1

Dvojezična srednja šola Lendava

Kétnyelvű Középiskola, Lendva

NAŠ KRAJ SKOZI PRIZMO

ZGODOVINE IN UMETNOSTI

(seminarska naloga)

Mentor: Ildikó Kovač

Avtorici: Nika Tompa in Lara Perša Lendava, oktober 2014

2

KAZALO

Vsebina SINAGOGA ..........................................................................................................................................3

VILA OSKARJA LAUBHAIMERJA – KNJIŽNICA ........................................................................................6

HOTEL KRONA – MESTNA HIŠA ...........................................................................................................9

LOKALNI UMETNIK ............................................................................................................................ 12

VIRI ................................................................................................................................................... 16

3

SINAGOGA

Judje so bili nosilci razvoja zlate dobe v Lendavi (do leta 1955 Dolnja Lendava). V

Lendavo so se začeli priseljevati od druge polovice 18. stoletja naprej, ko je mesto

doživljalo hiter in skokovit gospodarski razvoj. Judje so bili trgovci, obrtniki, gostilničarji,

zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vplivni

vodilni možje mesta. Dolnjelendavska židovska verska skupnost je svoje obrede sprva

opravljala v najeti hiši, v stanovanju dr. Wolláka (zdaj na Glavni ulici 32) v drugi polovici

18. stoletja.

Slika 1 - sinagoga pred obnovo leta 1996

Leta 1866 so zaradi povečanja števila Judov v času službovanja rabina Mojzesa

Schacherlesza začeli graditi sinagogo, ki je poleg mariborske edina ohranjena sinagoga v

Sloveniji. V stavbi je bilo 80 sedežev v pritličju za moške in 60 sedežev na galeriji za

ženske. Židovska skupnost je vodila tudi matično knjigo od leta 1844 do leta 1944, ko je

bila ta uničena.

Verske obrede so opravljali do leta 1944, saj so aprila tega leta madžarski žandarji vse

lendavske Jude (13 družin) odpeljali v Auschwitz.

Leta 1850 so v bližini sinagoge odprli tudi judovsko šolo, ki je delovala do leta 1921.

Po dolgih desetletjih degradacije je v 90. letih 20. stoletja bila zgradba prenovljena. Danes

služi kot kulturnoprireditveni prostor. V njej je tudi na ogled stalna spominska razstava o

lendavskih Judih.

Meniva, da je sinagoga ena izmed najpomembnejših zgradb v Lendavi, ki ohranja

spomine na nekdanjo lendavsko judovsko skupnost. Prav zaradi tega se nama zdi, da je

odličen kulturnoprireditveni in razstavni prostor. Njena uporaba in vloga v Lendavi se

nama zdi odlična in upava, da bo tako tudi ostalo.

4

Slika 2 - sinagoga danes Enonadstropna monolitna zgradba na skoraj kvadratni osnovi.

Slika 3 Na galeriji sinagoge se nahaja stalna razstava z naslovom ˝Židje v Lendavi˝.

5

Slika 4 Predmeti, ki se uporabljajo pri judovskih verskih obredih.

Slika 5 - notranjost sinagoge danes

Danes krasi notranjost šest v pozlato odetih železnih kaneliranih stebrov

s korintskim kapitelom, ki podpirajo galerijo. Posebnost sta pozlačena lestenca in pozlačena ura, ki je edini ohranjen predmet prvotne opreme sakralnega objekta.

6

VILA OSKARJA LAUBHAIMERJA – KNJIŽNICA

Nekdanja vila notarja Oskarja Laubhaimerja je bila zgrajena leta 1906 v neobaročnem

stilu. Posbnost zgradbe so dekorativni zaključki žlebov in dimnikov ter umetniško

oblikovana dvoriščna ograja. Notranjost vile je bogato okrašena: na stropu so reliefni

okraski v obliki rastlinskih cvetov girland. Stena v glasbenem salonu je okrašena z

reliefnimi figuralnimi motivi. Ohranjena so tudi nekatera vitražna okna, talni mozaiki in

bogato ornamentiran parket. Pomemben del celote je še manjša zgradba na dvorišču, v

kateri so bili prostori notariata.

Slika 6 knjižnica nekoč

V zgradbi so bili med drugo svetovno vojno skladišče in vojašnica. Tam so med drugimi

zbirali tudi premoženje lendavskih Židov (slike, pohištvo, dragoceni predmeti), ki so jih

odpeljali v taborišča.

Leta 1976 so vilo preuredili v mestno knjižnico. Knjižnična zbirka obsega preko 160.000

enot knjižničnega gradiva, od česar je približno 30% v madžarskem jeziku. Čitalnica je

locirana v lepi secesijski dvorani in ponuja 24 študijskih mest, okoli 3.000 enot referenčne

literature.

7

Slika 7 knjižnica danes

Nekdanja vila Oskarja Laubhaimerja oziroma današnja knjižnica je izumetničena zgradba

s posebno »karizmo«. V roku naslednjih nekaj let se bo pričela gradnja nove, moderne

knjižnice na glavni ulici v Lendavi, zato se bo vila kar kmalu izpraznila in dobila novo

funkcijo. Meniva, da bi tudi v prihodnje morala imeti neko kulturno vlogo. Vsekakor bi

bila odlična galerija, saj jo sestavlja več povezanih, stranskih sob, ki obdajajo osrednjo

sobano (današnjo čitalnico). Še dalje bi lahko služila kot kulturnopriredidtveni prostor.

Slika 8 relief na stropu današnje čitalnice

8

Slika 9 korintski stebri v današnji čitalnici

Slika 10 notranji prostori knjižnice

9

HOTEL KRONA – MESTNA HIŠA

Stavbo je dal zgraditi grof Eszterházy že v prvi polovici 18. stoletja, ko se je imenovala

Eszterházyjeva Velika gostilna. Obnovili in razširili so jo v zadnji tretjini 19. stoletja, v

zgodovinsko najbogatejšem obdobje Dolnje Lendave, ki ga je zaznamoval razcvet

meščanstva.

Slika 11 hotel Krona nekoč

Dolnjelendavska hranilnica je leta 1890 od grofov Eszterházy odkupila zemljišče, na

kateri je stala gostilna in jo preuredila v mestni hotel, imenovan Krona, kakor je med

prebivalci znan še danes. Prenova je trajala tri leta, ob koncu pa je bila stavba najbolj

znano gostišče v Prekmurju, sestavljeno iz 12 sob, kavarne, ledenice, kegljišča, plesne

dvorane, restavracije in hleva za 40 konj. Zaradi fasade z neorenesančnimi in

neobaročnimi elementi je kmalu zaslovela kot najmarkantejša zgradba v mestu.

V naslednjih desetletjih je bila Krona kraj ustanovnih sej mestnih društev, osrednji prostor

različnih srečanj in sestankov, čitalnica in soba za bilijard v pritličju pa sta bili priljubljeni

zbirališči lokalnih intelektualcev.

V obdobju socialistične Jugoslavije od 30. let naprej se je lokal v lastništvu Lajosa

Vulkána preimenoval v Hotel Park in še naprej bil glavno prizorišče družabnega življenja

v Lendavi. Od osemdesetih let 20. stoletja naprej je bil objekt prepuščen na propad in

zamenjal več lastnikov, funkcioniral je med drugimi kot prostor za pisarne in celo

trgovino za belo tehniko.

10

Slika 12 zgradba pred obnovo leta 2004

Leta 2004 je mestno vodstvo s tedanjim lastnikom stavbe, podjetjem Areal iz Maribora

sklenilo dogovor o popolni obnovi močno propadajoče stavbe, ki je sedanjo podobo

dobila leta 2006.

Objekt Krona je kulturni spomenik, zaščiten z Odlokom o razglasitvi nepremičnih

kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Lendava.

Slika 13 mestna hiša danes

11

Slika 14

mestna hiša danes

Najverjetneje se vsi Lendavčani oz. Lendavčanke strinjajo, da je nekdanja Krona po

obnovi postala eden izmed biserov našega mestnega jedra. Kot mestna hiša definitivno

funkcionira odlično: nekdanjo razkošno dvorano in druge prostore so preuredili v sejne

sobe, pisarne in še kaj. Kljub temu se nama zdi, da bi bilo to nekaj posebnega, če bi Kroni

povrnili njeno staro vlogo: kot hotel v središču mesta bi bila odlična atrakcija za turiste in

prav posebna pridobitev.

12

LOKALNI UMETNIK

Janez Perša je lendavski umetnik in upokojen učitelj likovnega pouka.

Rodil se je 8. aprila leta 1939 v Lendavi, kot prvi otrok v družini. Kmalu po njegovem

rojstvu se je zaradi vojne tričlanska družina preselila v Zalaegerszeg. Tam sta se rodila

njegova brata. Leta 1945 so se vrnili v Dolgovaške gorice in kasneje v Lendavo.

Osnovno šolo je obiskoval v Lendavi. Učitelj likovnega pouka Arpad Šalamon je

prepoznal njegov talent in ga pri ustvarjanju v veliki meri spodbujal. Nagovoril ga je, da

se je leta 1956 vpisal v Šolo za oblikovanje v Ljubljani. V drugem letniku se je vpisal na

oddelek za slikarstvo in grafiko, kjer se je izobraževal do konca 5. letnika. V 4. letniku je

oprvail maturo, v zadnjem, 5. letniku pa je opravljal prakso in strokovne predmete.

Po diplomi so ga poklicali v Likovno propagandni atelje (LIK), kjer so ustvarjali razstave,

izdelovali napise, knjižne opreme, etikete, karikature.

Po enem letu dela v Ljubljani je šel v vojsko, domov v Lendavo se je vrnil leta 1962.

Takrat so mu sporočili, da na lendavski osnovni šoli potrebujejo učitelja likovne vzgoje.

Delo je z veseljem sprejel in se preselil nazaj v Lendavo. Med učiteljskim delom je

doštudiral na Zagrebški pedagoški akademiji za likovno vzgojo. Ker je bil v šoli precej

zavzet, ni imel toliko časa za risanje. Poleg poučevanja likovne vzgoje je vodil tudi

umetniški krožek, v šoli v naravi pa je učil plavanje in smučanje. Kot učitelj likovnega in

tehničnega pouka je delal 39 let.

Leta 1964 se je poročil, z ženo Terezijo imata dva sinova. Skupaj sta veliko potovala: bila

sta na Dunaju, v Budimpešti, v Moskvi, potovala sta po Nemčiji in Belgiji – ogledovala

sta si predvsem svetovno znane galerije.

V prostem času se je ukvarjal tudi z nogometom – igral je pri lendavskem klubu Nafta. O

klubu je risal karikature za madžarsko revijo Népújság.

Njegove slikarske tehnike se menjavajo. Najraje riše in slika z akvareli, s temperami, z

oljnimi in akrilnimi barvami, s pasteli, s tušem in s svinčnikom. Po navadi slika pokrajine,

stavbe, panorame, športne karikature, pogosto tudi Lendavo in Lendavski grad. Svoje

slike večinoma podari prijateljem, znancem in družinskim članom. Svoje slike in risbe je

Prvo samostojno razstavo je imel leta 1973 na Lendavskem gradu, v začetku leta 2015 pa

bo imel razstavo v Kulturnem domu v Lendavi.

13

Slika 15

Nika in Lara pri Janezu doma

Slika 16 impresija iz Železnikov leta 1961

14

Slika 17

Lendava, slika z oljnimi barvami

Slika 18 pašnik v Dolgi vasi leta 1965, impresija

15

Slika 19 hiša v Lendavskih goricah, risba z ogljem

Slika 20

Slika z napisom Trezika, ki jo je Janez naslikal svoji ženi Tereziji visi na steni njune dnevne sobe.

16

VIRI

Dr. Lajos BENCE – Boštjan HAC – Alenka GALIČ – dr. László GÖNCZ – Ivan

KONCUT – Sonja KRESLIN – Tanja ŠIMONKA – Rozalija VAJDIČ, Utrip

Lendave, Občina Lendava, Murska Sobota 2005.

Tibor TOMKA, Mestna hiša, Lendva 820 éve. 820 let Lendave, Lendava 2013.

Mária KEPÉNÉ BIHAR – Zoltán LENDVAI KEPE, Lendavski dragulji in usode.

Lendvai kincsek és sorsok, Lendava 2014.

Mirjana Gašpar – Beata Lazar, Židje v Lendavi. A lendvai zsidóság, Lendava

1997.