Za prispevke skrbi novinarski kro•ek.Uredniški odbor: Tamara •erjav, Bla• Gorièan, Rok Zagruševcem, Uroš JelovšekMentorica: Branka Pavšer,Mentor raèunalniškega oblikovanja: Jurij Uraniè,Tisk: Venek, Mariborska 32, Celje

Glasilo Stopinjice se je v šolskem letu 1987/88 preimenovalo v AHA.Naš èasopis je dobil veè republiških nagrad in pohval za kvaliteto.

AHA, glasilo uèencev predmetne stopnje na OŠ Vojnik.

IZ VSEBINE:

ZZZZZivijo !ivijo !ivijo !ivijo !ivijo !Š e m a l o i n b o d o p o è i t n i c e ! R e s , d a s e s e d a j n a j b o l jŠ e m a l o i n b o d o p o è i t n i c e ! R e s , d a s e s e d a j n a j b o l jŠ e m a l o i n b o d o p o è i t n i c e ! R e s , d a s e s e d a j n a j b o l jŠ e m a l o i n b o d o p o è i t n i c e ! R e s , d a s e s e d a j n a j b o l jŠ e m a l o i n b o d o p o è i t n i c e ! R e s , d a s e s e d a j n a j b o l ju è i m o , a v e d n o b o l j • e m i s l i m o n a p o è i t n i c e i n v s eu è i m o , a v e d n o b o l j • e m i s l i m o n a p o è i t n i c e i n v s eu è i m o , a v e d n o b o l j • e m i s l i m o n a p o è i t n i c e i n v s eu è i m o , a v e d n o b o l j • e m i s l i m o n a p o è i t n i c e i n v s eu è i m o , a v e d n o b o l j • e m i s l i m o n a p o è i t n i c e i n v s et i s t e s a n j s k e d n i , k o l a h k o s p i m o , k o l i k o r • e l i m o , s et i s t e s a n j s k e d n i , k o l a h k o s p i m o , k o l i k o r • e l i m o , s et i s t e s a n j s k e d n i , k o l a h k o s p i m o , k o l i k o r • e l i m o , s et i s t e s a n j s k e d n i , k o l a h k o s p i m o , k o l i k o r • e l i m o , s et i s t e s a n j s k e d n i , k o l a h k o s p i m o , k o l i k o r • e l i m o , s ep o t e p a m o , o b v e è e r i h p a b e r e m o d o p o z n e n o è i . P ap o t e p a m o , o b v e è e r i h p a b e r e m o d o p o z n e n o è i . P ap o t e p a m o , o b v e è e r i h p a b e r e m o d o p o z n e n o è i . P ap o t e p a m o , o b v e è e r i h p a b e r e m o d o p o z n e n o è i . P ap o t e p a m o , o b v e è e r i h p a b e r e m o d o p o z n e n o è i . P aš e m a r s i k a j . S k r a t k a : è a k a j o n a s s a m e f u l d o b r eš e m a r s i k a j . S k r a t k a : è a k a j o n a s s a m e f u l d o b r eš e m a r s i k a j . S k r a t k a : è a k a j o n a s s a m e f u l d o b r eš e m a r s i k a j . S k r a t k a : è a k a j o n a s s a m e f u l d o b r eš e m a r s i k a j . S k r a t k a : è a k a j o n a s s a m e f u l d o b r es t v a r i .s t v a r i .s t v a r i .s t v a r i .s t v a r i .

Na svidenje v naslednjem šolskem letu.Na svidenje v naslednjem šolskem letu.Na svidenje v naslednjem šolskem letu.Na svidenje v naslednjem šolskem letu.Na svidenje v naslednjem šolskem letu.

Ahajevci

V O J N I K , 1 . j u n i j a 1 9 9 8V O J N I K , 1 . j u n i j a 1 9 9 8V O J N I K , 1 . j u n i j a 1 9 9 8V O J N I K , 1 . j u n i j a 1 9 9 8V O J N I K , 1 . j u n i j a 1 9 9 8

Vojnik zelena obèinaVojnik zelena obèinaVojnik zelena obèinaVojnik zelena obèinaVojnik zelena obèinaLastovkeLastovkeLastovkeLastovkeLastovkeBabica pripovedujeBabica pripovedujeBabica pripovedujeBabica pripovedujeBabica pripovedujeŠolaŠolaŠolaŠolaŠolaNa ÈeškemNa ÈeškemNa ÈeškemNa ÈeškemNa ÈeškemTurizmu pomaga lastna glavaTurizmu pomaga lastna glavaTurizmu pomaga lastna glavaTurizmu pomaga lastna glavaTurizmu pomaga lastna glavaBili smo v operiBili smo v operiBili smo v operiBili smo v operiBili smo v operiÈistilna akcijaÈistilna akcijaÈistilna akcijaÈistilna akcijaÈistilna akcijaNaravoslovni danNaravoslovni danNaravoslovni danNaravoslovni danNaravoslovni danDan odprtih vratDan odprtih vratDan odprtih vratDan odprtih vratDan odprtih vratOb dnevu ZemljeOb dnevu ZemljeOb dnevu ZemljeOb dnevu ZemljeOb dnevu ZemljeNaš pisani svetNaš pisani svetNaš pisani svetNaš pisani svetNaš pisani svet

2

VOJNIK, ZELENA OBÈINA

Arclin je kraj, ki le•i na SV delu Celjskekotline med Škofjo vasjo in Vojnikom. Delvzhodno od glavne ceste je Zgornji, delzahodno od glavne ceste pa Spodnji Arclin,ki sega preko Hudinje do hriba Goropice.

Nizka nadmorska višina inrazgibano površje, obdano z grièi,pa dajeta kraju poseben èar, ki tiostane v srcu. Vsaj jaz tako èutim.Predvsem so tukaj doma prijazniljudje, hkrati pa daleè naokoli ninobenega tovarniškega dimnika.Morda bo marsikdo rekel, dapretiravam. Toda temu ni tako.Kljub temu da je kraj majhen, imabogato preteklost.

Ime Arclin je kraj dobil po nemškemnaseljencu Herzleinu. Leta 1524vojniški urbar omenja pet kmetij,ljudje pa so bili sprva podlo•nivojniški, nato pa zaloški gospošèini,ki je imela tu svoj urad. Tu je bilotudi krvno sodišèe.

Velja tudi omeniti znaneosebnosti, ki so bile rojene vArclinu. Te so:

- Ivan •iga Popoviè (1705 – 1774), svetovno znani polihistor,- Makso Samec (1844 – 1889), prirodoslovni pisec, politik in prevajalec,- Lovro Stepišnik (1834 – 1912), narodni buditelj,- Jo•e Špes (1951), •upnik v Brestanici.

Podatki so iz knjige Vojnikskozi èas.

Uroš Jelovšek, 7.b

3

4

KMEÈKA LASTOVKADruštvo za opazovanje in prouèevanje ptic je za pticoleta 1998 izbralo kmeèko lastovko. Ker tudi v naši zeleniobèini gnezdi na mnogih hišah in v hlevih, vam jopredstavljamo:Kmeèka lastovka si gnezdo najraje napravi v Toplemhlevu. Okoli njega zmeraj najde dovolj hrane zase inza svoje mladièe. V letu je prepoznavna po dolgemškarjastem repu in rdeèerjavem obrazu.

(Iz VELIKEGA SPLOŠNEGA LEKSIKONA.)

Kmeèka lastovka z rdeèkastorjavim grlom. V letu jo spoznamoporepu z dolgimi škarjami.

Lastovke se v pozni jeseni odpravijona jug, v kraje kjer je topleje in jeveè hrane. Tako se tudi lastovkeodpravijo na dolgo pot v Afriko. Tapot je dolga in nevarna, zato letijoskupaj v jatah, da bi se obranile predsovra•niki. Naše kraje zapustijopozno v oktobru ali zgodaj vnovembru. Spomladi, ko je v Afrikipresuho, se vrnejo-ponavadi je topozno v mesecu marcu ali zgodaj vmesecu aprilu.

Poleg kmeèke lastovke poznamo še veè vrstlastovk. Predstavljamo vam še mestno.

Mestna lastovka si napravi gnezdo na/vmestnih stavbah. Je modrikasto èrne barve, imakratek škarjast rep in belo trtico.

Mestna lastovka, prepoz navna po popolnoma belitrtici in repu s kratkimi škarjami.

Jan Špiler, 7.b

5

Maj je mesec ljubezni, zato mi jebabica tokrat pripovedovala o porokah.Takole je govorila:

»Ko sta se fant in dekle zaljubila inse odloèila, da se poroèita, se je zgodilonaslednje:

Njegov oèe in eden od sorodnikov(ponavadi stric) sta šla k hiši dekleta inrekla, èeš da sta slišala, da prodajajokravo molznico ali konja… Nekaj èasaso se še pogovarjali, potem pa so razkrilipravi namen prihoda. Fantov oèe in stricsta prosila, èe bi se lahko fant poroèil znjihovim dekletom. Potem je prišel šefant in skupaj so se dogovarjali o poroki.Dekleta ni smelo biti zraven. Ko jeprivolil oèe, so poklicali še mamo, ki jeponavadi, èe je privolil oèe, tudi privolila.Èez èas se je pridru•ilo še dekle.Srame•ljivo je sedla poleg fanta. Mamaje prinesla mesa, kruha in pijaèe. Nekajèasa so se pogovarjali, potem pa je fantovoèe vprašal: »Koliko ji boste pa jerbijedali?« Takrat se je ponavadi oglasilamama, ki je rekla, da ji bodo dali tolikoin toliko rjuh, kovtrov, vèasih

denarja ali krav… Dogovorili so se tudiza datum poroke.

Èe sta bila fant in dekle iz istega kraja,ni bilo te•av, èe ne, pa so fantje iz dekletovevasi poskušali onemogoèiti, da bi jo •eninodpeljal. Ko je prišel ponjo, so imelipostavljena mlaja in med njima mizo. Fantje moral nekaj plaèati, da je lahko nevestoodpeljal. Na dan poroke je bilo veselo.Najprej so se poroèili civilno, nato pa šecerkveno. Praznovali so tri, na Pohorju tudideset dni. Dan pred ali po poroki so na vozuali koèiji v skrinjah pripeljali vse nevestinestvari in doto.

Veš, èe si zaljubljen, vse vidiš lepo.Vendar je res, kar pravi pregovor, da mesecpo poroki slepo oko spregleda.«

Pripovedovala mi je babica ElizabetaGorièan iz Razdelja.

Bla• Gorièan, 7.b

KAKO SO SE V NAŠIH KRAJIH •ENILI NEKOÈBABICA PRIPOVEDUJE

6

šola

šola

šola

šola

šola

V šol i imamo v glavnem pouk. Raje vam ne bi pisal i , kakoV šol i imamo v glavnem pouk. Raje vam ne bi pisal i , kakoV šol i imamo v glavnem pouk. Raje vam ne bi pisal i , kakoV šol i imamo v glavnem pouk. Raje vam ne bi pisal i , kakoV šol i imamo v glavnem pouk. Raje vam ne bi pisal i , kakota stvar poteka. Tu pa tam kdaj pa se v šol i zgodi še kajta stvar poteka. Tu pa tam kdaj pa se v šol i zgodi še kajta stvar poteka. Tu pa tam kdaj pa se v šol i zgodi še kajta stvar poteka. Tu pa tam kdaj pa se v šol i zgodi še kajta stvar poteka. Tu pa tam kdaj pa se v šol i zgodi še kajdrugega. Imamo zanimiva predavanja, gremo v opero,drugega. Imamo zanimiva predavanja, gremo v opero,drugega. Imamo zanimiva predavanja, gremo v opero,drugega. Imamo zanimiva predavanja, gremo v opero,drugega. Imamo zanimiva predavanja, gremo v opero,obišce nas kak pisatelj, imamo naravoslovni dan al i danobišce nas kak pisatelj, imamo naravoslovni dan al i danobišce nas kak pisatelj, imamo naravoslovni dan al i danobišce nas kak pisatelj, imamo naravoslovni dan al i danobišce nas kak pisatelj, imamo naravoslovni dan al i danodprtih vrat šole.odprtih vrat šole.odprtih vrat šole.odprtih vrat šole.odprtih vrat šole.

Za dobro voljo pa še ena resnicna iz šolskih klopi :Za dobro voljo pa še ena resnicna iz šolskih klopi :Za dobro voljo pa še ena resnicna iz šolskih klopi :Za dobro voljo pa še ena resnicna iz šolskih klopi :Za dobro voljo pa še ena resnicna iz šolskih klopi :Po konPo konPo konPo konPo konèèèèèani 4 . ur i pr ide uani 4 . ur i pr ide uani 4 . ur i pr ide uani 4 . ur i pr ide uani 4 . ur i pr ide uèèèèèenka h gospe Krušienka h gospe Krušienka h gospe Krušienka h gospe Krušienka h gospe Krušièèèèèevi : »Prosim,evi : »Prosim,evi : »Prosim,evi : »Prosim,evi : »Prosim,al i lahko grem 6. uro k zdravniku, ker me bol i trebuh.«al i lahko grem 6. uro k zdravniku, ker me bol i trebuh.«al i lahko grem 6. uro k zdravniku, ker me bol i trebuh.«al i lahko grem 6. uro k zdravniku, ker me bol i trebuh.«al i lahko grem 6. uro k zdravniku, ker me bol i trebuh.«

KrušiKrušiKrušiKrušiKrušièèèèèeva: »Ampak zdaj je 5. ura. Pojdi povedateva: »Ampak zdaj je 5. ura. Pojdi povedateva: »Ampak zdaj je 5. ura. Pojdi povedateva: »Ampak zdaj je 5. ura. Pojdi povedateva: »Ampak zdaj je 5. ura. Pojdi povedatg. Uranig. Uranig. Uranig. Uranig. Uranièèèèèu, da t i bo dovol i l k zdravniku.«u, da t i bo dovol i l k zdravniku.«u, da t i bo dovol i l k zdravniku.«u, da t i bo dovol i l k zdravniku.«u, da t i bo dovol i l k zdravniku.«

Ucenka: »Ampak, saj zdaj me še ne bol i , 6 . uro me bo.«Ucenka: »Ampak, saj zdaj me še ne bol i , 6 . uro me bo.«Ucenka: »Ampak, saj zdaj me še ne bol i , 6 . uro me bo.«Ucenka: »Ampak, saj zdaj me še ne bol i , 6 . uro me bo.«Ucenka: »Ampak, saj zdaj me še ne bol i , 6 . uro me bo.«

Jure

Bel

ak, 7

.b

V tem šolskem letu smo uèenci 7. in 8. razredov poslušali tripredavanja, ki so nas seznanila s èudovitimi oddaljenimide•elami. Predavanja so bila opremljena z diapozitivi, skaterimi so nam pokazali slike pokrajin, mest, ljudi …

Predavali so nam:o Indoneziji Brane Kobal,o Ameriki Petra Zagoriènik,o Avstraliji Matej Drobniè (naš bivši uèenec).

Predavanja so nam zelo ugajala inupamo, da bodo prišli med nas šedrugi svetovni popotniki.

7

šola

šola

šola

šola

šola

»Najbolj mi je bil všeè prizor, ko jedoktor Bartolo izgubil lasuljo,drugaèe mi opera ni bila preveè všeè.Odloèila sem se,da ne grem veèv opero.«TADEJA

»Pri Seviljskem brivcu so mi bili všeè pevci inglasba. Bilo je •alostno in tudi veselo. V operisem slišala veliko novih zvokov in videla noveinštrumente, ki jih prej še nisem.« IRENA

»Rada gledam opero, ker jo spremljaorkester v •ivo. Pevci so zelo dobro odpelisvoje vloge. Zdi se mi, da je predstavaSeviljski brivec zelo dolga, vendar tudizanimiva. Upam, da bomo še kdaj šli vopero.« ANJA

»Najboljše odvsega so bileobleke. •al nisemvidela vsegaorkestra, ker jedvorana velika.Odmor je bil zelodolg. Na zaèetkuin na koncu mi je bilo malodolgèas, pevci pa so bili dobri.»JANA

»Opera je bila zame novo do•ivetje: lepadvorana, glasna glasba, pevci, ki so pelizelo dobro. Všeè mi je bilo, ko so se spetjem med sabo pogovarjali, manj pa,ko so peli na dolgo in široko, kar so simislili sami pri sebi.« KATJA

»V operi sem bila prviè in se mi zdi, da so•enske lepo pele, moški pa ne. Ni mi bilovšeè, ker mi je bilo dolgèas.« ŠPELA

»V drugem delu, ko je grof snubilRozino, je bilo zelo zanimivo. Igraliin peli so veè kot super. Bilo mi jevšeè, toda besedilo se ni razumelo.«MATEJA

»Pevci so bili v redu, glasba in petjepa mi osebno nista bila všeè. Zadruge sicer ne vem, toda meni se jepredstava zdela predolga.« BOŠTJAN

123456789012345678901234567890121234567890123456712345678901234567890123456789012123456789012345671234567890123456789012345678901212345678901234567123456789012345678901234567890121234567890123456712345678901234567890123456789012123456789012345671234567890123456789012345678901212345678901234567GIOACCHINO ANTONNIO ROSSINI

»V o

per

i se

m b

il p

rviè

. N

ajb

oljš

i je

bil

priz

or,

ko s

e je

gro

fA

lmav

iva

pre

ob

leke

l v v

oja

ka in

vd

rl v

hiš

o.«

RO

MA

N

Tudi sama upam, da bomo še kdaj obiskaliopero tudi zato, ker so naši uèenci v veliki veèinipokazali, da so pozorni in olikani poslušalci. Emilija Kladnik Sorèan

V okviru gledališkega abonmaja so si uèenci predmetne stopnje12.3. ogledali opero Seviljski brivec G. Rossinija. Ker je bil za veèinoto prvi obisk glasbenega gledališèa, so se prej dobro seznanili zvsem potrebnim – najprej pri uri glasbene vzgoje, nato prek ŠVOK-a in pogovora v razredih. Vrnili so se z razliènimi vtisi in tudideljenimi mnenji. Preberite, kaj menijo uèenci 5. razreda.

šola

šola

šola

šola

šola

8

27. marec 1998

Danes smo uèenci naše šole oèistili okolje vŠmartnem, Socki, Novi Cerkvi, Bovšah, Arclinu,Zadobrovi in v Vojniku.

Najveè smeti smo pobrali v Vojniku na hribu pod cerkvijodevice Marije, v Novi Cerkvi in ob cesti Jankova – MaleDole, Èrešnjevec. Na teh krajih ponekod uèenci nisouspeli pobrati vseh smeti, ki so jih pustili ali odlo•iliv naravi krajani (ali morda kdo drug).

Zelo malo smetije bilo v Vojnikuv novem naseljuin v Arclinu.

Uèitelji souèence zelopohvalili, saj vakciji skoraj vsiv z o r n osodelovali.

Oèistili smonaravo, a •elimosi, da bi vsakdopoèistil za sebojsam.

Sandi Lužar, 5.d

9

šola

šola

šola

šola

šola

12. marca je bilo na naši šoli regijskotekmovanje turistiènih podmladkov. Organizatoricaje bila ga. Simona •nidar.

Sodelovalo je enajst šol z dvanajstimi raziskovalniminalogami. Letošnja tema je bila »Pridite k nam napoèitnice. Najbolje so bili ocenjeni uèenci iz Zreèin Podèetrtka.

OŠ Vojnik se jepredstavila z raziskovalnonalogo, razstavo in odrskopredstavitvijo Speèelepotice v Višnji vasi.Avtorice (Anita Svetel,Vesna •lièar, Jo•icaSmreènik, Breda Špegliè,Bronja Ko•el in KatjaKrofliè) so se podstrokovnim mentorstvom g.Simone •nidar pozabavaleob iskanju idej, kaj vsebi se lahko dogajalo vobnovljenem dvorcu Ta-bor. Z nalogo smo se vokviru predstavitveobèine Vojnikpredstavile še na sejmuAlpe Adria (22.3.1998 vLjubljani).

šola

šola

šola

šola

šola

10

Jeseni lani so nas obiskali pevci iz Jurkova in Chomutova. Aprila smojim obisk vrnili. Bilo je super!

16. aprila smo se odpravili napot. Spremljali so nas našiuèitelji: ga. Olga Kovaè, g.Dušan •gajner,g. Jure Uraniè in seveda našaga. Emilija Kladnik - Sorèan.

Vo•nja je bila dolga, a zanimiva.Na avtobusu smo se šalili, igrali,vèasih pa celo spali.

Ko smo prispeli v Jurkov, smo zajtrkovali in nekateri so ostali pri svojih gostiteljih,drugi pa smo se odpeljali v Chomutov. Veèina nas je stanovala pri tistihpevcih, ki so bili gostje pri nas. Tudi jaz. Maša je bila še manj zgovorna, kotje bila v Sloveniji, sem se pa mnogo pogovarjala z njeno sestro Ano, ki je bilazelo prijazna. Manj prijazen se mi je zdel njihov pes boksar, ki je skakal indivjal po posteljah. Ponoèi me je krepko prestrašil.

Jirkov

NA ÈEŠKEM

Chomutov

V soboto zveèer smo imeli koncert in pelismo skupaj z otroškim in mladinskimpevskim zborom iz Jurkova in Chomutova.

V nedeljo smo bili v Karlovih Varih. Toje zelo lepo turistièno mesto.

Èas obiska je hitro pretekel. In kajmislite, da je bilo ob odhodu?Jokali smo!

Imeli smo se lepo. Skovala so seprijateljstva, povezana s pesmijo.

Lea Jurgec, 6.c

šola

šola

šola

šola

šola

11

BOGDAN NOVAK

V èetrtek, 7. maja, nas jeobiskal priljubljeni otroškipisatelj Bogdan Novak. Zbralismo se v Kulturnem domu.Pripovedoval nam je o svojem•ivljenju in o dogodivšèinah,ki so ga navdihnile za pisanjeknjig. Pripovedoval nam jetudi o svoji dru•ini. Ima triotroke in psa. Napisal jeveliko mladinskih knjig(zbirka 10 knjig Zvestiprijatelji, Ninina pesnika dva,Zelena pošast, Zaljubljenivampir, Banda v hosti, Dnevipod Ro•nikom, Bo•ièek,Kekec in divji mo•, Otroci znašega dvorišèa …

Bogdan Novak ima smisel za humor in je dober govornik, saj smo se obnjegovem pripovedovanju vsi smejali.

Marko Švencbir, 6.dJure Kraèun, 6.d

MED NAMI

šola

šola

šola

šola

šola

12

ŠOLSKI VOJNIŠKI KANAL

NA SEJMU VSE ZA OTROKAŠvokovci in novinarji Ahaja smona celjskem sejmu Vse za otroka(od 6. – 9. maja) prikazali, kakodeluje šolska televizija. Bili smozelo uspešni, zato so naspovabili na velenjsko VTV, dasmo tudi širši javnosti pokazali,kaj delamo na naši šoli.

ŠVOKOVCI: Rok Zagruševcem, Bla•Gorièan, Urban Koprivnik, Uroš

Kotnik, Dejan An•iè, Rok Švab, JureBelak, Jan Špiler, Janko Èretnik,

Klemen Kos in g. Jure Uraniè, mentor.INTERVJUJANKO ŠOPAR

Znani slovenski televizijski novinar Janko Šopar je prišel na sejem, daje pripravil za slovensko televizijo prispevek za dnevnik. Ob tej priložnostisem se pogovorila z njim.

KAJ MENITE O NAŠI ŠOLSKI TELEVIZIJI?J. ŠOPAR: Super. Skoraj tako jekot ta prava televizija. To stesposobni mladi ljudje. Le tehnikaše malo šepa v pirmerjavi sprofesionalno, vendar pa mislim,da boste tudi s tem delo opravilizelo dobro.

šola

šola

šola

šola

šola

NAS IMATE ZAKONKURENCO?J. ŠOPAR: Moram reèi, daste kar konkurenèni. Veselsem, da se boste tukajnauèili in potem prišli napravo televizijo in pomagalinam starejšim osvežiti pro-gram.

KDO PA JE POLEG NAS VAŠA NAJHUJŠA KONKURENCA?J. ŠOPAR: Mislim, da nimamo hude konkurence. Televizija Slovenijaje še vedno naša najboljša televizija in da ima najboljši program vdoloèenih zvrsteh. Informativni program, tam delam tudi sam, jegotovo najboljši. Vendar pa je presoja stvar gledalcev. Nekateri radigledajo ameriške filme in nadaljevanke, ki pa meni niso posebej prisrcu, ker nimajo prave vsebine, teže. Za tiste, ki to radi gledajo, staPOP TV in A KANAL. Na tem podroèju sta nam konkurenèna.

STOJITE VEDNO PRED KAMERO ALI STE KDAJ STALI TUDI ZANJO?J. ŠOPAR: Zadnjih petindvajset let stojim pred njo. Sem pa stal tudiza njo. Vsak dober novinar mora poznati delo cele televizijske ekipe.Poznati mora vsa dela, ki nato tvorijo celoto, ki se ji reèe televizijskiizdelek. Ko sem bil mlad, sem delal za kamero, vendar pa takrat šeni bilo elektronike, a je bilo vseeno zanimivo.

ALI VAS ŠE MIKA ITI ZA KAMERO?J. ŠOPAR: Mika me že, a ni pravega èasa. Pa tudi zaradi delitvedela na televiziji to ni mogoèe. Imamo profesionalnega snemalca, kisvoje delo opravlja odlièno. Doma pa nimam kamere, s katero bisnemal, saj imam kamere že v službipreveè.

ALI STE KDAJ V ŠOLI DELALI KOTNOVINAR?Ko sem hodil v osnovno šolo, nismoimeli šolskega glasila.

Tamara žerjav, 7.a

13

šola

šola

šola

šola

šola

14

ZADOVOLJNA JE Z DELOMZADOVOLJNA JE Z DELOMZADOVOLJNA JE Z DELOMZADOVOLJNA JE Z DELOMZADOVOLJNA JE Z DELOMNA SLOVENSKIH ŠOLAHNA SLOVENSKIH ŠOLAHNA SLOVENSKIH ŠOLAHNA SLOVENSKIH ŠOLAHNA SLOVENSKIH ŠOLAH

Na sejmu Vse za otrokasem se pogovarjala zgo. Tejo Valenèiè,dr•avno sekretarkoMinistrstva za šolstvo inšport.

KAKO STE ZADOVOLJNI Z DELOM NA SLOVENSKIH ŠOLAH?

T. VALENÈIÈ: Z delom sem zadovoljna, a vedno povem, daje mogoèe delati še boljše. Skrbim, da imate èim boljšepogoje, da lahko vse svoje sposobnosti, znanje – z enobesedo potenciale – izkoristite.

ALI BOSTE ŠE NAPREJ SKRBELI ZA SODOBNO OPREMO NAOSNOVNIH ŠOLAH?

T. VALENÈIÈ: Nedvomno. Zelo bom skrbela. Mladi morateimeti internet, to okno v svet, kjer lahko brskate po podatkih,pošiljate informacije ipd. Za uspešno delo morate nareditinekaj vi, nekaj vaši uèitelji in nekaj tudi dr•ava.

Tamara •erjav, 7.a

šola

šola

šola

šola

šola

15

V petek, dne 29.5., smoimeli uèenci šestihrazredov naravoslovnidan z naslovom Mlaka.Odšli smo k mlaki ob lovskikoèi. Vsak razred se je obmlaki razadelil v svojoskupino. Pri gospoduFidlerju smo gledalidrobne rastline in •ivali

pod mikroskopom in stereolupo,nekateri uèenci pa so morali spomoèjo knjig prepoznati cvetlice.Pri gospe Doberšek smo z igrospoznavali •ivali ter izpolnjevaliuène liste, pri uèiteljici gospeMarjeti Krušiè ter njenimapomoènicama Nini Ledinek ingospe Sabini Peniè smo s pomoèjopripomoèkov doloèali lego mlake. Z

gospo Ledinek pa smo se sprehodili in spoznavali rastline in •ivali obmlaki in v njej. Po malici smo nekateri uèenci odšli v šolo in napisaliporoèila o naravoslovnem dnevu in pripravili razstavo travniškihrastlin.

Naravoslovni dan je bil zelo pouèen, zanimiv in veèkrat bi imeli lahkotakšne in podobne dnevev naravi.

Alma Šljivar, 6.d inAndrej Gubenšek, 6.b

NARAVOSLOVNI DAN

16

ŠolaŠolaŠolaŠolaŠolaDAN ODPRTIH VRAT

16

ŠolaŠolaŠolaŠolaŠolaDAN ODPRTIH VRAT

šola

šola

šola

šola

šola

18

ZASVOJENOSTZASVOJENOSTZASVOJENOSTZASVOJENOSTZASVOJENOST

Mentorica: prof. Simona •nidarRaziskovalci: Tamara •erjav

Sanja ZabavMajaVerhovšek

Mladi raziskovalci so osvojili pojem ZASVOJENOST sposebnim poudarkom na zasvojenosti z mamili.Izdelale so anketo in ugotavljale med vrstnikipoznavanje vseh drog in vedenje o njihovih uèinkih.

PODOBA SODOBNE DRU•INEPODOBA SODOBNE DRU•INEPODOBA SODOBNE DRU•INEPODOBA SODOBNE DRU•INEPODOBA SODOBNE DRU•INE

Mentorica: prof. Simona •nidarRaziskovalci: Irena Kukoviè

Suzana BaumgartnerPolona Prelo•nikTamara •erjav

V tej nalogi lahko preberete, v èem se današnjedru•ine razlikuje od dru•in naših staršev, babic indedkov. Spoznali so tudi pomen dru•ine.

PROFESOR ANTON ZORKOPROFESOR ANTON ZORKOPROFESOR ANTON ZORKOPROFESOR ANTON ZORKOPROFESOR ANTON ZORKO

Mentorica: Milena JurgecRaziskovalci: Bronja Ko•el

Breda ŠpeglièPolona Prelo•nikLea JurgecUrška Jurgec

Profesor Anton Zorko je bil vsestranski kulturnidelavec: igralec, re•iser in avtor besedil.

RAZISKOVALNE NALOGE VRAZISKOVALNE NALOGE VRAZISKOVALNE NALOGE VRAZISKOVALNE NALOGE VRAZISKOVALNE NALOGE VŠ.L. 1997/98Š.L. 1997/98Š.L. 1997/98Š.L. 1997/98Š.L. 1997/98

LJUDSKA PESEM KROFLIÈEVIHLJUDSKA PESEM KROFLIÈEVIHLJUDSKA PESEM KROFLIÈEVIHLJUDSKA PESEM KROFLIÈEVIHLJUDSKA PESEM KROFLIÈEVIHMentorica: Milena JurgecRaziskovalci: Bronja Ko•el

Breda ŠpeglièLea JurgecUrška Jurgec

•e v lanskem šolskem letu so zbrali veè kot šestdeset pesmi,ki jih zna zapeti velika dru•ina Kroflièevih. Letos so zbrali inposneli •e nove. Predstavili so dru•ino in sestavili dru•inskodrevo. Glavni namen naših mladih raziskovalcev je, da bise ljudske pesmi obranile in ne bi utonile v pozabo.

šola

šola

šola

šola

šola

19

MLINI IN •AGE OB HUDINJIMLINI IN •AGE OB HUDINJIMLINI IN •AGE OB HUDINJIMLINI IN •AGE OB HUDINJIMLINI IN •AGE OB HUDINJI

Mentor: Dušan •gajnerRaziskovalci: Dani Ko•el

Damjan KovaèièUrban FidlerLovro •gajnerVid •gajner

•elijo raziskati • ivljenje obHudinji. Posebej jih zanimazgodovinski razvoj •ag in mlinov.Na •alost je mnogo teh objektovpo drugi vojni propadlo.

KA

J N

AJ

NA

RED

IM, K

O M

E JE

ST

RA

H?

KA

J N

AJ

NA

RED

IM, K

O M

E JE

ST

RA

H?

KA

J N

AJ

NA

RED

IM, K

O M

E JE

ST

RA

H?

KA

J N

AJ

NA

RED

IM, K

O M

E JE

ST

RA

H?

KA

J N

AJ

NA

RED

IM, K

O M

E JE

ST

RA

H?

Me

nto

rica

:p

rof.

Sim

ona

•nid

ar

Razi

sko

valc

i:V

esn

a •l

ièa

r

Mno

ge si

tua

cije

v šo

li so

za

uè

enc

e st

resn

e.

V r

azi

sko

valn

i na

log

i se

ukv

arj

am

o s

te

m,

kako

ravn

ati,

ko

na

s je

str

ah.

SOKOLSKO DRUŠTVO VOJNIKSOKOLSKO DRUŠTVO VOJNIKSOKOLSKO DRUŠTVO VOJNIKSOKOLSKO DRUŠTVO VOJNIKSOKOLSKO DRUŠTVO VOJNIK

Mentorica: Bernarda GaberRaziskovalci: Klemen Kotnik

Jerneja PetekMaja Toèaj

Predstavili so delovanje društva od leta 1920 do zaèetkadruge svetovne vojne. Obiskali so še •iveèe èlane društva,saj so se naslonili tudi na ustne vire. Poleg tega so raziskovalcipregledali publikacije tistega èasa in prebrali vso obstojeèoliteraturo.

šola

šola

šola

šola

šola

20

TEKMOVANJATEKMOVANJATEKMOVANJATEKMOVANJATEKMOVANJASREBRNO VEGOVO PRIZNANJE IZ MATEMATIKE so osvojili:Vesna •lièar, Maja Toèaj, Jerneja Petek in Uroš Jelovšek.

PLANINSKO ORIENTACIJSKOTEKMOVANJE

Sodelovali smo na tekmovanju, ki je potekalo šestkrat insicer od oktobra do maja.

B skupina je v Vitanju dosegla 1. mesto, skupina A pa vRogaški Slatini, prav tako 1. mesto. Na republiškotekmovanje pa sta se uvrstili skupini B in E. B je zasedla 4.mesto, E pa drugo.

David Štante inDejan Dobrotinšek, 6.c

MLADI ZGODOVINARJI

Zavod za šolstvo je organiziral tekmovanje, ki se ga jeudele•ilo deset tekmovalcev. Štirje so dobili bronastapriznanja. To so: Tamara •erjav, Sanja Zabav, LidijaIgnjatiè in Uroš Jelovšek.

B.G.

TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA

Na regijskem tekmovanju iz anleškega jezika sta dobilisrebrno priznanje Jerneja Petek in Vesna •lièar.

ÈESTITAMO VSEM!

21

Aprila letos je bila konèana prvaglobalna mednarodna raziskava orastlinski raznovrstnosti. Raziskavaje potekala celih dvajset let inugotovili so, da na Zemlji groziizumrtje vsaki osmi rastlinski vrsti.Za vse to je seveda kriv èlovek.

V Sloveniji je pogosto moè slišati,da po biotski raznovrstnosti našadr•ava sodi med tako imenovanevroèe toèke, torej med obmoèjaz izjemno pestrim rastlinskim in•ivalskim svetom. Vendar tonikakor ne pomeni, da je usodanaše favne in flore kaj boljša odusode •ivega sveta v drugihdr•avah. Marsikatera rastlinska (inseveda tudi •ivalska) vrsta pri nasje ogro•ena.

Po Rdeèem seznamu, ki je bilobjavljen v Varstvu narave leta1992, je med 3175 višjimi rastlinamipri nas ogro•enih 509 ali 17 % vrst.Ko je povedal Peter Skoberne zUprave RS za varstvo narave, je 30rastlinskih vrst pri nas •e izumrlo, 34jih je prizadetih (to so tiste rastline,za katere so vzroki ogro•enostiznani in dokazani in èe jih ne bomoodpravili, bodo te rastlinedokonèno izumrle), 77 jih jeranljivih (to so rastline, ki jihnajdemo samo na ekološkoobèutljivih rastišèih, naprimerbarjih, in so torej, odvisno od tega,kaj se dogaja z njihovimrastišèem, potencialnoogro•ene), 189 pa jih velja zaredke (to pomeni, da rastejo naenem ali majhnem številu obmoèijin tam niso ogro•ene, postanejopa seveda ogro•ene, kakor hitrose tem obmoèjem kaj zgodi).

Iz Dela povzel Iz Dela povzel Iz Dela povzel Iz Dela povzel Iz Dela povzel Jan Špiler, 7.b Jan Špiler, 7.b Jan Špiler, 7.b Jan Špiler, 7.b Jan Špiler, 7.b

OGRO•ENE OGRO•ENE OGRO•ENE OGRO•ENE OGRO•ENE RASTLINSKE RASTLINSKE RASTLINSKE RASTLINSKE RASTLINSKE VRSTEVRSTEVRSTEVRSTEVRSTE

OOOOOBBBBB DNEVU ZEMLJE DNEVU ZEMLJE DNEVU ZEMLJE DNEVU ZEMLJE DNEVU ZEMLJE

22

Naš PiSanI sVetPOGLED SKOZI OKNO

V nedeljo, ko ni bilo elektrike, sem si krajšal dolgèas tako,da sem gledal skozi okno. Ko sem opazoval kraj, kjer jevèasih stala zelo velika èešnja, sem si zamislil, kako bibili sedaj na njej beli cvetovi, kako bi se malo kasnejepojavile prve velike rdeèe èešnje in nato sem si zamislilše sebe, kako bi plezal po drevesu in jedel èešnje. Èepravimamo za hišo še dve veliki èešnji, ne bom nikoli pozabildne, ko smo podrli to èešnjo, ker smo zidali prizidek. Obrnilsem pogled na travo, ki smo jo posejali pred kakšnimletom, in mislil, da sem videl, kako je ena travica pokukalaiz zemlje in se nato spet zarila nazaj vanjo. Nisem mogelodmakniti pogleda od barake, ki nam, vsaj tako se mi zdi,kvari pogled na hišo.

Janko Èretnik, 7.a

MED ŠÈURKI

Mujo, Haso in Veso so trije veseli šèurki. Nekega dne seodloèijo: »Ej, fantje, gremo jest lakirano »pohištvo«. Hasopredlaga: »Pojdimo v dnevno, tam imajo novo stilnopohištvo.« Ko se v kuhinji bašejo, se oglasi Veso: »Alivesta, zakaj smo tako majhni?« »Ne«, odgovoritapreprièljivo. Veso jima odvrne: »Zato, ker so nas kotdojenèke z žagovino hranili!« »Ha, ha, ha!« se zasmejijo.Haso postane žejen: »Pojdimo v shrambo kaj popit.« »Pakljuè za steklenice vzemimo zraven,« pripomni Veso. Koprispejo v shrambo, si privošèijo liter žganja. »Pije, ta šnopspa seka!« se pijano zaderejo vsi trije šèurki. In kmalu jihodpeljejo v bolnišnico na èrpanje.

Marko, Jure, 6.d

23

NEVIHTA

Nevihta se zaène najpogosteje popoldne ali zveèer, zjutrajredkeje.

Ko se pripravlja na nevihto, je poleti in spomladi v zrakusoparica. Oblaki so sivi, ko se pa nakopièijo, so skoraj èrni.Na tla padajo nenavadno debele kaplje, obèasno tudi toèa.Sprva oddaljeno grmenje prerase v bobnjenje. Ljudje bežijov hiše, živali so prestrašene in se drugaèe oglašajo. Nevihteso ponavadi kratkotrajne in s hudimi nalivi. Èez nekaj èasase grmenje postopoma oddaljuje, nebo se jasni. Sonce spetpokuka izza oblakov, potoki zaradi dežja moèneje šumijo,živali se pomirijo in spet pridejo iz svojih skrivališè. Trava jemokra, vse dehti po dežju. Nad grièi se razpenja mavrica.

Irena Blazinšek, 6.a