain za reevanje socialnih teav. Z delom na rno izgubljamo vsi.

Da bi zaustavili rno bogatenje na na raun, novi Zakon o prepreevanju in zaposlovanju na rno: uvaja stroje kazni in bolji nadzor, oproa kazni tistega, ki prijavi delodajalca, da ga je zaposlil na rno, in e ve, delodajalec ga mora zaposliti za nedoloen as, ohranja monosti medsosedske pomoi.

Zaposlenemu na rno pogodba za nedoloen as

Delodajalec, ki na rno zaposluje brezposelno ali neaktivno osebo, mora takni osebi, v roku 3 dni po tem, ko je kritev ugotovljena, izroiti pogodbo za nedoloen as. Hkrati ji je delodajalec dolan za as zaposlitve na rno plaati vso plao in obvezne davke ter prispevke. e pa se as trajanja zaposlitve na rno ne da ugotoviti, pa najmanj za 3 mesece pred ugotovitvijo, s imer zakon iti osebo, ki dela brez veljavne pogodbe o zaposlitvi.

Poleg tega so za tistega, ki zaposluje na rno, naj bo to podjetnik ali pravna oseba, predvidene visoke globe. Prav tako je zaposlovanje na rno tudi kaznivo dejanje, za katerega je zagroena tudi zaporna kazen do enega leta oziroma v doloenih primerih do treh let.

Sosedska pomo ni delo na rno

Sosedska pomo sodi med izjeme in ni delo na rno. Sosed sosedu lahko pomaga pri vseh opravilih, razen e ima eden od njiju registrirano pridobitno dejavnost. Tudi pomo med taknima dvema sosedama je mogoa, vendar brez plaila, in e delo ni vezano na dejavnost, ki jo ima sosed registrirano kot pridobitno dejavnost ter se delo ne opravlja na nepremininah in premininah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.

e ima nekdo registrirano gostinsko dejavnost, mu v okviru sosedske pomoi ne more brezplano, kot sosed pomagati v gostilni, lahko pa mu pomaga pri drugem delu, ki ni vezano na njegovo gostinsko dejavnost.

Dva soseda, ki nimata registrirane nobene dejavnosti, si bosta e naprej lahko neovirano priskoila na pomo ob sezonskih ali kakrnihkoli drugih opravilih.

Omejitev sosedske pomoi v primeru, kadar jo opravlja oseba, ki ima registrirano dejavnost in se delo neposredno nanaa na njegovo dejavnost, velja e po sedanjem zakonu in bo veljala e naprej, tudi e novi zakon ne dobi podpore na referendumu.

Nov zakon pa dodatno omejuje sosedsko pomo le, kadar gre za opravljanje dela na nepremininah in premininah fizine ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje dejavnosti.

Novi zakon je bil pripravljen na podlagi dokumentov in sklepov Vlade RS, predlogov Komisije Vlade RS za odkrivanje in prepreevanje dela in zaposlovanja na rno ter prejetih pripomb in predlogov ter izkuenj iz prakse. Zakon so socialni partnerji torej tudi delodajalci in sindikati enotno podprli na Ekonomsko socialnem svetu.

18 19

Eni se znajdejo, vsi drugi pa zato plaujemo.Na na raun si kupujejo prestine vile in drage limuzine. Na na raun dobivajo podporo za brezposelne. Na na raun hodijo k zdravniku in olajo svoje otroke. In na na raun na koncu dobivajo tudi pokojnine.

Zaradi dela na rno vsako leto izgine za 7 milijard evrov.

Urad Vlad

e RS za ko

mun

icira

nje.

18 19

Solidarnost, temelj pokojninskega zavarovanjaSmo pred referendumom, ki naj bi znova potrdil odloenost

volivcev, da ostajajo solidarni, saj je solidarnost temelj pokoj-

ninskega zavarovanja. Solidarnost, ki zasleduje pravinost med

generacijami, zagotavlja posameznikom, ki so ibkeji, ve kot

bi jim lo glede na vplaane prispevke. Kako zagotoviti primer-

ne pokojnine v finanno vzdrnem sistemu, pa je bilo temeljno

vodilo pri pripravi novega zakona.

Vsi smo prepriani, da je potrebno nekaj narediti, vpraanje je

le, koliko je nujno, in kakno ceno smo pripravljeni plaati, e

sprememb ne bomo uveljavili.

Da se prebivalstvo Slovenije intenzivno stara je znano e ne-

kaj desetletij, vendar smo, al, temu namenjali premalo po-

zornosti. Pred upokojitvijo je t. i. baby boom generacija, ki bo

znatno poviala tevilo upokojencev. Ker bo premalo mladih

vstopilo na trg dela (e desetletja se rodi premalo otrok), ne

bodo sposobni plaevati vse tevilnejih upokojencev. Reitev

je ve, a so veinoma vse slabe. Lahko poviamo prispevke,

bolj obremenimo delovno generacijo in tako tvegamo zapiranje

podjetij in krenje delovnih mest. Lahko zmanjamo pravice,

med drugim tudi pokojnine, kar pa za razvoj in ustrezno social-

no varnost ni dopustno. Zato je najbolja monost podaljanje

delovne aktivnosti, kar je storila e veina drav. Dejstvo je, da

ivimo dlje in smo dlje delovno sposobni.

Kljub zatiskanju oi teave ostajajo. Raji vsakodnevno grizemo

v kislo jabolko in se slepimo, da se bodo teave reile same.

Medtem, ko as tee, pokojnine padajo. Veljavni sistem je slab

za nove upokojence, saj je e odmera naravnana tako, da je

prenizka in se bo e niala. Kaj pa se dogaja s pokojninami

tistih, ki so e upokojeni? Tisti, ki so preteni del aktivnega ob-

dobja dopolnili pred letom 2000, so zaradi znanega 151. lena,

ob vsakokratni februarski uskladitvi prikrajani e za 0,6 od-

stotka ki zagotavlja enakopravnost med pokojninami, uvelja-

vljenimi v razlinih asovnih obdobjih.

Vpraati se moramo, kdo z veljavnim sistemom pridobiva? Ko-

ristil bo predvsem generaciji, ki se blia upokojitvi, ne pa tistim,

neposredno pred upokojitvijo, ki bodo iveli dlje. Na raun (pre)

zgodnje upokojitve te generacije, ki je ena najtevilnejih, bodo

prihajajoe generacije delavcev bistveno bolj finanno obreme-

njene, saj ne bodo sposobne financirati vse mnoinejih upo-

kojencev. Pri delovanju sistema bo seveda pomagala drava,

vendar tudi dravna pomo ni neomejena. Drava namre e

danes prispeva 30 odstotkov za pokojninske odhodke, saj se iz

prispevkov pobere le 70 odstotkov. Zaradi zgodnje upokojitve

baby boomerjev in generacijsko ibkejih generacij mladih, ki

bodo vstopale na trg dela, se bo iz prispevkov pobralo e manj

sredstev. A od kod denar dravi? Od davkov, ki jih plaujejo

aktivni in z zadolevanjem. Drugih virov ni. Zadolevanje, e

bo sploh e mogoe, nas zanesljivo vodi v revino in mo-

no obremenjuje sinove, here, vnuke in vnukinje in morda tudi

pravnuke

Ali lahko tvegamo? Z ukrepi, ki jih prinaa novi zakon, bi bile

pokojnine po prehodnem obdobju, ob 2-3 leta daljem delu, e

ob odmeri vije od 5 do 19 odstotkov. Temeljni cilj novega za-

kona je torej ustaviti padanje pokojnin in ne zmanjevanje izdat-

kov dravnega prorauna, kot je to najvekrat v zadnjem asu

razbrati iz medijev. Novi zakon ustavlja padanje tako zaetnih

pokojnin, kot rta razlino usklajevanje veljavnih pokojnin na

raun daljega dela tistih, ki to zmorejo.

asa za razmislek ni ve veliko. Veina se strinja, da je nekaj

nujno storiti. Strokovnjaki podpirajo reitve v novem zakonu. S

spremembami pa ne smemo odlaati, saj bodo prihodnji ukrepi

lahko le e ostreji.

Drubena odgovornost nas torej sili, da smo pravini do vseh.

Na skupen cilj bi torej morala biti blaginja pokojninske bla-

gajne. Zavzemimo se za enakomerno porazdelitev bremena in

podprimo dobre reitve.

info.zdus

Kaj e prinaa novi zakon? Ohranja medgeneracijsko solidarnost.

Vse, ki delajo obvezuje, da plaajo ustrezne prispevke.

Doloa, da bodo v pokojninskem sistemu le pravice, ki

so vezane na plaevanje prispevkov.

Omogoa vkljuitev v zavarovanje vsem, ki plaujejo

prispevke.

Ohranja najnijo in najvijo pokojninsko osnovo.

Dolgorono zagotavlja stabilnost, s tem pa tudi izplai-

lo primernih pokojnin.

Obiskujte strani www.zdus-zveza.si

20 21

Obiski poslancemProjekt Aktivno dravljanstvo (AD) poteka dobro: pri veini PZDU so

e ustanovili ekspertne skupine, v ZDUS pa nam je uspelo aktivirati

spletno stran (vsaj deloma, saj jo e urejamo) z vsemi potrebnimi

informacijami, ki zadevajo projekt. Tako je pripravljen prvi izbor za

upokojence pomembnih zakonov, ki so v pripravi, pripravljeni so

povzetki in predlogi stali ZDUS, zbrani so podatki o poslanskih pi-

sarnah (ki jih bo treba e preveriti in vnesti morebitne popravke). Vse

to smo objavili na spletni strani in v ZDUS plusu. Prav tako pa smo

objavili tudi metodologijo celotnega projekta, ki smo jo poimenovali

deset korakov v projektu AD. Pripravili smo tudi vzorec pisne prija-

ve obiska pri poslancu ter informacijske zabeleke o obisku.

Ocenjujemo, da so s pripravami prili najdlje v Pomurju, Velenju in v

Celju, kjer so e oblikovali tudi skupine za obiske posameznih po-

slancev. Predlagamo, da s tem tudi takoj prinemo. Da bi vam olaj-

ali delo, predlagamo, da uporabite vzorec prijave obiska, ki vam

ga danes poiljamo. Iz pregleda izbrane zakonodaje izberite enega

ali dva zakona (odvisno od strokovne usmerjenosti obiskovalca),

denimo:

problem pokojninske reforme (kratko stalie vam danes poilja-

mo dodatno);

zakon o socialnovarstvenih prejemkih;

problem javnega zdravstva ali

katerega od drugih zakonov, ki so objavljeni na spletni strani.

Seveda predlagamo, da izbor iz tega gradiva dopolnite s katerim od

regionalnih ali lokalnih problemov, s katerim bi radi seznanili svojega

(pri vas izvoljenega) poslanca ne glede na to, iz katere stranke je.

Pri tem vas posebej opozarjamo, da svoj obisk pri poslancu doku-

mentirate in obenem obvestite koordinatorko projekta Anjo onc v

ZDUS, kako uspeen je bil obisk, ali ste imeli teave pri dogovar-

janju zanj, kakno je vae mnenje o pripravljenosti poslanca za tak

neposreden dialog itd. (Podatke potrebujemo zaradi metodologije,

saj je projekt mednarodno sofinanciran).

e bolj pomembno pa je, da vsebinski del obiska posredujete lo-

kalnim medijem obinskim glasilom, lokalnim radijskim in TV po-

stajam, da se z njihovimi novinarji dogovorite o posredovanju vaih

(naih) stali prebivalcem vae regije in tako soustvarjate javno

mnenje, ki ga bodo poslanci morali upotevati. Tudi o tem informi-

rajte koordinatorko projekta.

Predlagamo torej, da v vseh PZDU, ki ste e oblikovali ekspertne

skupine, zanete z obiski svojih poslancev ali e za ta teden napo-

veste svoj obisk. Za konec maja (31. maja 2011 ob 10. uri) nar-

tujemo sestanek vseh koordinatorjev ali vodij ekspertnih skupin, da

pregledamo dosedanje delo, si izmenjamo izkunje in vnesemo v

projekt nove ideje in spoznanja.

Poslancem in javnosti posredujmo naa stalia, aktivirajmo svoje

veliko znanje in neprecenljive izkunje, ki jih imamo, pomagajmo

tistim, ki to pomo oitno potrebujejo, da bi v prihodnje dobili bolje

zakone, kot so ti, s katerimi se danes ubadamo na referendumih!

Emil Milan Pintar, dr. Mateja Kouh-Novak,vodja projekta predsednica ZDUS

Zakaj podpiramo pokojninsko reformo?V ZDUS se zavedamo, da predlog pokojninske reforme ni pripravljen tako, da bi ga z veseljem podprli ali sprejeli brez pripomb. Po

drugi strani pa je jasno, da reformo potrebujemo, saj Slovenija hitro in nezadrno drsi v strukturna neskladja, ki e ogroajo na razvoj.

Pri tem moramo posebej opozoriti predvsem na naslednje probleme:

hitro naraanje populacije, stareje od 65 let (65+), ki danes predstavlja manj kot etrtino prebivalstva Slovenije, e v naslednjih 15

letih pa se bo njen dele poveal na slabo tretjino, do leta 2050 pa skoraj na polovico; ti tokovi staranja prebivalstva zahtevajo hitro

ukrepanje;

v Sloveniji se je prehitro zmanjevalo tevilo delovnih mest v gospodarstvu in se obenem poveevalo v infrastrukturi, zlasti dravni

upravi, kar ogroa ravnoteje prorauna (in dravnih blagajn), saj zdaj posluje s skoraj 6 mio evrov primanjkljaja na dan;

e zdaj je prevelika obremenitev delovnih mest (tudi zaradi ene najkrajih zaposlitvenih dob v Evropi), zaradi esar postaja nae go-

spodarstvo v v evropskih razsenostih nekonkurenno, posledica tega pa je selitev nae industrije v produktivneja okolja.

Pokojninske reforme torej ne podpiramo iz sebinih razlogov, z eljo, da bi zaitili nae pokojnine, temve v preprianju, da bi zavr-

nitev te reforme dodatno obremenila zdajnja delovna mesta v gospodarstvu, podraila odpiranje novih delovnih mest ter pospeila

selitev industrije in beg intelektualcev iz Slovenije, kar so znamenja gospodarske neuspenosti in nekonkurennosti. Zavraanje nujnih

reform dolgorono ogroa na razvoj in prihodnost naih otrok in vnukov. info.zdus

20 21

Skupnost in demografske spremembe. Da bi lahko spregovorili

o skupnosti, se je potrebno v uvodu vpraati: kaj skupnost sploh

je. V zadnjih letih se ne le v evropskem, pa pa tudi v slovenskem

prostoru poraja vrsta pobud, ki vedno znova opozarjajo na prehitro

razslojevanje, na povean dele drubenih skupin, ki postopoma

drsijo iz osrednjega aktivnega drubenega dela. Ena izmed njih je

tudi skupina starejih.

Zato je v tem, hitro spreminjajoem se asu skupnostna usmeritev

nujna za kompleksneje reevanje teav posameznikov, skupin in

skupnosti. Slednja omogoa, da lahko ljudje izboljamo kakovost

svojih ivljenj in pridobimo vpliv na procese, ki na nas uinkujejo.

Nae skupno poslanstvo naj bi bilo usmerjeno predvsem v iskanje

in ustvarjanje monosti skozi katere bo posameznik znotraj

deklarirane skupnosti voljan in zmoen ponovno tkati mree.

Vzpostavljena mrea. eprav imamo v nai dravi e vedno

dovolj visok odstotek socialne varnosti in njenih zavarovanj, pa

vseeno e sledimo procesom izkljuevanja. Starejim se odrekajo

osnovne lovekove pravice, zlasti na podroju odvzema kompetenc

in dostojanstva.

V nai skupnosti smo vedno imeli obutek za ljudi. Na podroju

aktivnega staranja, predvsem pa kakovostne starosti nismo

zaostajali za evropskimi trendi. Oblikovali smo vrsto programov,

ustanovili nekaj aktivnih drutev, v okviru Uee se skupnosti pa z

medgeneracijskim sodelovanjem spregovorili na omizjih, v odprtih

pogovorih. Vendar smo menili, da je tudi to premalo.

In prav na temelju teh zavedanj in iskanj je lani oktobra postala

aktualna pobuda predsednika aleke pokrajinske zveze drutev

upokojencev Velenje Draga Semeta. Sestala se je manja skupina

posameznikov, ki smo v skupnosti na podroju dela s starejimi e

delovali. Vendar predvsem vsak zase in manj povezovalno. Pobuda

je naletela na odziv obinskih struktur, zato smo hitro sestavili

koordinacijsko skupino za socialno vkljuenost starejih v mestni

obini. Za predsednika skupine je bil imenovan Drago Karl Seme.

lana sta e podupana, predstavnica oddelka za negospodarstvo

Velenja in predstavniki univerze za tretje ivljenjsko obdobje,

projekta Stareji za stareje, Centra za socialno delo in Intituta

Integra intituta za razvoj lovekih virov. Skupina ni zaprta, in

vabi medse nove ustvarjalne skupnostne vire.

Aktivnosti. e z mesecem novembrom 2010 deluje v prostorih

saleke pokrajinske zveze vsako sredo med 9. in 11. uro

posvetovalnica za stareje. V njej delajo tiri aktivne prostovoljke, ki

se tedensko pri svetovanju izmenjujejo.

e v zaetku si je skupina zadala nalogo oblikovati vodnik po

socialnih programih. Broura Tretja generacija v skupnosti mestne

obine Velenje je bila izdana v 5 tiso izvodih, ob podpori upana in

obine Velenje. Z njo smo eleli omogoiti starejim dostop do kar

najbolj relevantnih informacij.

V ospredje so postavili ustanovitev centra starejih, ki jo je mestna

uprava sprejela z razumevanjem. S pomojo PZDU in univerze za

tretje ivljenjsko obdobje smo naredili anketo. Pomembno je, kaj in

katere storitve si v centru elijo ljudje, saj si pobudniki ustanovitve

centra elijo si, da postane center skupni, ustvarjalen in povezovalen

prostor. Ob pomoi obine je e izbrana lokacija. En pomembnih

ciljev je vsekakor spodbujanje medgeneracijske povezanosti in

sodelovanja, zato bo center odprt za razline oblike prostovoljnega

dela: stareji za stareje, medgeneracijsko prostovoljsko delo,

poklicno prostovoljsko delo (uitelji, zdravniki, socialni delavci,

medicinske sestre, kuharji, vrtnarji ipd.) in ne nazadnje tudi nove

oblike virtualnega prostovoljstva. Skupina v projektu

Aktivno dravljanstvo PZDU Velenje

Povezovanje starejih v Velenju

22 23

Obisk zagrebkih upokojencev Ljubljanilani hrvake upokojenske matice iz Zagreba so obiskali ZDUS,

kjer so pripravili razstavo ronih del, obiskali enega od dnevnih

centrov in si ogledali mesto.

V imenu ZDUS jih je sprejel podpredsednik Tone Donko, pozdravil

pa jih je tudi povsem novi predsednik evropske upokojenske

organizacije AGE Marjan Sedmak, sicer tudi predsednik ljubljanske

mestne ali osrednjeslovenske upokojenske organizacije. Goste

iz Zagreba je pozdravil e direktor instituta Hevreka! Andrej Jus,

ki je e ves as tehnini organizator festivalov za tretje ivljenjsko

obdobje. Na lanskem festivalu so hrvaki gosti skuali ugotoviti, na

katerem podroju bi se lahko predstavili letos. Iz bogatega izbora

monosti jim zanesljivo ne bo teko predstaviti nekaterih tipinih

hrvakih ronih del in izdelkov. info.zdus

V duhu sodelovanja generacijFestival za tretje ivljenjsko obdobje je pripravil dan, namenjen

medgeneracijskemu sodelovanju. Na ploadi Maximarketa v

Ljubljani so pripravili avenijo stojnic, na katerih so se predstavila

drutva in organizacije, ki spodbujajo soitje med generacijami.

Dogajanja na stojnicah je popestril program na odru, kjer so

si mimoidoi napasli oi ob onglerskih vragolijah in plesnih

tokah nastopajoih vseh starosti, uho in srce so ogrele ljudske

pesmi, za ljubitelje bolj divjih ritmov pa so poskrbeli rokerji iz

srednje vzgojiteljske ole. V trgovini Maximarket je bila prav

takrat prostovoljska akcija Jaz tebi vreko, ti meni zgodbo. Mladi

prostovoljci so ponudili pomo starejim nakupovalcem pri

pakiranju nakupljenega v vreke in pri njihovem prenaanju do

avtomobilov ali do doma. emu dogodek? Ustvarjalci festivala za

tretje ivljenjsko obdobje verjamejo, da je sodelovanje med mladimi

in starimi klju za prijaznejo in bogatejo drubo. V preteklosti so

se mladi uili iz izkuenj starejih, zdaj pa tak prenos znanj zamira,

obenem pa se e kae zamenjava vlog, ko mladi uijo stareje,

kako se lae spopasti s pastmi informacijske drube. Predstavnik

Zveze drutev upokojencev Slovenije Milan Pavliha poudarja, da

med omenjanjem medgeneracijskega sodelovanja vse prevekrat

pozabljamo na srednjo generacijo. Kot pouen primer je navedel

ljubiteljska kulturna drutva, v katerih sodelujejo od najmlajih do

tistih malo starejih in starih. Med druenjem prenaajo znanje,

hkrati pa se s tem krepijo vezi med ljudmi. info.zdus

Sreanje upokojenskih organizacij Slovenije in HrvakeNa sreanju predstavnikov zveze drutev upokojencev Slovenije in

hrvake upokojenske matice, ki je bilo sredi meseca maja na Ptuju,

so podpisali listino o sodelovanju upokojencev dveh sosednjih

drav. Podpisnika izjave sta bila predsednika obeh organizacij dr.

Mateja Kouh Novak in Josip Vincek.

Podpisnika se strinjata, da organizaciji okrepita sodelovanje na

podrojih, ki povezujeta obe organizaciji, cilj pa nameravajo dosei

z obiski in z izmenjavo dobrih izkuenj.

Predsednica ZDUS Kouhova je obisk ocenila kot evropski,

dobrodoel in koristen. Nadaljevala je: Povezovanje starejih

omogoa upokojencem, da se uspeneje bojujejo za svoje pravice in

jih uveljavljajo, kar je zlasti pomembno za upokojence iz drav nekdanje

Jugoslavije. Poleg tega moramo vedeti, da namenja evropska unija

razmeroma veliko denarja za delo nevladnih in neprofi tnih organizacij,

med katere sodijo tudi drutva upokojencev. M. Ozmec

Zanimivo, novo, preberite

Grand Hotel Primus****superior 198 4 noi (ned-pet)20.5. - 8.7.2011Paket vkljuuje: 4x polpenzion v Grand Hotela Primus, 2x dnevno vstop v bazene in savne Termalnega Parka, neo-mejeno kopanje v hotelskih bazenih Vespasiamus, kopalni pla in brezplani dostop do interneta v sobi

POSEBNE UGODNOSTI! GRATIS: 1x posvet pri zdravniku fizi-atru ali revmatologu oziroma 1x limfna drenaa (presso) 40 minut za odstranjevanje strupov iz telesa in pospeevanje delovanja limfe, brez doplaila za enoposteljno sobo!Doplailo za: turistino takso(1,09 EUR) na osebo na dan)

Cena v EUR velja na osebo na no v dvoposteljni sobi oziroma v economy sobi (Grand Ho-tel Primus) in vkljuuje DDV. Cena je veljavna pri minimalnem bivanju 4 noi in velja le ob predloitvi potrdila o statusu upokojenca. Ostali popusti so izkljueni oziroma so po ceniku.

www.terme-ptuj.si, e: [email protected], T: 02 / 74 94 500

Razvajanje za seniorje v Termah Ptuj

Zelo ugodne ponudbe tudi za

bivanje v bungalovih!

oglas ZDUS TPtuj.indd 1 24.5.2011 16:16:28

22 23

Pojasnilo: DU so v irem javnem interesu!Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve nam je sporoilo, da

DU, vlanjena v ZDUS, nimajo avtomatino statusa drutva, ki dela

v irem javnem interesu, ampak se morajo (e v lokalnem okolju

niso zadovoljni s splono izjavo ZDUS) prijaviti sami na MDDSZ.

Celotno besedilo, kako pridobiti status drutva v javnem interesu,

in ustrezne obrazce najdete na: http://www.mk.gov.si/si/storitve/

postopki/statusi_in_pravice/pridobitev_statusa_v_javnem_

interesu/ Za dodatne informacije lahko pokliete Matejo Ulakar na

Documents

ZDUS plus junij 2011