Zgodbe Iz Asgarda - Notranje Strani

7/25/2019 Zgodbe Iz Asgarda - Notranje Strani

1/16

Mary H. Foster & Mabel H. Cummings

ZGODBE IZZGODBE IZZGODBE IZZGODBE IZ

ASGARDAASGARDAASGARDAASGARDAPRIPOVEDKE IZ NORDIJSKE

MITOLOGIJE

2016


2/16

Naslov izvirnika: Asgard Stories

Prevod: Matejka Krian

Raunalniko oblikovanje knjinega bloka: Matejka Krian

Oblikovanje ovitka: Stella, Robert Pokorny s.p

Urednica: Matejka Krian

Tisk:

DEMAT d.o.o., Stegne 3, 1000 Ljubljana

Zalonitvo in distribucija:

LYNX, Matejka Krian s.p., Bodkovci 41 B, 2256 Jurinci

GSM: 040-717-445

www.lynx-books.com

Jurinci, 2016

Naklada: tiskano po naroilu.

Vse pravice pridrane.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

398.2(=113.1)

FOSTER, Mary H.

Zgodbe iz Asgarda : pripovedke iz nordijske mitologije / Mary H. Foster

& Mabel H. Cummings ; [prevod Matejka Krian]. - Jurinci : LYNX,

2016

ISBN 978-961-93970-0-8 (trda vezava)

ISBN 978-961-93970-1-5 (bro.)

1. Cummings, Mabel H.

283017728


3/16

KAZALO

PREDGOVOR, 7

ZGODBA O ZAETKU, 11

ODINOVA NAGRADA, 18

TYR IN VOLK, 24

FREYJINA OGRLICA, 32

THOROVO KLADIVO, 39

THOROVO UDOVITO POTOVANJE, 43

KAKO JE THOR IZGUBIL SVOJE KLADIVO, 53

FRIGGIN DAR, 60

UGRABITEV IDUNE, 63

SKADI, 75

BALDUR, 79

AEGIRJEVO SLAVJE, 85

KAZNOVANJE LOKIJA, 93

SOMRAK BOGOV, 97

SEZNAM IMEN, 102


4/16


5/16

Vsem naim otrokom, ki so radi

prisluhnili pripovedkam iz Asgarda.

PREDGOVOR

Ta knjiica je nastala na podlagi veletnih izkuenj vpripovedovanju klasinih junih in severnih mitov otro-kom v oli. Razumevanje in zanimanje, ki so ga pokazali

otroci, je opogumilo avtorici v upanju, da bodo tudi drugiuitelji in uenci uivali v mitih, ki jih vsebuje knjiica.

Zanimanje, ki so ga otroci pokazali pri pouevanju, jepozivalo po takni preprosti knjiici, ki bi podala nordijskemite v primerni obliki za uporabo pri uencih v oli, kottudi pri branju otrokom doma. Obstaja ve zbirk grkihpripovedk, vendar pa se knjige o nordijski mitologiji zdijoprenapolnjene s podrobnostmi in kot takne niso prilago-jene zelo mladim bralcem.

Izkunje avtoric narekujejo, da bi se pouevanje o mitihmoralo zaeti s tistimi s Severa, grki pa bi naj sledilikasneje, s primerjavo in s sklicevanjem na nordijske mite.Zgodbe, ki so bile ljube naim prednikom, zaznamujejo

nae otroke bolj globoko in so zanje bolj dobrodole kottiste, ki prihajajo k nam od Grkov. To je povsem razum-ljivo. Slikovni opisi v nordijskih pripovedkah o trdemboju z robustno naravo in ostrim podnebjem severa sonam seveda bolj domai kot mileji in bolj stanovitnipogoji junejih narodov. Tudi moralni ton nordijskih

mitov je bolj vzvien, isteji in bolj neomajen kot ton


6/16

grkih pripovedk, zato je bolj skladen z naim tevtonskimpogledom na svet.

Seveda je veliko odvisno od uiteljevega temeljitegapoznavanja mitov in vpogleda v njihov pomen. Mite jepotrebno predstavljati na taken nain, da vzbudijo zani-manje otrok in da jih vodijo k temu, da pri razumevanjuuporabljajo lastno domiljijo.

Vrednost nordijskih mitov so izpostavili Carlyle, Dasent,Anderson in drugi. Zame je v nordijskem sistemu nekaj zelopristnega, veliastnega in lovekega,je zapisal Carlyle.

iroka preprostost, tako zelo drugana od lahkotne ljubkostistarega grkega poganstva, je znailna za ta nordijski sistem.Obsega resnine misli o globokih, grobih, resnobnih umih, ki sodokaj odprti za zadeve, ki se jih tiejo iz oi v oi in od srca dosrca pogled na stvari prve znailnosti vsega dobrega skozi vse

ase.Anderson, avtor Nordijske mitologije, je zapisal:

V nordijski mitologiji je osrednja ideja njena posebna znail-nost, ki lei v njeni moi in lepoti. Vsak mit in vsako boanstvoje neloljivo povezano z drugimi; in tako je tudi ideja o enotnostiin centraliziranosti posebna in ena izmed glavnih karakteristik

tevtonskih narodov. Medtem ko grka mitologija prikazuje drob-ne grke dravice in drave june Evrope, nordijska mitologijaprikazuje politine in drubene usode zdruene Skandinavije,zdruene Velike Britanije in ZDA. Poetino obdobje otrokovegalastnega naroda je potrebno staliti in preoblikovati v poezijo zdotikom iskrice kranske prefinjenosti in ljubezni, nato pa jo,e se tako izrazim, zliti v otrokovo duo. Otrokov um je potrebno


7/16

nahraniti z mitolokimi zgodbami in staro folkloro njegoveganaroda.

Ob tevilnih posvetovanjih pri pripravljanju te izdaje,sta avtorici e posebej hvaleni naslednjim delom: Thor-povemu prevodu Seamundove Edde, The Younger Edda,Andersonovi Nordijski mitologiji, Guergerjevim Mitomsevernih deel; Williamu in Mary Howitt za Literaturo inromantiko Severne Evrope ter Malletovim Severnim antikvi-tetam.

Mass.,

Brookline,

September, 1901.


8/16


9/16

ZGODBA O ZAETKU

Ljudje, ki so pred davnimi leti iveli v deelah daljnegasevera, so opazovali udovite stvari, ki so se vsak dandogajale okrog njih, enako kot danes to ponemo mi,vendar niso poznali enega iveega Boga, oeta vseh

bogov, ki je ustvaril njih in svet in ki je vladal s svojimimodrimi zakoni. Prepriani so bili, da zagotovo obstajaveliko nevidnih sil, ki so ivele v oblakih, vetru, nevihtahin na soncu ter delale vse te udee, ki jih noben lovek niznal narediti.

In tako so ti severni ljudje, ki so bili nai predniki, zaeli

verjeti v veliko bogov eden za sonce, drugi za grom, spetdrugi za cvetje in tako dalje.

V dolgih in temanih zimah, ko jih je svetlo sonce za-pustilo, so imeli ti severnjaki as premiljevati o moehmraza, vetra in neviht, ki so jih imenovali velikani. Imeliso navado pripovedovati zgodbe in peti pesmi o kratkem,


10/16

svetlem poletju, tajanju potokov in jezer, prihodu ptic inro.

Z velikim veseljem so ljudje pozdravili boga svetlegasonca, Baldurja, ko se je spomladi po dolgi temi vrnil knjim, in verjeli so, da dolgujejo svoja ivljenja njegoviprijateljski toplini in svetlobi.

Med prebiranjem teh zgodb ali mitov, ki so jih ljudje edavno pripovedovali, lahko opazimo, da je njihov namenpripovedovati o svetu okoli nas. Najprej so zgodbe pri-povedovali in peli oetje sinovom - torej ena generacijadrugi - kasneje, ko so se ljudje nauili pisati, pa so te mitezapisali in jih z veliko ljubezni in skrbnosti ohranili.

Zgodba, ki jo miti pripovedujejo, je zgodba o zaetku.Najprej, preden so na svetu bila iva bitja, je bilo vsesurovo in brez reda. Dale na severu je bilo zelo mrzlo,

saj sta bila povsod sneg in led. Proti jugu je bil ogenj in kosta se sreala ogenj in mraz, se je oblikovala gosta para, izkatere je skoil ogromen velikan. Ko se je oziral okrogsebe, da bi nael nekaj hrane, je zagledal kravo, ki je pravtako iskala nekaj za pojest. Led je imel slan okus in ko gaje krava zaela lizati, se je pojavila glava, nazadnje pa jepred njo stala cela podoba boga.

Iz teh dveh, velikana in boga, izhajata dve veliki rasi,velikani in bogovi, ki so bili zmeraj drug drugemu sovra-niki. Velikani so neprenehoma skuali vdreti v Asgard,domovanje bogov, ki je bilo na nebu; po drugi strani paso bili bogovi pazljivi in so ves as nartovali, kako bivelikane zadrali zunaj in jih spravili nazaj v njihovo


11/16

trdnjavo, Utgard. Na svet, kjer ivimo moki in enske,je leal med Utgardom in Asgardom ter se je imenoval

Midgard. Okoli tega sveta se je pod oceanom ovijala po-astna kaa, ki je zrasla tako dolga, da ji je njen rep zraselv usta. Imenovala se je midgardska kaa.

udovito drevo, ki se imenuje Yggdrasil, je povezovalovse tri svetove. Ta veliki jesen je imel svoje korenine vUtgardu, vrhovi njegovih vej pa so segali tako visoko, daso zasenili Asgard. Glavne korenine drevesa so zalivale

drevesne fontane in blizu ene izmed njih je sedel modervelikan Mimir, o katerem bomo ve izvedeli kasneje.Norne, tri sestre, so prav tako ivele v koreninah Yggra-sila in so skrbno pazile, da je bilo drevo vsak dan zalito.

Majhna siva veverika je ves as tekala gor in dol podrevesu, mahala z repom in hitela pripovedovati novice

vsem, ki jih je sreala po poti. V elji, da bi bila prva, ki biprinesla novico, je velikokrat nakopala teave sebi in tudidrugim, saj ni bila zmeraj pazljiva in ni povedala zgodbenatanno tako, kot jo je sliala, in velikokrat bi vsi bilisreneji, e bi veverika ohranila zgodbo samo zase.

Bogovi in boginje, vsi skupaj, so se imenovali Azi, njihovoe in poglavar je bil Odin. Njegov vzvieni prestol se jedvigal visoko sredi Asgarda, svetega mesta, ki so gabogovi zgradili kot svoj udoviti dom.

Od Asgarda ez in navzdol se je boil tresoi most, ki seimenuje Bifrst ali mavrini most, po katerem so lahko vsakdan potovali vsi prebivalci Asgarda, razen mogonega


12/16

Thora. Njegov gromska koija je bila preteka za tresoimost, zato je moral iti naokrog po dalji poti.

Potem ko so bogovi ustvarili moke in enske in jihnauili iveti na zemlji v svetu Midgard, je Odin nekegajutra iz svojega nebekega sedea pogledal tja, da bi izve-del, katera nova naloga je akala na njegovo pomo.

Dale pod seboj je opazil raso majhnih bitij. Nekateraizmed njih so bila zaposlena s porednimi dejanji, drugapa so brezdelno sedela in niso delala niesar. Odin jeposlal po vse te majhne ljudi, da pridejo k njemu. Ko soprispeli do Asgarda, so jih sprejeli v Odinovo palaoGladsheim. Vstopili so v veliko sodno dvorano, kjer sonali posedene vse Aze, z oetom Odinom na elu.

Majhni ljudje so akali v mnoici blizu vrat in se spra-evali, le kaj jih bo doletelo. Medtem je Hermod, boji sel,

stekel k svojemu gospodarju, da bi mu sporoil, da soprispeli.

Nato je Praoe spregovoril majhnim palkom o njihovihzlobnih dejanjih med ljudmi in najbolj porednim mednjimi je rekel, da morajo oditi ivet pod zemljo in skrbetiza veliki ogenj v pei na sredi zemlje, da bo le-ta vedno

gorel. Nekateri so morali priskrbeti premog, da so nalagalina ogenj, drugi so skrbeli za zlato in srebro in dragocenekamne pod skalami. Noben od teh zaposlenih palkov seni smel pojaviti ez dan, le ponoi so smeli zapustiti svojezadolitve.

Sedaj pa mi povejte, je rekel Odin in se obrnil k brez-delneem, kaj ste poeli?


13/16

Norne

Niesar nismo poeli in tako nismo mogli nikomur ko-diti. Prosimo vas, da se nas usmilite! so vzklikali.


14/16

Ali ne veste, da tisti, ki sedijo takrat, ko bi morali delatidobro, prav tako zasluijo kazen? je rekel Odin. Zadol-

il vas bom, da boste skrbeli za vsa drevesa in vse cvetlice.Poslal bom enega izmed Azov, da vas bo nauil kako,tako da boste lahko poeli nekaj dobrega na svetu.

Tako so li majhni kratje delat med roe in Frey, bogpoletja in svetlobe, je bil njihov prijazen gospodar. Nauiljih je, kako se odprejo prepognjeni brsti v soncu, kako senapolnijo njihove ae z medom in kako je potrebno voditi

ebele po cvetlinih prehodih, da so nale svojo hrano;kako izlei ptija jajca. Malke je nauil pesmi in kako najvsako no spuajo kapljice rose, da so se obesile na vsaklist in travno bilko.

Ko so konali z delom in je vzel mesec, so ti zaposlenivilini in vile uivali veliko srenih veerov. Plesali so in

se zabavali ob meseini na zelenici. In tako je bil na svetMidgarda napolnjen z delom in igro.

e celo dandanes, v naem asu, poznajo ljudje v sever-nih pokrajinah in v Nemiji veliko starih pregovorov inzgodb, ki so prile k njim iz davnih dni. Na severu rasteudovita bela roa, ki se imenuje Baldurjevo elo (marje-tica, ivanjica), zato ker je tako ista in svetla kot obrazljubega sonnega boga Baldurja. Na doloenih mestih,kjer so kmetje pobirali svoj pridelek ita, so ga majhen opnastavili ob robu polja za Odinovega konja.

Poznamo nekaj anglekih imen, ki nas opominjajo na testare pripovedke naih prednikov, saj imamo torek (angl.Tuesday) kot ime za Tyr ali Tiu po pogumnem bogu, ki je


15/16

dal svojo desno roko, da je reil svoje prijatelje. Sreda(angl. Wednesday ali Wodensday imenovana po Odinu);

etrtek (angl. Thursday) po Thoru, bogu groma; in petek(angl. Friday), bodisi za boginjo Friggo ali Freyjo bodisiza Freya, boga poletja, ki je vladal vilam.


16/16

ODINOVA NAGRADA

Neke noi, ko je v Asgardu vse potihnilo in so Azi odlipoivat, je praoe Odin buden sedel na svojem visokemprestolu. Bil je zaskrbljen in zamiljen. Ob njegovih nogahsta dela dva zvesta volka in na njegovih ramah sta sedeladva krokarja, razmiljanja in spomina, ki sta kot Odinovasla vsak dan poletela dale stran skozi devet svetov.

Praoe je potreboval veliko modrosti, s katero je vladalsvetovom. Potem ko je dolgo asa premiljeval o zadevah,ki so potrebovale njegovo skrb, je nenadoma vstal in se zdolgimi koraki odpravil iz palae Gladsheim v no. Kmaluse je vrnil in s seboj vodil Sleipnirja, rebca z osmimi noga-mi. Jasno je bilo, da se Odin odpravlja na potovanje. Hitroje zajahal Sleipnirja in odjezdil proti Bifrstu, mavrinemu

Documents

Zgodbe Iz Asgarda - Notranje Strani