16
Geografija za 9. razred osnovne šole 1. rész ŽIVIM V SLOVENIJI ŽIVIM V SLOVENIJI Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak, Marta Otič Geografija za 9. razred osnovne šole 1. rész REŠITVE VAJ

Zivim%20v%20sloveniji resit

Embed Size (px)

DESCRIPTION

http://www.modrijan.si/slv/content/download/9451/115596/file/Zivim%20v%20Sloveniji_RESIT.pdf

Citation preview

Page 1: Zivim%20v%20sloveniji resit

Geografija za 9. razred osnovne šole

– 1. rész

ŽIVIM V SLOVENIJIŽIVIM V SLOVENIJI

Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak, Marta Otič

Geografija za 9. razred osnovne šole

– 1. részREŠITVE VAJ

Page 2: Zivim%20v%20sloveniji resit

2

NNAARRAAVVNNOOGGEEOOGGRRAAFFSSKKEEZZNNAAČČIILLNNOOSSTTII

VVaajjaa 11:: VVeelliikkoosstt SSlloovveenniijjee vv pprriimmeerrjjaavvii zz nneekkaatteerriimmii eevvrrooppsskkiimmii ddrržžaavvaammiia) 1 Luksemburg

2 Slovenija3 Slovaška

b) 4 Slovenija5 Hrvaška6 Madžarska

VVaajjaa 22:: GGeeooggrraaffsskkaa lleeggaa SSlloovveenniijjee mmeedd rraazzlliiččnniimmii ggeeooggrraaffsskkiimmii eennoottaammii EEvvrrooppeePravilni odgovori so 3, 4 in 5.

VVaajjaa 33:: ZZnnaaččiillnnoossttii SSlloovveenniijjee vv rreebbuussiihhRAZNOLIKOSTPREHODNOST

VVaajjaa 44:: SSlloovveenniijjaa nnaa ssttiikkuu rraazzlliiččnniihh jjeezziikkoovvnniihh sskkuuppiinnugrofinski narodi – severovzhodjužnoslovanski narodi – jugovzhodgermanski narodi – severromanski narodi – zahod

VVaajjaa 55:: PPoovvrrššjjee nnaarraavvnnooggeeooggrraaffsskkiihh eennoott5 dinarske pokrajine3 panonske pokrajine1 alpske pokrajine2 predalpske pokrajine4 primorske pokrajine

VVaajjaa 66:: RRaazznnoolliikkoosstt nnaaššiihh nnaarraavvnnooggeeooggrraaffsskkiihh eennoottSlika št. 1: alpske pokrajineSlika št. 2: primorske pokrajineSlika št. 3: predalpske pokrajineSlika št. 4: panonske pokrajineSlika št. 5: dinarske pokrajine

VVaajjaa 77:: IImmeennaa iinn vvrrssttee kkaammnniinna) Ime kamnine: tonalit

Vrsta kamnin: magmatskeb) Ime kamnine: prod

Vrsta kamnin: usedlinec) Ime kamnine: apnenec

Vrsta kamnin: usedlineč) Ime kamnine:fliš

Vrsta kamnin: usedline

VVaajjaa 88:: KKaammnniinnsskkaa sseessttaavvaa iinn ppoovvrrššjjee vv kkrriižžaannkkiiPEŠČENJAK

VVaajjaa 99:: NNaassttaanneekk ddaannaaššnnjjeeggaa ppoovvrrššjjaa2 paleozoik1 kvartar4 alpidsko gubanje

Page 3: Zivim%20v%20sloveniji resit

3

VVaajjaa 1100:: ZZnnaaččiillnnoossttii ppooddnneebbjjaaVečino padavin prinesejo k nam zahodni vetrovi. V jugozahodnem delu države se kažejo močnivplivi Sredozemlja, na preostalem delu ozemlja pa so bolj izraziti vplivi evropske celine. VečinaSlovenije ima zato zmerno celinsko podnebje. V gorah so temperature nižje kot v nižinah. V gorskem svetu pade tudi več padavin kot v nižinah. Tamkajšnje podnebje imenujemo gorskopodnebje. Zlasti v hladni polovici leta se na dno kotlin, dolin in kraških polj uleže hladnejšizrak, ki od tam izpodrine toplejši zrak. Ta pojav imenujemo temperaturni obrat. Nanj pogostoopozarja plast megle, ki leži na dnu kotline.

VVaajjaa 1111:: TTiippii ppooddnneebbjjaa IIa) Cb) Bc) Ač) Cd) Ce) Af) zmerno celinsko podnebjeg) primorsko podnebjeh) gorsko podnebje

VVaajjaa 1122:: TTiippii ppooddnneebbjjaa IIIIDesno zgoraj: KredaricaLevo spodaj: Murska SobotaDesno spodaj: Portorož

VVaajjaa 1133:: RRaassttlliinnssttvvooŠtevilke pravilnih trditev so 3, 4, 5 in 7.

VVaajjaa 1144:: VVooddoovvjjee vv kkrriižžaannkkiiPODTALNICA

VVaajjaa 1155:: ZZnnaaččiillnnoossttii vvooddoovvjjaaa) V Sloveniji je pod površjem celo več vode kot na njem zaradi kamniske sestave. Skoraj

polovica našega ozemlja je kraško površje, kjer ni površinskih tekočih voda, ampak se voda pretaka pod površjem. Več krasa je na zahodu Slovenije, kjer je tudi več padavin.

b) Naše največje zaloge podzemeljske vode so skrite v apnencih na kraškem površju in v nesprijetih usedlinah (produ, pesku).

c) Naša najpomembnejša območja podtalnice so na dnu kotlin in ravnin.č) Naša najbolj vodnata reka je Drava. d) Reke imajo največ vode v času obilnih padavin in topljenja snega.e) Tri naša največja naravna jezera so Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko.

DDRRUUŽŽBBEENNOOGGEEOOGGRRAAFFSSKKEE ZZNNAAČČIILLNNOOSSTTII

VVaajjaa 1166:: SSttaarroossttnnee ppiirraammiiddeeOd leve proti desni si sledijo starostne piramide za leta 1971, 1998 in 1948.a) Na starostni piramidi za leto 1971 sta na vsaki strani dve izraziti zajedi zaradi posledic

prve in druge svetovne vojne.b) Spodnji del piramide za leto 1998 je mnogo ožji od spodnjega dela piramide za leto 1971

zato, ker se je po letu 1980 rodnost močno zmanjšala.

VVaajjaa 1177:: SSeessttaavvaa pprreebbiivvaallssttvvaa SSlloovveenniijjeeŠtevilke pravilnih trditev so 3, 6 in 8.

Page 4: Zivim%20v%20sloveniji resit

4

VVaajjaa 1188:: SSlloovveennsskkii iizzsseelljjeennccii ppoo ssvveettuuUčenec na nemi karti sveta z rdečo pobarva ZDA, Kanado, Argentino in Avstralijo, z modro paBrazilijo, Urugvaj in Venezuelo.a) Več kot 20000 izseljencev živi v ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji.b) Odseljevanje iz naših krajev v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja so sprožili

gospodarski vzroki.c) Odseljevanje Primorcev med svetovnima vojnama ter odseljevanje iz Slovenije med drugo

svetovno vojno in takoj po njej so sprožili politični vzroki.č) Slovenski izseljenci in njihovi potomci, ki živijo na različnih območjih sveta, sestavljajo več

kot šestino slovenskega naroda.

VVaajjaa 1199:: NNaarrooddnnii mmaannjjššiinnii vv SSlloovveenniijjii iinn SSlloovveennccii vv zzaammeejjssttvvuuV praznih okvirčkih si v smeri urtnega kazalca od Kopra do Lendave sledijo številke 2, 4, 1, 6,3 in 5. a) Najprej smo se odpeljali proti severovzhodu naše države. V narodno mešanem naselju

Dobrovniku nas je pozdravil napis z dobrodošlico v dveh jezikih. V kraju živi madžarskamanjšina. Nekdanja ogrska pokrajina, v kateri živi ta manjšina, se imenuje Prekmurje. Pot smo nadaljevali do večjega naselja v bližini državne meje, v katerem je kulturno središče omenjene manjšine. Kraj se imenuje Lendava.

b) V Dolgi vasi smo prestopili državno mejo. Po sosednji državi smo se morali voziti kar nekaj časa, da smo prišli do dvojezičnega kraja Gornji Senik. Tu je manjše kulturno središče Slovencev na Madžarskem, ki jih imenujemo tudi porabski Slovenci. Območje, na katerem živijo, se namreč imenuje slovensko Porabje.

c) Z Madžarske nas je pot vodila na avstrijsko Koroško. Tu smo se ustavili v njenem glavnem mestu Celovcu. Slovenska manjšina ima v njem največ kulturnih in drugih manjšinskih ustanov, med njimi tudi svojo gimnazijo. Slovence, ki živijo na avstrijskem Koroškem, običajno imenujemo kar koroški Slovenci.

č) Našo pot smo nadaljevali po Italiji. Najprej smo se ustavili v prometno izolirani in odmaknjeni gorski dolini v zahodnem delu Julijskih Alp, kjer so domačini ohranili bogato ljudsko izročilo.Njihovo narečje je tako drugačno od knjižne slovenščine, da smo jih komaj kaj razumeli. Ta zanimiva dolina se imenuje Rezija.

d) Znova smo prečkali državno mejo in našo ekskurzijo zaključili v Koprskem primorju. Tu živi italijanska manjšina. Na sliki je pristaniško mesto, kjer je sedež te manjšine.

VVaajjaa 2200:: PPrreebbiivvaallssttvvoo SSlloovveenniijjee vv kkrriižžaannkkiiSTARANJE

VVaajjaa 2211:: ZZddoommccii iizz SSlloovveenniijjee ppoo eevvrrooppsskkiihh ddrržžaavvaahhUčenec na nemi karti Evrope z zeleno pobarva Nemčijo, Avstrijo in Švico, z oranžno pa Italijo,Francijo in Švedsko.a) Več kot 3000 zdomcev živi v Nemčiji, Avstriji in Švici.b) Glavni vzrok za to, da v Avstriji živi več slovenskih zdomcev kot v drugih visoko razvitih

evropskih državah, je sosednja lega Avstrije.

VVaajjaa 2222:: OOssnnoovvnnee zznnaaččiillnnoossttii nnaasseelliijjŠtevilke pravilnih trditev so 1, 2, 5 in 6.

VVaajjaa 2233:: RRaazzlliikkee mmeedd mmeessttoomm iinn vvaassjjoo

VVaajjaa 2244:: SSpprreemmiinnjjaannjjee ppooddeežžeellsskkiihh nnaasseelliijja) V zadnjih desetletjih se je prebivalstvo na podeželju množično preslojevalo iz kmečkega

v nekmečko.

Kriteriji Mesto Vas

število prebivalcev veliko majhno

gospodarske dejavnosti nekmetijske kmetijske

navezanost na okoliška zemljišča da ne

način življenja mestni podeželski

Page 5: Zivim%20v%20sloveniji resit

5

b) Zunanji videz podeželskih naselij se je spremenil v tem, da so začeli graditi hiše, zelo podobne mestnim.

c) Svojo funkcijo in podobo so najbolj spremenila tista vaška naselja, ki ležijo v bližini mest ali ob glavnih prometnicah.

č) Izraz urbanizacija podeželja pomeni naseljevanje nekmečkega prebivalstva in širjenje mest-nega načina življenja na podeželje.

d) Nekdanja vaška naselja, ki so prevzela številne mestne značilnosti, imenujemo urbanizirana podeželska naselja.

VVaajjaa 2255:: TTiippii vvaašškkiihh nnaasseelliijja) Tip naselja: zaselek

Tip površja: hribovjeb) Tip naselja: dolga obcestna vas

Tip površja: ravninac) Tip naselja: razloženo naselje

Tip površja: gričevječ) Tip naselja: samotna kmetija

Tip površja: hribovjed) Tip naselja: gručasto naselje

Tip površja: več tipov površja

VVaajjaa 2266:: TTiippii sslloovveennsskkiihh hhiišš iinn kkmmeeččkkiihh ggoossppooddaarrsskkiihh ppoossllooppiijjSlika 1: a) Tip hiše: primorska hiša

b) Osnovni gradbeni material: kamenc) Material za pokrivanje ostrešja: kamnite plošče

Slika 2: a) Tip hiše: alpska hišab) Gradbeni material spodnjega dela hiše: kamen, betonc) Gradbeni material zgornjega dela hiše: lesč) Material za pokrivanje ostrešja: skodle

Slika 3: a) Ime gospodarskega poslopja: enojni kozolecb) Osnovni gradbeni material: lesc) Material za pokrivanje ostrešja: les

Slika 4: a) Ime gospodarskega poslopja: toplarb) Osnovni gradbeni material: lesc) Material za pokrivanje ostrešja: les

Slika 5: a) Tip hiše: panonska hišab) Osnovni gradbeni material: glina, šibje, lesc) Material za pokrivanje ostrešja: slama

VVaajjaa 2277:: GGoossppooddaarrsskkii rraazzvvoojj SSlloovveenniijjee sskkoozzii zzggooddoovviinnsskkaa oobbddoobbjjaaa) NE

Pred prvo svetovno vojno se je večina prebivalstva ukvarjala s kmetijstvom.b) DAc) DAč) NE

V socialističnem obdobju so dajali velik poudarek razvoju industrije.d) NE

Takoj po osamosvojitvi se je industrijska proizvodnja zmanjšala.e) DA

VVaajjaa 2288:: PPrroobblleemmii sslloovveennsskkeeggaa kkmmeettiijjssttvvaaostarela kmečka delovna sila – pomanjkanje nasledstva na kmetiji veliko število parcel – zemljiška razdrobljenostspreminjanje njiv v travnike – ozelenjevanje zaraščanje zemljišč z gozdom – ogozdovanjenepovratna izguba obdelovalnih zemljišč – zazidava in gradnja prometnic močvirna ali sušna zemljišča – melioracije

VVaajjaa 2299:: RRaazzlliiččnnee vvrrssttee kkmmeettiijjssttvvaaa) slika levo – intenzivno kmetijstvo, slika desno – ekstenzivno kmetijstvob) slika levo – specializirano kmetijstvo, slika desno – nespecializirano kmetijstvoc) slika levo – tržno kmetijstvo, slika desno – samooskrbno kmetijstvo

Page 6: Zivim%20v%20sloveniji resit

6

VVaajjaa 3300:: GGoozzddaarrssttvvooa) DAb) NE

V Sloveniji so najbolj gozdnate dinarske pokrajine.c) DAč) DAd) DAe) NE

Iglavci so zaradi onesnaženega zraka bolj prizadeti od listavcev.f) NE

V zadnjih letih se je delež nenadzorovane in nedopustne sečnje precej povečal.

VVaajjaa 3311:: RRuuddaarrssttvvoo iinn eenneerrggeettiikkaaUčenec na nemo karto naše države s kvadratki, krožci in trikotniki različnih barv vriše najpo-membnejše rudarske in energetske objekte ter zraven napiše njihova imena: rudnik živega sre-bra v Idriji, rudnik uranove rude na Žirovskem vrhu, rudnik svinca in cinka v Mežici, rudnikarjavega premoga v Trbovljah in Hrastniku, rudnik lignita v Velenju, črpališče nafte in zemeljskega plina pri Lendavi, termoelektrarni Trbovlje in Šoštanj, jedrska elektrarna v Krškem ter hidrolektrarne Doblar, Plave in Solkan na Soči, Moste, Mavčiče, Medvode in Vrhovo na Savi ter Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin na Dravi.

VVaajjaa 3322:: IInndduussttrriijjsskkaa pprrooiizzvvooddnnjjaa vv kkrriižžaannkkiiVELENJE

VVaajjaa 3333:: IInndduussttrriijjsskkii rraazzvvoojj Pravilni sta trditvi št. 2 in 4.

VVaajjaa 3344:: PPrroommeett vv rreebbuussiihhBRNIKTRANZIT

VVaajjaa 3355:: SSlloovveennsskkii pprroommeettnnii kkrriižža) karta zgoraj – glavne železniške povezave, karta spodaj – glavne cestne povezaveb) Omrežje glavnih cest se križa v Ljubljani, omrežje glavnih železnic pa v Ljubljani in Zidanem

Mostu. c) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri jugozahod–severovzhod, se imenuje Slovenika.č) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri severozahod–jugovzhod, se imenuje Ilirika.

VVaajjaa 3366:: MMeeddnnaarrooddnnii mmeejjnnii pprreehhooddiiNa meji z Italijo je 9 mednarodnih mejnih prehodov, z Avstrijo 13, z Madžarsko 2 in s Hrvaško15. Dolžine naših državnih meja so naslednje: z Italijo 232 km, z Avstrijo 330 km, z Madžarsko102 km in s Hrvaško 670 km. Najdaljšo državno mejo imamo s Hrvaško, najkrajšo pa zMadžarsko. Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da število mednarodnih mejnih prehodovni v sorazmerju z dolžino državnih meja. Na meji z Italijo pride en mednarodni mejni prehodv povprečju na 25,7 km, na meji z Avstrijo na 25,4 km, na meji z Madžarsko na 51 km in nameji s Hrvaško na 44,7 km. V povprečju imamo takė največ mednarodnih mejnih prehodov nameji z Avstrijo, najmanj pa na meji s Madžarsko.

VVaajjaa 3377:: PPooččiittnniišškkii,, ttrraannzziittnnii iinn iizzlleettnniišškkii ttuurriizzeemm2 tranzitni turizem4 izletniški turizem1 počitniški turizem

VVaajjaa 3388:: ZZddrraavviilliišškkii,, oobbmmoorrsskkii iinn ggoorrsskkii ttuurriizzeemma) Oblika turizma: gorski turizem

Naravnogeografska enota: alpske pokrajineb) Oblika turizma: zdraviliški turizem

Naravnogeografska enota: panonske pokrajinec) Oblika turizma: obmorski turizem

Naravnogeografska enota: primorske pokrajine

Page 7: Zivim%20v%20sloveniji resit

7

VVaajjaa 3399:: TTuurriissttiiččnnaa ppoottoovvaannjjaa ppoo SSlloovveenniijjii iinn ddrruuggiihh ddrržžaavvaahhPo Sloveniji sta potovala Valerij iz Sankt-Peterburga in Victoria iz Barcelone.

VVaajjaa 4400:: NNoottrraannjjaa iinn zzuunnaannjjaa ttrrggoovviinnaaa) DAb) NE

Notranja trgovina zajema trgovanje znotraj države.c) NE

Specializirane prodajalne so značilne predvsem za večja naselja. č) DA

VVaajjaa 4411:: OOkkoolljjsskkii pprroobblleemmii vv rreebbuussiihhEMISIJEODPADKI

VVaajjaa 4422:: OOkkoolljjsskkii pprroobblleemmii vv kkrriižžaannkkiiSMRAD

VVaajjaa 4433:: VVaarrssttvvoo ookkoolljjaa iinn zzaavvaarroovvaannaa oobbmmooččjjaa1. Pod pojmom emisije razumemo različne snovi, izločene in izpuščene v okolje. Sestavljajo jih

različni plini, tekoči in trdni delci (dim, prah, smrad) ter sevanja.2. Onesnaženost zraka se je po osamosvojitvi zmanjšala predvsem zaradi zapiranja tehnološko

zastarelih obratov in projektov odžveplevanja.3. Onesnaženost zraka je največja v nekaterih kotlinah in dolinah zaradi vetrovne zatišnosti

in večje zgostitve virov onesnaževanja. 4. Ko rečemo, da imajo reke samočistilno sposobnost, imamo v mislih, da se kakovost rek ob

toku navzdol počasi zboljšuje.5. Oznaka, da je neka reka v četrtem kakovostnem razredu, pomeni, da spada ta reka med

najbolj onesnažene.6. Najpopolnejša oblika zavarovanja narave je narodni park.

SSLLOOVVEENNSSKKEE PPOOKKRRAAJJIINNEE

VVaajjaa 4444:: NNeemmaa kkaarrttaa aallppsskkiihh ppookkrraajjiinn11 Julijske Alpe A Sava Dolinka12 Kamniško-Savinjske Alpe B Sava Bohinjka13 Karavanke C Soča14 Bovec Č Kokra15 Kranjska Gora D Kamniška Bistrica16 Jesenice E Savinja17 Tržič F Bohinjsko jezero18 Jezersko G Triglavska jezera19 Korensko sedlo10 Ljubelj11 Jezerski vrh12 Vršič13 Predel14 Trenta15 Bohinj16 Pokljuka17 Jelovica18 Mežakla19 Velika planina

Page 8: Zivim%20v%20sloveniji resit

8

VVaajjaa 4455:: PPrreeččeennjjee aallppsskkiihh ppookkrraajjiinna) visokogorski podib) Trentac) Triglavč) Pokljukad) Bohinjsko jezeroe) Jesenicef) Stolg) Velika planinah) Logarska dolina

VVaajjaa 4466:: PPoovvrrššjjee aallppsskkiihh ppookkrraajjiinn a) vintgarb) koritac) meliščeč) kotličd) škrapljee) žlebiči

VVaajjaa 4477:: PPooddnneebbjjee aallppsskkiihh ppookkrraajjiinna) klimogram levo – Krvavec, klimogram desno – Stara Fužinab) Temperature so v Stari Fužini nižje tedaj, ko nastane temperaturni obrat. Hladen zrak se v Bo-

hinju uleže na dno kotline, na pobočjih Krvavca, ki ležijo nad plastjo hladnega zraka, pa je topleje.c) V Stari Fužini pade več padavin zato, ker leži sredi gorate okolice bolj zahodno od Krvavca.

Količina padavin namreč pojema od zahoda proti vzhodu.

VVaajjaa 4488:: PPooggoovvoorr ss FFrraanncciijjeemm iizz BBoohhiinnjjaaFRANCI: V Bohinju je pomembnejša dejavnost živinorejaMIJA: Ali se vaša živina pase le v dolini?FRANCI: Ne, danes se na bohinjskih planinah pase manj živine kot pred desetletji.FRANCI: Živina gre na nižje senožetne planine že spomladi, na visoke planine pa poleti.FRANCI: Ne, danes na planinah ni več veliko pastirjev.FRANCI: Ne, pastirji so večinoma starejši ljudje.FRANCI: Spremenili so jih v počitniška bivališča.FRANCI: Ta prireditev se imenuje »kravji bal«.

VVaajjaa 4499:: PPrrvviinnee aallppsskkiihh ppookkrraajjiinna) gručasta naseljab) travnikic) živinorejač) Zaplate gozda so značilne za nekoliko bolj valovito površje, ki ga sestavljajo ostanki

ledeneških moren.d) pas listnatega gozdae) senožetif) senikig) pas iglastega gozdah) 1000 mi) planinaj) v počitniška bivališčak) 1700 ml) pas ruševjam) planinska kočan) pas grušča in golega skalovja

VVaajjaa 5500:: ŠŠppoorrttnnee iinn rreekkrreeaacciijjsskkee ddeejjaavvnnoossttii vv aallppsskkiihh ppookkrraajjiinnaahha) Ime dejavnosti: kajakaštvo b) Ime dejavnosti: jadralno padalstvo

Množičnost: ni množična Množičnost: ni množičnaLetni čas: poletje Letni čas: poletje

c) Ime dejavnosti: planinstvo č) Ime dejavnosti: smučanjeMnožičnost: zelo množična Množičnost: zelo množičnaLetni čas: poletje Letni čas: zima

Page 9: Zivim%20v%20sloveniji resit

9

d) Ime dejavnosti: gorsko kolesarstvo e) Ime dejavnosti: alpinizem (plezanje)Množičnost: zelo množična Množičnost: ni množičnaLetni čas: poletje Letni čas: poletje

VVaajjaa 5511:: AAllppsskkee ppookkrraajjiinnee vv kkrriižžaannkkiiNARODNI PARK

VVaajjaa 5522:: PPooddnneebbjjee pprreeddaallppsskkiihh ppookkrraajjiinnklimogram levo – Šmarna gora, klimogram desno – Ljubljana

VVaajjaa 5533:: PPooggoovvoorr zz DDuuššaannoomm iizz ČČrrnneeggaa rreevviirrjjaaDUŠAN: Črni revir sodi v Posavsko hribovje.DUŠAN: V Črnem revirju so slabe možnosti za poljedelstvo.MIRJAM: Kaj je po poklicu tvoj oče in kaj je bil po poklicu tvoj dedek?DUŠAN: Rudarstvo v Črnem revirju je danes v upadanju.MIRJAM: Kateri so tri rudarska mesta v Črnem revirju?DUŠAN: V prihodnje ne bomo več izkopavali premoga v Zagorju.MIRJAM: Ali je ozračje v Črnem revirju še tako onesnaženo kot pred desetletji?DUŠAN: Vzrok za to je zgraditev 360 m visokega dimnika na TE Trbovlje, ki omogoča, da vetro-vi raznašajo emisije na širšo okolico.

VVaajjaa 5544:: PPoottoovvaannjjee ppoo pprreeddaallppsskkiihh ppookkrraajjiinnaahha) Idrijab) Bolnišnica Franjac) Škofja Lokač) Ljubljansko barjed) Zidani Moste) Termoelektrarna Šoštanjf) Ravne na Koroškemg) Dravska dolina

VVaajjaa 5555:: PPrrvviinnee pprreeddaallppsskkiihh ppookkrraajjiinn a) gručasto naseljeb) zaselekc) samotna kmetijač) Naselja v dolini ležijo ob glavni prometnici. Okoli njih so bolj ali manj ravna kmetijska

zemljišča, ki so bolj primerna za kmetijstvo od tistih v hribovju.d) Več njivskih površin je v okolici naselja A.e) v naselju Bf) prodg) iz kvartarjah) na glinavcih in peščenjakihi) iz paleozoikaj) iz apnencak) iz mezozoikal) Padavinska voda ponikne.m) Padavinska voda teče po površju.n) na prisojni stranio) v kraju A

VVaajjaa 5566:: NNeemmaa kkaarrttaa pprreeddaallppsskkiihh ppookkrraajjiinna)

1 Tolminsko hribovje2 Cerkljansko-Idrijsko hribovje3 Škofjeloško in Polhograjsko hribovje4 Posavsko hribovje5 Zgornja Savinjska dolina6 Velenjska kotlina7 Vitanjske Karavanke8 Pohorsko Podravje9 Dežela in Blejski kot

Page 10: Zivim%20v%20sloveniji resit

10

10 Dobrave11 Kranjsko-Sorško polje12 Kamniško-Bistriško polje13 Ljubljansko polje14 Ljubljansko barje

b)15 Pohorje16 Kozjak

c) 17 Kobarid18 Tolmin19 Cerkno20 Idrija21 Žiri22 Železniki23 Radovljica24 Kranj25 Škofja Loka26 Kamnik27 Domžale28 Ljubljana29 Vrhnika30 Litija31 Zagorje32 Trbovlje33 Hrastnik34 Zidani Most35 Laško36 Šoštanj37 Velenje38 Slovenj Gradec39 Ravne na Koroškem40 Dravograd41 Trojane

č)A SočaB IdrijcaC BačaD Poljanska SoraE SavaF LjubljanicaG SavinjaH PakaI MislinjaJ MežaK DravaL Blejsko jezero

VVaajjaa 5577:: PPrreeddaallppsskkee ppookkrraajjiinnee vv kkrriižžaannkkiiPOHORJE

VVaajjaa 5588:: PPoovvrrššiinnsskkii kkrraašškkii ppoojjaavvii a) uvalab) suha dolina

VVaajjaa 5599:: PPooddzzeemmeelljjsskkii kkrraašškkii ppoojjaavviia) vodna jamab) suha jamac) Bč) stalagmitd) stalaktit

Page 11: Zivim%20v%20sloveniji resit

11

e) kapniški steberf) sigag) breznoh) Koliševka. Ta pojav je nastal tako, da se je udrl jamski strop.

VVaajjaa 6600:: PPrrvviinnee ddiinnaarrsskkiihh ppookkrraajjiinna) kraško poljeb) z glino in ilovicoc) ponikalnicač) obrhd) požiralnike) gručasto naseljef) Vasi so umaknjene na rob ravnega površja zaradi strahu pred poplavami.g) Njive so blizu vasi, kjer ne poplavlja, travniki pa bolj stran, kjer že prihaja do poplav.h) kraška planotai) iz apnencaj) Stalne poselitve ni zaradi gozdnatosti in odsotnosti pitne vode (večjih nadmorskih višin,

hladnejšega podnebja, težje prometne dostopnosti ipd.).k) gozdarstvo

VVaajjaa 6611:: PPooddnneebbjjee ddiinnaarrsskkiihh ppookkrraajjiinnlevi klimogram – Nanos, desni klimogram – Novo mestoa) Na Nanosu pade več padavin kot v Novem mestu zato, ker je Nanos gora, Novo mesto pa leži

v kotlini. Poleg tega leži Nanos precj bolj zahodno kot Novo mesto in ima že zato več padavin.

VVaajjaa 6622:: PPooggoovvoorr zz MMeettkkoo iizz BBeellee kkrraajjiinneeMETKA: Običaj se imenuje jurjevanje.METKA: Drugi dve najbolj znani etnološki posebnosti Bele krajine so pisanice in bela narodnanoša. IGOR: Ali je podnebje v Beli krajini tudi tako ostro kot na Visokih dinarskih planotah?METKA: Podnebje ni tako ostro zaradi manjše nadmorske višine. IGOR: Kam pa se hodite Belokranjci poleti kopat?METKA: Poleg živinoreje in poljedelstva je pri nas pomembno tudi vinogradništvo.

VVaajjaa 6633:: NNeemmaa kkaarrttaa ddiinnaarrsskkiihh ppookkrraajjiinna)

11 Pivka12 Notranjsko podolje13 Krimsko višavje14 Bloke15 Ribniško-Kočevska dolina16 Suha krajina17 Dolenjsko podolje18 Novomeška pokrajina19 Gorjanci10 Bela krajina

b) A BanjšiceB Trnovski gozdC JavornikiČ SnežnikD Kočevski rogE Planinsko poljeF Cerkniško poljeG Babno polje

c)11 Krka12 Kolpa13 Postojnska vrata14 Logatec15 Postojna

Page 12: Zivim%20v%20sloveniji resit

12

16 Cerknica17 Grosuplje18 Velike Lašče19 Ribnica20 Žužemberk21 Trebnje22 Dolenjske Toplice23 Novo mesto24 Črnomelj25 Metlika26 Kočevje

VVaajjaa 6644:: PPoottoovvaannjjee ppoo ddiinnaarrsskkiihh ppookkrraajjiinnaahha) Trnovski gozdb) Postojnska vratac) Cerkniško polječ) Babno poljed) suha robae) Krkaf) Kočevski rogg) steljniki

VVaajjaa 6655:: DDiinnaarrsskkee ppookkrraajjiinnee vv kkrriižžaannkkiiGOZDNATOST

VVaajjaa 6666:: DDeelliitteevv pprriimmoorrsskkiihh ppookkrraajjiinnZnačilnosti Kraške pokrajine Flišne pokrajinekamnina apnenec flištekoče vode pod površjem na površjuprsti manj rodovitne bolj rodovitne

slika levo – flišna pokrajina, slika desno – kraška pokrajina

VVaajjaa 6677:: PPooddnneebbjjee pprriimmoorrsskkiihh ppookkrraajjiinnklimogram levo – Ilirska Bistrica, klimogram desno – Kopera) V Ilirski Bistrici pade več padavin kot v Novem mestu zato, ker leži v vznožju masiva

Snežnika, ki prejema zelo veliko padavin.b) Temperature so poleti in pozimi v Kopru višje kot v Ilirski Bistrici zato, ker leži Koper ob

morju in ima manjšo nadmorsko višino.

VVaajjaa 6688:: GGoossppooddaarrssttvvoo pprriimmoorrsskkiihh ppookkrraajjiinnslika levo – pristaniške dejavnosti, slika desno – turizemslika levo – vinogradništvo, slika desno – solinarstvoslika levo – oljkarstvo, slika desno – cvetličarstvoOd prikazanih dejavnosti so samo za Koprsko primorje značilne pristaniške dejavnosti, soli-narstvo in oljkarstvo.

VVaajjaa 6699:: RRaazzggoovvoorr zz RReennaattoomm iizz KKoopprraaTANJA: Kaj so tvoji starši po narodnosti?TANJA: Ali se je tvoja mama rodila v Kopru?RENATO: Glavni razlog, da se je Koper po drugi svetovni vojni tako razširil, je izgradnja LukeKoper. TANJA: Od katerih dejavnosti pa danes pri vas živi večina prebivalstva?RENATO: Danes je oljk več kot pred desetimi leti.RENATO: Ribolov ima danes pri nas zelo majhen gospodarski pomen.

VVaajjaa 7700:: PPoottoovvaannjjee ppoo pprriimmoorrsskkiihh ppookkrraajjiinnaahha) Goriška brdab) burjac) jerovicač) Lipica

Page 13: Zivim%20v%20sloveniji resit

13

d) Notranjska Rekae) Brkinif) Luka Koperg) Sečoveljske soline

VVaajjaa 7711:: PPrrvviinnee pprriimmoorrsskkiihh ppookkrraajjiinna) iz flišab) solinec) vinogradništvo č) turizemd) gručasto naseljee) naselje E

VVaajjaa 7722:: NNeemmaa kkaarrttaa pprriimmoorrsskkiihh ppookkrraajjiinna)

11 Koprsko primorje12 Vipavska dolina13 Goriška brda14 Spodnja Soška dolina15 Brkini16 Kras

b) 17 Nova Gorica18 Ajdovščina19 Vipava10 Sežana11 Koper12 Izola13 Piran14 Portorož15 Ilirska Bistrica

c) A DragonjaB VipavaC SočaČ Notranjska Reka

VVaajjaa 7733:: PPrriimmoorrsskkee ppookkrraajjiinnee vv kkrriižžaannkkiiOBMEJNA LEGA

VVaajjaa 7744:: PPooddnneebbjjee ppaannoonnsskkiihh ppookkrraajjiinnklimogram levo – Celje, klimogram desno – Lendavaa) Izrazit padavinski višek na obeh klimogramih je poleti.b) Večje razlike se pojavljajo pri padavinah. Vzrok za to je geografska lega Lendave, saj leži

veliko bolj proti severovzhodu (bolj v celinski notranjosti) kot Celje.

VVaajjaa 7755:: VVooddoovvjjee ppaannoonnsskkiihh ppookkrraajjiinna) mrtvicab) Takšno jezero je nastalo tako, da je Mura spremenila svoj tok. Nekdanji slepi rokav

se je spremenil v mrtvi rokav. Neposredna vodna povezava tega rokava z reko se je prekinila.

c) V takšnih jezerih in močvirjih se je ohranil edinstven rastlinski in živalski svet.č) Rečno strugo na desni sliki so utrdili s kamenjem in zgradili zaščitne nasipe. Človek je v

naravno okolje posegel zato, ker je reka poplavljala. Takšen poseg imenujemo regulacija.

VVaajjaa 7766:: GGoossppooddaarrssttvvoo ppaannoonnsskkiihh ppookkrraajjiinnPravilne so trditve št. 2, 3, 5 in 6.

VVaajjaa 7777:: PPrrvviinnee ppaannoonnsskkiihh ppookkrraajjiinn a) prod, pesek in glinab) v kvartarju

Page 14: Zivim%20v%20sloveniji resit

14

c) Gričevje, označeno s črko B, označujemo kot terciarno zato, ker ga sestavljajo kamnine terciarne starosti.

č) poljedelstvo in živinorejad) vinogradništvoe) sadjarstvof) osojnog) dolga obcestna vash) razloženo naseljei) zaradi mokrotnosti

VVaajjaa 7788:: NNeemmaa kkaarrttaa ppaannoonnsskkiihh ppookkrraajjiinn

a)11 Goričko12 Pomurska ravan13 Slovenske gorice14 Dravsko-Ptujsko polje15 Haloze16 Celjska kotlina17 Kozjansko18 Vzhodna Krška kotlina

b) 19 Lendava10 Murska Sobota11 Gornja Radgona12 Ljutomer13 Ormož14 Ptuj15 Maribor16 Slovenska Bistrica17 Slovenske Konjice18 Celje19 Žalec20 Krško21 Brežice22 Radenci23 Moravske toplice24 Rogaška Slatina25 Atomske toplice26 Čateške toplice

c)A LedavaB MuraC ŠčavnicaČ PesnicaD DravaE DravinjaF VoglajnaG Sotla

VVaajjaa 7799:: RRaazzggoovvoorr zz GGeezzoo iizz PPrreekkmmuurrjjaaMETKA: Ali je Goričko je res bolj gozdnato od ravninskega dela Prekmurja? GEZA: Poleg Slovencev na Goričkem živijo tudi Madžari.GEZA: Takšne cerkve imajo pripadniki evangeličanske veroizpovedi. GEZA: Na Goričkem ni veliko industrijskih obratov.METKA: Ali so prsti na Goričkem bolj rodovitne kot v nižinskem delu Prekmurja?GEZA: Vse te velike in nove hiše v našem kraju so zgradili zdomci.

Page 15: Zivim%20v%20sloveniji resit

15

SLOVENIJA KOT CELOTAVVaajjaa 8800:: PPaannoonnsskkee ppookkrraajjiinnee vv kkrriižžaannkkii

1HALOZE2RADENCI

3MARIBOR4MURA

5KASAČ6PTUJ

7MRTVICE8GORIČKO

VVaajjaa 8811:: PPoottoovvaannjjee ppoo ppaannoonnsskkiihh ppookkrraajjiinnaahha) Krakovski gozdb) Atomske toplicec) Žalecč) Halozed) Ptuje) Mariborf) klopotecg) Ledava

VVaajjaa 8822:: SSlloovveenniijjaa kkoott cceelloottaa nnaa tteekkmmoovvaannjjuu iizz zznnaannjjaa ggeeooggrraaffiijjeeJože: KrasSaša: Posavsko hribovjeDušan: Julijske AlpeBojana: Slovenske goriceMateja: Dolenjsko podolje

Page 16: Zivim%20v%20sloveniji resit