7 razloga da naručite Veliku ilustriranu enciklopediju

ZNANOST več danas:

1. Steći ćete cjelokupan pregled svih prirodnih znanosti kako su se razvijale kroz povijest.

2. Pratit ćete znanstvenike u njihovu istraživanju i zajedno s njima otkrivati nove ćinjenice, onako kako su oni sami do njih došli.

3. Otkrit ćete koliko je znanost zabavna i uzbudljiva, a uz to ćete i mnogo toga naućiti!

4. Obogatit ćete svoje znanje i proširiti horizonte otkrivanjem gotovo svih znanstvenih tajni i dostignuća.

5. Shvatit ćete u kojoj je mjeri znanost promijenila naš život nabolje i koliko je danas sveprisutna u našoj svakodnevici.

6. Uživat ćete u listanju prekrasno ilustrirane enciklopedije, s ćijih stranica jednostavno „iskaću“ zapanjujuće i fasci-nantne ćinjenice.

7. Školarcima će ova knjiga biti dragocjena pomoć u ućenju i pisanju školskih radova.

Prihranite

30 € v prednaročilu!

• VelikailustriranaenciklopedijaZnanostizidepredvidomamaja.• 512stranivelikegaformata,26x31cm• 5obsežnihpoglavijinpovzeteknajpomembnejšihznanstvenihodkritij• Večkot2000fotografij,ilustracijingrafičnihprikazov

Najhitrejše NaročaNje(brezplačna številka)

080 12 05

Podajte se na vznemirljivo potovanje skozi osupljivi

svet znanosti …Najpopolnejši prikaz znanosti doslej!

… in spoznajte, kako je znanost spremenila svet, v

katerem živimo!

… da lahko strela prenese električni tok več kot 10.000 amperov in ustvari temperaturo višjo od 20.000 °C, kar je bolj vroče kot na površju Sonca

… da je najbolj prodajano zdravilo na svetu nare-

jeno iz salicilina, ki so ga 1853. leta prvič prido-

bili iz vrbinega lubja? 40 let kasneje so iz te snovi

v tovarni Bayer naredili prvi aspirin.

… da je leta 1997 šahovskega svetovnega prvaka

Garya Kasparova prvič premagal računalnik?

Prednost zmagovalca je bila tudi v tem, da ni

občutil psihičnega pritiska.

… da so prve mehanske ure prehitevale ali zaostajale do

15 minut dnevno? Danes se dobre ure ‘zmotijo’ za samo

10 sekund letno. Najtočnejše so atomske ure, ki so tako

natančne, da naj bi kazale točen čas kar 650 milijonov let.

STE VEDELI?

Z veliko ilustrirano enciklopedijo

ZNANOST boste odkrili:

Leta 1797 je Edward Jenner cepil osemletnega dečka s cepivom, pridobljenim iz ognojka bolezni kravjih koz, zaradi česar je deček postal imun na bolezen črnih koz. V 18. stoletju je zaradi črnih koz vsako leto umrlo skoraj pol milijona Evropejcev.

Večnastraneh156in157

Večnastraneh44in45

Večnastraneh74in75

KDO so bili najzaslužnejši znanstveniki v zgodo-vini? Od Pitagore in Aristotela do Einsteina

in Marie Curie.

KDAj so se zgodili ključnih premiki v znanosti in kdaj so nastali izumi, ki so spremenili tok

zgodovine? Od odkritja ognja in izuma kolesa do umetne oploditve in obnovljivih virov energije.

KAKO so se znanstveniki in učenjaki doko-pali do svojih odkritij in izumov? Od

naključnih odkritij do raziskovanj, ki so včasih trajala vse življenje.

ZAKAj nekatera odkritja niso bila takoj spre-jeta, zakaj je sploh prišlo do nekaterih

odkritij? Od majhnih zmot, ki so veljala stoletja do velikih zablod, ki so jim verjeli tisoč in več let.

Kako je Arhimed odkril način

za merjenje prostornine?

Zakaj je trajalo 1800 let, da je bila spre-

jeta teorija o vrtenju Zemlje okoli sonca?

Kdo je prvi v zgodovini cepil

človeka proti bolezni?

Kdaj je bila izvedena prva

uspešna presaditev srca?

240 let pr.n.št. se je grški matematik Arhimed med kopanjem v kadi domislil načina za izračun prostornine. Ugotovil je, da prostornina telesa enaka prostornini izpodrinjene tekočine.

Čeprav je že starogrški astronom Aristarh odkril, da se Zemlja vrti okoli sonca, sta šele 1800 let kasneje njegovo teorijo potrdila Nikolaj Kopernik in Galileo Galilej.

Večnastraneh406in407

Leta 1954 so kot prvi notranji organ presadili ledvico. 13 let kasneje pa je v Južni Afriki dr. Chris-tiaan Bernard, znan kot ‘mož z zlatimi rokami’, prvič presadil živo človeško srce. Naslednje leto so naredili že 100 takšnih posegov.

ZNANOSTZanimiv in barvit prikaz iskanja resnice o svetu in čim bolj preprostih, elegantnih zakonov narave. Iskanja, ki ga vodi moto očeta moderne znanosti Galilea, da je potrebno teorije preveriti s posku-

som. Knjiga kronološko pripoveduje zgodbo o nastanku in razvoju posameznih naravoslovnih znanosti, pa tudi o njihovi medsebojni povezanosti, saj nam stran za stranjo odstira, kako je razvoj ene vede šel z roko v roki z napredkom druge vede. Knjiga opisuje ključne preboje v razvoju znanstvenega razumevanja in obvladovanja narave od uporabe ognja do razumevanja jedrskega gorenja v središčih zvezd, od iznajdbe kolesa do interneta, genetike in klimatskih spre-memb. Pri svojem delu na fakulteti pogosto uporabljam knjigo Vesolje iz te zbirke, a me je kljub temu razveselilo najti tudi v pričujoči knjigi opis pomem-bnih astronomskih odkritij, vključno s trenutno najbolj vročimi vprašanji o vesolju, kot so velika teorija poenotenja sil, temna snov in temna energija.

V knjigi najdemo tudi zanimive podrobnosti, ki nam pokažejo, da znanost ni nekaj abstraktnega, ampak je tesno povezana z vsakodnevnim življenjem in ponuja rešitve potreb vedno bolj razvitih družb. Želim si, da bi se čim več ljudi ob prebiranju knjige zamislilo nad številnimi koristmi in uporabnimi stvarmi, brez katerih bi si življenje danes težko predstavljali, a se pogosto ne zavedamo dovolj, da za njimi stoji cela vrsta pomembnih znanstvenih odkritij in ljudi - znanstvenikov.

Dr. Andreja Gomboc, docentka za astronomijo in astrofiziko na Fakulteti

za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Osebno ste lahko priča

največjim odkri-tjem in izumom skozi zgodovino!

ROJSTVO ZNANOSTI RENESANSA IN RAZSVETLJENSTVO INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA ATOMSKA DOBA INFORMACIJSKA DOBA

Odkritje ognja je ljudem omogočilo, da so se greli, si svetili, se lažje branili pred sovražniki in izdelovali orodje!

Poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik in še marsikaj Nikolaj Kopernik je ugotovil, da se Zemlja vrti okrog Sonca, kar je Galileo Galilei 70 let pozneje tudi dokazal!

Atomska bomba je postala resničnost, saj so opravili prvo poskusno eksplozijo na puščavskem poli-gonu v Novi Mehiki v ZDA.

Ameriški astronavti misije Apollo 11 so prvič pristali na Luni, kar je bil eden najodmevnejših dogodkov 20. st., ki ga je pred televizijskimi sprejemniki spremljalo okrog 600 milijonov ljudi.

Dimitrij Ivanovič Mendelejev je objavil periodni sitem kemijskih elementov.

Newcomenov parni stroj označuje začetek industrijske revolucije!

Odkrili so prvo cepivo proti črnim kozam, ki je rešilo več življenje kot

katerokoli drugo cepivo v zgodovini in spremenilo tok razvoja medicine.

Alexander Fleming je odkril penicilin, kar je eno najbolj

revolucionarnih odkritij v zgodovini medicine.

K velikanskemu napredku v industriji in medicini je veliko pripomogla nan-

otehnologija (molekularna proiz-vodnja oziroma izdelovanje stvari in

predmetov na ravni atomov).

Darwin je objavil svojo teorijo evolu-cije, ki predpostav-

lja, da so se vsa živa bitja razvila iz

skupnega prednika, mehanizem razvoja živih bitij pa je nar-

avni izbor.

Stari Mezopotamci so prvi začeli uporabljati kolo, enega največjih izumov v zgodo-vini človeštva!

Einstein je postavil svojo teorijo relativnosti z najbolj znano formulo vseh časov: E = mc2.

Razkrili so strukturo molekule DNK, nosilke dednega materiala v živih organizmih, pomembne za razvoj in delovanje večine živih bitij.

Rojen je bil prvi otrok, spočet z umetno oploditvijo – revolu-cionarnim medicin-skim postopkom, ki je mnogim pomagal uresničiti sanje o starševstvu.

Gutenbergova iznajdba tiskarskega stroja je omogočila, da je širjenje znanja

dobilo povsem nove razsežnosti, s čimer

so se ustvarili pogoji za novo zgodovinsko

dobo!

Newton je odkril Zem-ljino gravitacijsko silo,

ki privlači predmete, da padejo na tla, hkrati pa

ohranja Luno na njeni poti okrog Zemlje.

Alessandro Volta je

izumil Voltov steber ali člen, oziroma prvo

električno baterijo.

Odkrili so prvi dokaz

delovanja ev-olucije: praptiča

oziroma arheopteriksa, prehodno ob-

liko med plazilci in ptiči.

Astronom Edwin Hubble je odkril,

da vesolje ses-tavljajo številne

galaksije, ki se oddaljujejo med

seboj.

Zanesljivo določanje geografske dolžine na odprtem morju

je omogočil šele izum kronometra - natančne ure, ki

je pri delovanju na motijo nevihte ali

zibanje plovila.

Arhimed je odkril, kako izmeriti pros-tornino predmetov nepravilne oblike med stopanjem v kad!

Pred1,5milijonalet 1543 16.julij1945 16.julij194518691712 14.maj1796 1928 Odleta1986naprej1859

3500pr.n.št. 1905 19531455 1687 1799 1861 19291735

240pr.n.št.

UPOZNAJTE NAJVEĆE

znanstvenike i izumitelje

LJUDI IZA ZNANOSTI.U ovome ćete izdanju naći biografije 19 znanstvenika koji su obilježili svoje doba. Svakome su posvećene dvije stranice. Osim najvećih zasluga, tu ćete naći i zanimljivosti iz njihovih života.

Više od 100 članaka o drugim pionirima

znanosti od Erastena do Richtera.

Najpoznatiji matematićar antike kojeg i danas pamtimo po glaso-vitom poućku. No on je takoćer meću prvima otkrio da Zemlja nije ravna ploća, bavio se glazbenom teorijjom, ali i s pomoću glazbe lijećio bolesnike... (više na str. 32)

Pitagora (582. pr. Kr.– 496. pr. Kr) Zadužio nas je mnogim važnim otkrićima: unaprijedio je zakone gibanja, definirao teoriju svjetlosti te prvi shvatio gravitacij-sku silu. Stoga ga s razlogom smatramo jednim od najvećih znanstvenika ikad. (više na str.110)

Isaac Newton (1643.–1728.)

Michael Faraday (1791.–1867.)Iako nije imao veliko formalno obra-zovanje, Michael Faraday je postao jedan od najboljih i najutjecajnijih znanstvenika svog vremena. Osim što je ostao zapamćen u povijesti kao izumitelj elektrićnog motora i dinama, postavio je temelje razvoju elektromagnetizma. (više na str. 170)

Jedan od najvećih izumitelja svog vremena. Meću njegovih rekordnih 1093 patenata nalazili su se i neki od kljućnih izuma današnjice kojima je u naše domove donio svjetlost (žarulje), zvuk (fonograf), pa ćak i pokretne slike (filmski projektor). (više na str. 264)

Thomas A. Edison (1847. – 1931.)

Bio je teorijski fizićar te jedan od najvećih umova i najznaćajnijih osoba u povijesti. Stoga i ne ćudi da je ime „Einstein“ sinonim za ćovjeka visoke inteligencije ili genija. Njegova je teor-ija relativnosti postavila okvir za dalji razvoj fizike, filozofije, kozmologije i kozmogonije. (više na str. 304)

Albert Einstein (1879.–1955.) Maria Curie (1867. – 1934.)Prva žena koja je osvojila Nobelovu nagradu, i to za dva razlićita podrućja – kemiju i fiziku. Bila je pionirka u proućavanju radioaktivnih elemenata i nesebićno radila na promicanju korištenja radija u medicinske svrhe. (više na str. 296)

„Eppur si muove.“ („Ipak se kreće.“)GALILEO GALILEI o Zemlji

„Punom parom naprijed!“

OD KOTAČA DO AUTOMOBILA

Kotać se isprva koristio u lonćariji, a kao sredstvo transporta poćeo se koristiti oko 3200. pr Kr.

S razvojem parnog stroja pojavili su se i automobili na parni pogon, no tek je nakon

1885. kada je Karl Benz projektirao prvo vozilo s pogonom na untrašnje izgaranje

došlo do eksplozije u razvoj automobila.

prvi kotač, oko 3500.

g. pr.n.e.

sumerska bojna kola, oko 3200. g. pr.n.e. 1897. parni automobil

Stanley steamer

suvremeni automobil

1909. Ford T-model

SLIKOVNA OBJAšNJENJA KORAK pO KORAK!

Uz jasne ilustracije brzo i lako ćete shvatiti kako funkcioniraju ćak i najsloženiji procesi i mehanizmi.

pREgLEDNE VREMENSKE LENTE ZA LAKšU ORIJENTACIJU U VREMENU!

Uskoćite u vremeplov i otkrijte kako se koji izum razvijao, od ideje do realizacije. U tome će Vam pomoći

sažeti tekstovi i slike najvažnijih etapa u vremenu.

OTKRIJTE šTO JE pREThODILO pOJEDI-NOM OTKRIćU, IZUMU ILI pREKRETNICI!

Informativni tekstovi (s lijeve strane) povezuju svaku temu s onim što je prethodilo, a navedene su i stranice

u knjizi koje o tome više govore.

SLIKE I FOTOgRAFIJE NAJgENIJALNIJIh ZNANSTVENIKA!

Najvećima su posveće pune dvije stranice, dok su neki dobili zasebne dijelove unutar stranica.

OBOgATITE ZNANJE ZANIMLJIVIM TEKSTOVIMA!

Doznajte mnoštvo fascinantnih i uzbudljivih informacija o pojedinoj temi – uz zanimljive

anegdote iz života znanstvenika.

UžIVAJTE U RASKOšNIM FOTOgRAFIJAMA!

Više od 2000 vrhunskih fotografija originalnih izuma, starinskih mehanizama i suvremenih urećaja plijenit će Vašu pažnju i uvući Vas u ćudesni svijet znanosti

i ljudske domišljatosti.

OTKRIJTE šTO JE USLIJEDILO NAKON pOJEDINOg OTKRIćAILI pREKRETNICE!

Informativni tekstovi (s desne strane) povezuju svaku temu s onim što je slijedilo, a navedene su i stranice u

knjizi koje o tome više govore.

OZNAKA U BOJI SVAKOg OD 5 OpSEžNIh pOgLAVLJA!

Potešite svojo radovednost in raziščite čudovit svet znanosti!Odkrijte najpomembnejše mejnike, ki so vplivali na razvoj človeštva.Seznanite se z velikimi učenjaki in znanstveniki, ki so s svojimi izumi in odkritji spremenili svet. Spoznajte, kako delujejo stvari in pojavi, brez katerih si ne predstavljajte več vsakdana.

„Halo?!“OD DIMNEgA SIgNALA

DO MOBITELA

Sporočanje na velike razdalje je obstajalo že v starih časih. Eden najzgodnejših načinov

prenašanja sporočil na velike razdalje je bila upo-raba ognja. Konec 18. stoletja je Claude Chappe

zasnoval sistem semaforjev, ki je uporabljal telegrafske stolpe s signalnimi ročicami,

nameščenimi na strehi. V 19. stoletju pa je naraščajoče znanje o elektriki omogočilo

nagel razvoj telefonije.Chappovsignalnistolp

Zgodnjitelegrafskistroj,1837 Ericssonovtelefon,1890

iPhone,2007

„Eureka! Našel sem!“

NAKLJUČNA ODKRITJAMnoga odkritja terjajo znanstveni pristop, do nekaterih pa so znanstveniki prišli povsem naključno. Primeri:Grškemu matematiku Arhimedu je kralj naročil naj ugotovi, ali je njegova krona res narejena iz zlata. Ko je Arhimed nekega dne med premišljevanjem o tem stopil v kopalno kad, je opazil, da se je iz nje izlila voda. Takrat se je domisli, kako izmeriti prostornino nepravilnih teles. Od navdušenja je gol stekel na ulico in vpil: »Eureka! Našel sem!«Konec 18. stoletja je italijanski fizik Luigi Galvani naključno odkril, da noge mrtve žabe trznejo, če jo obesi na železen kavelj in se njenih živcev dotakne z bakreno konico ali če žabje krake strese z iskro statične elektrike. Domneval je, da trzanje nog povzroča ‘živalska elektrika’ v mišicah. Stoletje potem je nemški zdravnik Emil du Bois-Reymond to dokazal in odkril, da po živcih teče nizka napetost.Leta 1869 je ruski kemik Dimitrij Mendelejev že nekaj mesecev poskušal smiselno povezati kemijske elemente. Ko ni in ni našel načina, je na hrbtno stran igralnih kart zapisal posamezne elemente in jih začel razporejat. Sredi dela je zadremal in v sanjah se mu je porodila zamisel, da v tabeli pusti pros-tor za še neodkrite elemente. Tako se je rodila prva različica periodnega sis-tema.

Marsikaj, kar danes dojemamo kot dejstvo, je bilo včasih nesprejemljivo celo za največje mislece. Nekatere zmote so veljale stoletja, nekatere tisočletja. Primeri:do 15. stoletja so ljudje verjeli, da ima magnet čarobno moč, ki jo lahko izničita česen ali diamant. Ob koncu 18. stoletja so ljudje verjeli, da je toplota tekočina, imenovana kalorik, ki se skriva v snoveh. Ko pa je izdelovalec topov Benjamin Thompson, vrtal luknje v topove, ki so bili iz enega kosa, je spoznal, da se cev med vrtanjem segreje. Tako je sklepal, da toplota ni povezana s kalorikom, temveč je oblika gibanja. Sveder je povzročal tresljaje železovih atomov – čim dlje je vrtal s topim svedrom, tem bolj so delci vibrirali.Preden so v 19. stoletju spoznali, da nalezljive bolezni prenašajo živi organizmi, je veljalo, da jih povzročajo slabi plini.Še na začetku 20. stoletja so ljudje verjeli, da obstaja ena sama galaksija, Mlečna cesta. Leta 1930 pa je ameriški astronom Edward Hubble pokazal, da obstaja mnogo galaksij in da se oddaljujejo. Trenutno naj bi bilo v vesolju 125 milijard galaksij.

„Niti slučajno!“

VELIKE ZMOTE

Naročite Že

DaNeS