Zeleni predel mesta PIRANSKE TERASE · samo to. Sprehod skozi zelene zavese in preko teras na obzidje je tudi sprehod skozi preteklost. V tem majhnem koščku mediteranske krajine,

3

3

12

3

1

3

1

3

12

2

1

1

2

3

1

2

2

3

12

133

21

2

Zeleni predel mesta

PIRANSKE TERASE

scapelab

1 UVOD......................................................................................................................................................4 1.1 Fotografije obsotječa stanja.............................................................................................................6

2 OSNOVNA IZHODIŠČA...................................................................................................................82.1 Analogija Seča in Mogoron............................................................................................................102.2 Konstruirana kulturna krajina namesto oblikovane krajine......................................................122.3 Kaj je “Hortus Conclusus”................................................................................................................142.4 Park kot zeleni predpražnik mestnega obzidja..........................................................................162.5 Posegi, ki bodo neopazni.................................................................................................................18

3 PREDSTAVITEV KONCEPTA........................................................................................................203.1 Priključek na mrežo mestnih pešpoti...........................................................................................223.2 Oblikovanje nove topologije: štirje tipi ureditev.........................................................................243.2.1 Zid.........................................................................................................................................................263.2.2 Stopnice...............................................................................................................................................283.2.3 Klančine................................................................................................................................................303.2.4 Terase...................................................................................................................................................323.3 Novi programi, da, vendar kateri?.................................................................................................343.3.1 Širša situacija - Obstoječi programi.......................,,,.....................................................................363.3.2 Ožja lokacija - Obstoječi programi.................................................................................................383.3.3 Nabor možnih programov.................................................................................................................403.4 Kaj storiti z vegetacijo.......................................................................................................................423.4.1 Vzpostavljanje odprtih, prehodnih teras.........................................................................................443.4.2 Selektivno odstranjevanje A.............................................................................................................463.4.2 Selektivno odstranjevanje B.............................................................................................................483.4.2 Selektivno odstranjevanje C.............................................................................................................503.4.2 Selektivno odstranjevanje D.............................................................................................................523.5 Zasaditev nove vegetacije..............................................................................................................543.5.1 Rastlinske vrste, ki jih zasejemo na brežine teras.......................................................................563.5.2 Območja trav in rednega košenja......................,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,........................................583.5.3 Ohranjena drevesa.............................................................................................................................60

4 PREDSTAVITEV PROJEKTA - RISBE........................................................................................624.1 Širša situacija – pogled z zraka.....................................................................................................644.2 Širša situacija – programska shema.............................................................................................664.3 Ožja lokacija - pogled z zraka.......................................................................................................684.4 Ožja lokacija - programska shema...............................................................................................704.5 Perspektivni prerez čez celotno območje....................................................................................724.6 Perspektivni prerez - izrez 1............................................................................................................744.7 Perspektivni prerez - izrez 2..........................................................................................................76

5 PREDSTAVITEV PROJEKTA - FOTOMONTAŽE....................................................................785.1 Terase - prečni pogled....................................................................................................................805.2 Terase kot razgledne ploščadi in prostor za objekte presenečenja...................................825.3 Objekti presenečenja kot program..............................................................................................845.4 Novi posegi ki jih ne opaziš...........................................................................................................865.5 Sprehajalna pot skozi park skrita za obstoječi zid....................................................................885.6 Pogled s cvetoče terase skozi krošnje oljik...............................................................................90

Kazalo

PIRANSKE TERASE4 Zeleni predel mesta 5

Konstruirana avtohtonost

Lokacija parka pod obzidjem na hribu z imenom Mo-goron je izjemna. Mesto, ki ga opazujemo s teras leži pred nami kot na dlani. Pogled se odpira široko, Od Seče do Ankarana, in daleč, do Beneških prista-nišč. Šele ko se vzpnemo na ta skoraj neopazen grič nad mestom, se nam razkrije širina geografskega konteksta, ki mu pripada mesto Piran in ki prese-ga virtualne državne in nacionalne meje in se zave-mo, da pravzaprav zares pripada najbolj morju. Ne samo to. Sprehod skozi zelene zavese in preko teras na obzidje je tudi sprehod skozi preteklost. V tem majhnem koščku mediteranske krajine, streljaj od miz založenih s steklenicami Heinekena in plastič-nim žvenketanjem igralniških žetonov je čas obstal.

Zaradi vsega naštetega je tema parkovne ureditve iz-jemno aktualna. S pojmi kot so narava-kultura, rural-no-urbano, globalno-lokalno, se evropski urbanisti, arhitekti in krajinski arhitekti ukvarjamo zadnjih nekaj desetletij. Zaradi družbeno političnega konteksta in absolutistične ekonomske logike dostikrat popusti-mo in zmagujejo nasilna globalizacija ter umetna okolja, ki strežejo nenasitni želji sodobne civilizacije.

Če smo se pred časom na lokaciji v Luciji po dolgih dvomih zavestno odločili, da podpremo urbanizaci-jo in zgoščevanje, ker nismo videli druge možnosti, na tej lokaciji nismo dvomili niti za trenutek. Na te-rasah pod obzidjem ni pomembno, kaj bi kdorkoli izmed nas rad storil zato ker je arhitekt ali krajinar. Nobeni rokohitrski triki tu niso zaželeni niti dopustni.

Kar je pomembno na tej lokaciji je njen čisti po-tencial. Ob prvem obisku nam je postalo jasno, da je nova ureditev takorekoč že prisotna. Samo

1 UVOD

očistiti jo je potrebno nepotrebne, slučajne na-vlake, ki se je nabrala tu, medtem, ko smo gle-dali drugam in pokazala se bo sama od sebe.

Na terasah ne predlagamo ničesar zares novega. Samo previdno smo odstranili tisto, kar se je nabra-lo spotoma in narahlo poudarili sloje in elemente, ki so pomembni in so tu, na hribu Mogorona praktič-no že od nekdaj. In to je bistvo našega predloga.

Marko Studen univ. dipl. inž. arh., M.Sc.Paul Bourel, Msc. Land. Arch. Boris Matić, mag. inž. arh.Jernej Šipoš, univ. dipl. inž. arh.Jan Jazbac, abs. arh.

1.1. Obstoječe stanje - foto


2 OSNOVNA IZHODIŠČA

2.1. Analogija Seča in Mogoron

2.2. Kulturna krajina namesto oblikovane krajine

2.3. Kaj je “Hortus Conclusus”

2.4. Park kot zeleni predpražnik mestnega obzidja

2.5. Posegi, ki bodo neopazni


Ko smo iskali referenčno območje na obali, ki bi bilo sorodno obravnavanemu, nam je na misel pri-šla Seča. Tako Seča kot Mogoron sta izjemni kra-jinski območji, ki se stikata z urbaniziranim delom slovenske obale. Med njima obstaja jasna analogija. Gre za dvoje robnih območj, ki sta ohranili možnost ohranjnaja krajinskega zelenega pasu predvsem zaradi specifične topologije. Na obeh območjih se je ohranila neka idealizirana podoba mediteranske kulturne krajine - v smislu relativne nepozidanosti, ohranjanja primitivnih obdelovalnih tehnik ter za-enkrat še prevladujočih avtohtonih rastlinskih vrst.

Območji sta si morda podobni še po tem, da je na obeh že desetletja prisoten izjemen pritisk po priva-tiziranju, ki se samo še krepi. V območju Seče nam najbrž ni potrebno te izjave dodatno argumentirati, na območju Mogorona pa sklepamo na take apetite po zasebni hiši , ki je grobo vsajena v zeleni pas, ob-krožena z javnimi površinami in ki praktično prepre-čuje vhod v park in kvari vizuro na mestno obzidje.

2.1. Analogija: Seča in Mogoron


Pri pristopu k oblikovanju sta na voljo dve različni smeri.Prva je, da v krajino vtisnemo močan pečat prisotno-sti civiliziranega sveta, tako da posege v krajino ge-ometriziramo, kompozicijsko uredimo in uokvirimo z elementi, ki so očitno delo človeških rok in čisto na koncu geometriziramo še rastline same, jih oblikuje-mo in režemo tako, da zavzamejo oblike, ki so lastne mentalnemu prostoru urbane civilizacije. Druga možnost je, da krajino kot tako dojemamo že kot zaključeno popolnost, brez da bi jo dodatno silili, da postane nekaj drugega. Kulturna krajina po-seduje nekakšno notranjo urejenost in usklajenost, pa vendarle ni oblikovana, ne obstaja nihče, ki bi jo vnaprej zasnoval. Samo nastajanje krajine skozi ob-delovalne tehnike in specifične rastlinske vrste, ki se sčasoma prebijejo na površje ter ritem letnih časov, ki se zapisuje v to skorajda naključno kompozicijo je tisto, ker človeško oko prepozna kot urejenost v večih nivojih in plasteh.

2.2. Konstruirana kulturna krajina

namesto oblikovane krajine


Naslednja analogija je povezana s srednjeveškim prostorom sprostitve dvorjanov – Hortus Conclusus je predstavljal varen, zamejen prostor, namenjen za-sebnosti, miru, glasbi in igri, skratka umiku v zavetje konstruirane narave, oblikovane po človekovih željah in okusu.Hortus Conclusus je bil tudi prostor zeliščnih oz. botaniških vrtov s specifičnim izborom rastlinskih in drevesnih vrst.

Terasni park je že sedaj pravo nasprotje urbanizira-nemu, popločenemu in gosto poseljenemu prostoru Pirana. Je že prazen prostor, z dobrimi nastavki da lahko postane “hortus conclusus” prebivalcev Pira-na in obiskovalcev - kontrasten svet urbanemu oko-lju in globalizirani krajini, izkušnja avtohotne krajine s pogledi na širok teritorij.

2.3. Kaj je “Hortus Conclusus”

Rajski vrtc. 1410

Tempera na lesu, 26,3 x 33,4 cmStadelsches Kunstinstitut, Frankfurt


Obzidje je zelo pomemben element parka, še pose-bej v veduti z mestne strani. Pri oblikovanju parka, se nam zdi, je pomembno ohraniti ta bistven element obstoječe vedute. V tej veduti se namreč hrib Mogo-rona razprostre kot zelen predpražnik, na katerega je postavljeno mestno obzidje in na tak način dobita veljavo oba, tako terasasti hrib kot obzidje. Topolo-gija hriba je praktično neopazna, zakrita s krošnjami dreves.

Edini moteči element, ki štrli, je vila v območju parka. V idealni situaciji te vile ne bi smelo biti. Prav tako nobenih drugih elelemntov, ki bi podrli jasno in čisto vedutno razmerje med poraščenim hribom kot zele-nim predpražnikom mestnega obzidja.

2.4. Park kot zeleni predpražnik

mestnega obzidja


Prav ničesar novega ne želimo dodati v ta prostor. Elementi, ki jih bomo dodali v park bodo imeli zna-čaj plemenitega staranja. Prekrila jih bo patina časa in v nekaj letih se bo zdelo, kot da so tu od nekdaj. Govorimo o izboru lokalnih materialov, preprosti, ar-hetipični tektoniki in premišljenih detajlih.

2.5. Posegi, ki bodo neopazni


3 PREDSTAVITEV KONCEPTA

3.1. Priključek na mrežo mestnih pešpoti

3.2. Oblikovanje nove topologije: štirje tipi ureditev

3.2. Novi programi, da, vendar kateri?

3.3. Kaj storiti z vegetacijo

3.4. Zasaditev nove vegetacije


Sprehajalne poti po obali Pirana se iztečejo na zele-no ploščad ob cerkvi nad mestom.Z vzpostavitvijo piranskih teras pod obzidjem bi lah-ko sklenili obhodno pešpot okoli mesta ter za pre-bivalce in obiskovalce odprli pot skozi park in proti obzidju tudi s te smeri. Doživetje terasnega parka pod obzidjem, s pogledi, ki jih ponuja, omogoča novo, specifično doživetje, ki je kontrastno doživetju Tartinijevega trga. Terasni park je odprt v krajino, v teritorij, medtem ko je Tartinijev trg zavetje med zidovi, zaprto, kot v dlani. Terasni park je krajinska javna površina, na-menjena posameznikom, manjšim skupinam, tišini in kontemplaciji, medtem ko je Tartinijev trg dejan-sko dnevna soba mesta, kjer se zbirajo družine, kjer se živi in komunicira v množici, zunaj na razgretem mestnem tlaku.

3.1. Priključek na mrežo mestnih

pešpoti


3.2. Oblikovanje nove topologije:

štirje tipi ureditev 3.2.1. Zid

3.2.2. Stopnice

3.2.3. Klančine

3.2.4. Terase


3.2.1. Zid - kot južni rob parka in hkrati urbana sprehajalna pot po robu parka


3.2.2. Stopnice - hitra in najkrajša povezava med terasami


3.2.3. Klančine – poševna pot, ki preči terase in vijuga kot bližnjica med njimi


3.2.4. Terase – velike površine položene od roba do roba parka, namenjene programom in urbanim elementom


Pri programski zasnovi smo sledili vodilu, da je pro-stor sam dovolj zanimiv in da s pravilno prezentacijo obstoječih potencialov pravzaporav ne potrebuje dodatnih programskih “atrakcij”, ravno obratno.Piranske terase bi po našem prepričanju morale ostati terase, namenjene sprehodu skozi tipično kra-jino, s pogledi na širok teritorij in z skromnimi, ne-opaznimi urbanimi elementi, namenjeni posedanju, poležavanju in druženju manjših skupin. Preprosta specifična parkovna ureditev, ki bi jo bilo možno nadgraditi z “objekti presenečenja”, ki jih odkrivaš na terasah, ko se vzpenjaš proti zidu – skulpture s specifično zvočno tematiko, tematiko vode ali po-dobno

3.3. Novi programi, da, vendar

kateri?

3.3.1. Širša situacija -Obstoječi programi

3.3.2. Ožja lokacija -Obstoječi programi

3.3.3. Nabor možnih programov


3.3.1. Širša situacija - Obstoječi programi

Na diagramu so prikazani obstoječi programi v šir-šem območju, kjer je razvidno, da so javni programi v Piranu razporejeni koncentrično-osrednje stori-tve okoli Tartinijevega trga, nastanitve in gostinski objekti ob robu.Piranske terase so dejansko edino večje zeleno ob-močje v bližini središča mesta.Piranske terase so prostorski in programski kontra-punkt Tartinijevemu trgu:- terase so odprte v krajino, navzven, Tartinijev trg je zamejen s stavbami, obrnjen vase - terase so namenjene individualnim programom in malim skupinam, Tartinijev trg je najbolj množičen mestni prostor, njegova dnevna soba.


3.3.2. Ožja lokacija – Obstoječi programi

V obstoječi rabi je območje trenutno namenjeno predvsem razgledu in obisku obzidja, ter vrtičkom.Obstoječi zasebni stanovanjski objekt z eksten-zivnim zagrajenim obodnim prostorom preprečuje vstop v park in zavzema večji del vitalne zgornje te-rase ob obzidju, ki bi morala biti prazna.Zasebna stavba v tem prostoru predstavlja resno razvrednotenje prostorskega in programskega po-tenciala.


3.3.3. Nabor možnih programov

Pri programski zasnovi smo sledili vodilu, da je pro-stor sam dovolj zanimiv in da s pravilno prezentaci-jo pravzaporav ne potrebuje dodatnih programskih “atrakcij”, ravno obratno.

Kljub temu smo zapisali izbor programov, ki se nam ne zdijo vsiljivi, in ki bi lahko delovali, vkolikor se me-sto zanje odloči.

Nabor možnih programov:Če že ni možno odkupiti in odstraniti zasebne hiše, ki stoji sredi največje terase ob obzidju, predlagamo, da jo mesto odkupi in nameni javnemu programu. (Hostel ni nujno edina dobra ideja).Mikro ambienti za piknike.Prostori za sprostitev - kamnite klopi, ploščadi za meditacijo.Gojenje oljk in vinske trte, pridelovanje olja in vina.Botanična izobraževalna pot.Netipizirani elementi za otroško igro, s poudarkom na neformalni igri.Mirne igre za odrasle - mize za igre.Elementi za razstave na prostem, ob obzidju.


Ohranjamo vso kvalitetno, avtohtono vegetacijo in odstranjujemo vegetacijo, ki preprečuje prehod, po-glede ali je v prostor prinešena naključno ali pa je celo izrazit tujek.Celoten sistem vzpostavljanja nove krajine temelji na tehnikah vzgoje in vzdrževanja posameznih rastlin-skih in drevesnih vrst, torej je analogna principom, po katerih nastaja kulturna krajina.

3.4. Kaj storiti z vegetacijo

3.4.1. Vzpostavljanje odprtih, prehodnih teras

3.4.2. Selektivno odstranjevanje A

3.4.2. Selektivno odstranjevanje B

3.4.2. Selektivno odstranjevanje C

3.4.2. Selektivno odstranjevanje D


3.4.1. Vzpostavljanje odprtih, prehodnih teras

Bistven prostorski koncept, ki ga zasledujemo je ustvarjanje odprtih prehodnih teras od enega do drugega roba parka. Neravnine, grmičevja, dre-vesa, ki sedaj preprečujejo tako oblikovanje teras, odstranimo, prekinjene terase povežemo v enovita programska polja, ki jih je potrebno redno kositi.


3.4.2. Selektivno odstranjevanje A Na terasi pred obzidjem predlagamo odstranitev vseh grmovnic, bambusa in drugih naključno zasa-jenih rastlinskih in drevesnih vrst ter ustvarjanje eno-vite travnate terase, zasajene z oljkami.


3.4.2. Selektivno odstranjevanje B Na osrednjih terasah predvidevamo odstranitev dreves, ki so posajena na ploskve teras in drugih, naključno zasajenih neavtohtonih drevesnih in ra-stlinskih vrst.


3.4.2. Selektivno odstranjevanje C Na najstrmejšem delu z najožjimi terasami predvide-vamo ohranjanje avtohtonih drevesnih vrst na bre-žinah in odstranjevanje drugih, naključno zasajenih neavtohtonih drevesnih in rastlinskih vrst.


3.4.2. Selektivno odstranjevanje D Z ustreznim vzdrževanjem se ustvarja razlika med brežinami in košenimi površinami teras.


Novih zasaditev je praktično zelo malo. Najbolj ob-sežno je sejanje na poševninah med terasami, kjer je predvidena mešanica lokalnih avtohtonih rastlin z različno cvetno dobo in barvitostjo.Terasni deli so namenjeni avtohtonim travam, ki jih je potrebno redno kositi, lokalno pa so posejane z marjeticami in regratom. Od dreves ohranjamo samo štiri avtohtone vrste, ki jih dosadimo po potrebi tam, kjer je obstoječih dre-ves premalo, so preredka ali pa so poškodovana.

3.5. Zasaditev nove vegetacije

3.5.1. Rastlinske vrste, ki jih zasejemona brežine teras

3.5.2. Območja trav in rednega košenja

3.5.3. Ohranjena drevesa


Ajuga genevesis 'Istra', Dlakavi skrečnik 'Istra'

Campanula cespitosa, Kampanula rušnata

Lilium carnicolicum, Kranjska lilija

Cichorium intybus, Navadni potrošnik

Moehringia villosa, Popkoresa

Linum narbonense, Francoski lan

Astrantia major, Zali kobulček

Gentiana verna, Tržaški svišč

Galium verum, Prava lakota

Pelargonium radens, Rožovinka

Trollius europaeus, Navadna pogacica

Geranium macrorrhizum, korenikasta krvomočnica

Anthyllis vulneraria, Alpski ranjak

Oenothera biennis, Dvoletni svetlin

Allium cepa, Čebula

Artemisia dracunculus, Tarragon

Berberis vulgaris, Navadni češmin

Mentha longifolia, Sdolgolistna meta

Frangula rupestris, Skalna krhlika

Rosmarinus officinalis, Rožmarin

Ligustrum ibota, Ibota kalina

Salvia officinalis, Sage

Satureja montana, Pisani šetraj

Thymus longicaulis, Dolgostebelna materina dušica

3.5.1. Rastlinske vrste, ki jih zasejemona brežine teras

Grmovnice Zelišča Cvetlice


3.5.2. Območja trav in rednega košenja

Fescue spp. mix, Trata

Leucanthemum vulgare, Marjetica

Taraxum officinale, Regrat

Trava


3.5.3. Ohranjena drevesa

Drevo

Olea spp, Oljke

Nerium oleander, Oleandri

Cedrus brevifolia, Cedre

Cupressus sempervirens, Vednozelene cipresse


4 PREDSTAVITEV PROJEKTA - RISBE

4.1. Širša situacija - pogled z zraka

4.2. Širša situacija - programska shema

4.3. Ožja lokacija - pogled z zraka

4.4. Ožja lokacija - programska shema

4.5. Perspektivni prerez čez celotno območje

4.6. Perspektivni prerez - izrez 1



Mandrač

Tartinijev trg

4.1. Širša situacija - pogled z zraka

Vrtec Mornarček

Obstoječe otroškoigrišče

Večnamensko parkirišče

Terasa

Piranske terase

Hostel


4.2. Širša situacija - programska shema


4.3. Ožja lokacija - pogled z zraka

glavna terasa

nasad oljk

hostel

kavrna hostla

vhod

servisni vhod za hostel

vstop na zid

vodnjak

razgledna točka

meglenje

obstoječi bunker

novo kamnito stopnišče

kamnita klop

cvetoča pobočja

vhod

sprehajalna pot

piknik prostor


4.4. Ožja lokacija - programska shema



Izrez 2

Izrez 1

Terasasti park, ki ga omejujeta staro mestno obzid-je in Ulica IX. korpusa, omogoča odprt pogled na mesto Piran.




Vzdrževano zelenje omogoča dostop in poglede s piranskega kllifa. Obiskovalci parka imajo možnost dostopa do očiščenih teras.



Pobočja teras so zasajena z bogatim avtohtonim zelenjem, ki skozi letne čase menja svoj izgled. Obi-skovalci lahko tukaj naberejo zelišča in začime.


5 PREDSTAVITEV PROJEKTA - FOTOMONTAŽE

5.1. Terase - prečni pogled

5.2. Terase kot razgledne ploščadi in prostor za objekte presenečenja

5.3. Objekti presenečenja kot program

5.4. Novi posegi ki jih ne opaziš

5.5. Sprehajalna pot skozi park skrita za obstoječi zid

5.6. Pogled s cvetoče terase skozi krošnje


5.1. Terase - prečni pogled

Terase se raztezajo od roba do roba parka kot pro-ste, košene površine. Preproste, neopazne klopi iz lokalnega kamnoloma služijo za posedanje, poleža-vanje, piknik prostor ali za partijo šaha.


5.2. Terase kot razgledne ploščadi in

prostor za objekte presenečenja

S teras se odpirajo široki pogledi na zaledni in mor-ski teritorij. V ospredju t.i. “element presenečenja”, ki jih obiskovalci odkrivajo ob sprehajanju po parku.


5.3. Objekti presenečenja kot program

Po parku so razporejeni “elementi presenečenja”, ki so lahko pravzaprav edini dodatni program par-ka. Prikazani so elementi zvočnih inštalacij, ki jih je možno oblikovati s preprostimi, trajnimi materiali in lahko predstavlajo tudi netipična igrala za starejše otroke (5-12 let).


5.4. Novi posegi, ki jih ne opaziš

Nove stopnice so izklesane v lokalnem kamnolo-mu in so v primerjavi z obstoječimi sicer res nove, vendar se bodo zelo hitro obarvale in se stopile z okoljem.


5.5. Sprehajalna pot skozi park

skrita za obstoječi zid

Nova pot je skrita pogledom z ulice, položena za obstoječi zid, tlakovana z enakim materialom, iz ka-terega je narejen zid.


5.6. Pogled s cvetoče terase skozi

krošnje

Terasa posuta z marjeticami in pogled na Piran skozi krošnje, ki po silhueti spominjajo na pogled skozi lok obzidja.


KOLOFON

scapelab d.o.o. arhitektura I urbanizem I planiranjeLevstikov trg 4aSI-1000 LjubljanaSlovenija

T: 01 200 3591F: 01 200 3598E: [email protected]: www.scapelab.com

AvtorjiMarko Studen univ. dipl. inž. arh., M.Sc.Paul Bourel, M.Sc. Land. Arch. Boris Matić, mag. inž. arh.Jernej Šipoš, univ. dipl. inž. arh.Jan Jazbac, abs. arh.

Svetovalkaprof. dr. Sonja Ana Hoyer


Documents

Zeleni predel mesta PIRANSKE TERASE · samo to. Sprehod skozi zelene zavese in preko teras na obzidje je tudi sprehod skozi preteklost. V tem majhnem koščku mediteranske krajine,