Univerza Edvarda Kardelja ._- Ljubljani

Filozofska fakulteta

ZNANSTVENI INSTITUT

SPOZNANJA IN PRIPOMBE JAVNE RAZPRAVE

0 NACRTU PRAVIL ZA NOVI SLOVENSKI

PRAVOPIS

Ljubljana, v juniju 1982

r.t

VSEBINA

Spremna beseda, Nace Sumi 1

Dana Blaganje, Pripombe k Nacrtu pravil za novi slovenski

pravopis 2

Bozidar Debenjak, 0 pravopisu iz zornega kota posebne

stroke 4

Dru§tvo knjizevnih prevajalcev Slovenije 12

Primoz Simoniti 13

Drago Bajt 19

Janez Gradisnik 21

Ivan Gams, Zemljepisna naselbinska imena v Nacrtu pravil

za novi slovenski pravopis 24

Kajetan Gantar, Splosni vtisi o predlozenem Nacrtu pravil 27

·Ales .Gulic, Pripombe 30

Elza Jereb in Vladimir Pogacnik, K Nacrtu pravil za novi

slovens~i pravopis 31

Stanko Klinar, Pripombe 34

Erika Krzisnik, Nacelne pripombe, pripombe k posameznim

pravopisnim pravilom, popravki 42

Erika Mihevc-Gabrovec, Pripom.be k predlogom za zamenjave

pri domacenju novogr§kih izrazov 44

Vladimir Pogacnik, Francoska imena v oblikoslovnih in

besedotvornih pravilih 46

Breda Pogorelec, Ob osnutku pravil slovenskega pravopisa 59

Mitja $kubic, Romanske pisave 72 Nada Sumi, Pripombe k pravorecju v nacrtu pravil za novi

slovenski pravopis 77

Joze Topori§ic, Ob pravopisni debati 82 Ada Vidovic-Muha, 0 Nacrtu pravil za novi slovenski pra-

vopis 121

Tone Wraber, Volcin je Blagayev, ne blagayev! 126

- 1 -

SPREMNA BESEDA

Filozofska fakulteta upraviceno kaze posebno zanimanje za Nacrt

pravil za novi slovenski pravopis. Prvic zato, ker so bili njeni

delavci- slovenski jezikoslovci - udelezeni pri pripravi nacrta;

tudi morebitna nezapisana mnenja teh strokovnjakov naj bi nasla

svoje mesto v javni razpravi, ki jo je organiziral Znanstveni in­

stitut FF. Drugic so na fakulteti zastopani tudi stevilki neslo­

venisticni jezikoslovci, ki se niso imeli priloznosti, da bi po-

vedali svoja stalisca. Koncno pa je fakulteta maticna ustanova

za studij humanisticnih in nekaterih druzboslovnih ved. Tudi te

stroke so zivo dejavne v rasti, bogatenju in usroerjanju slovenske­

ga jezika; brez upostevanja njihovega prispevka ni mogoca nobena

zaokrozena, pravicna in perspektivna jezik.-lovna politika, tudi

ne v okviru pravopisnih pravil in moznosti.

Zato je Znanstveni institut na pobudo RK SZDL in SAZU, ki sta raz­

posiljali primerke Nacrta, povahil k njegovi kriticni presoji vse

delavce fakultete. Odziv sicer ni bil mnozicen, pripornbe pa so ocit­

no tehtne. Nekateri so prispevke oddali v pisni obliki~ glavnina

je svoja stalisca povedala na javni obravnavi dne 21.4.1982 na

fakulteti, povzeli pa smo tudi serijo radijskih oddaj enega od pri­

pravljalcev Nacrta kot zaokrozeno informacijo. Seveda s to objavo

ni izcrpan delez fakul tete oziroma njer.:.ih delavcev v razpravi o Na­

crtu pravil za novi slovenski pravopis. Mnogi delavci so prispeva­

li svoja stalisca in pripombe drugod, tudi kot vodje ohravnav. Med

takimi razpravami, ki so bile posvecene tudi sirsim vprasanjem slo­

venskega jezika, njegove rabe in kulture, je na prvem mestu treba

navesti sekcijo za slovenski jezik v znanosti pri RK SZDL, v kate­

ri so hili zastopniki nase fakultete posebej vidno navzoci.

Predsednik Sveta

Znanstvenega instituta FF:

red.prof.dr. Nace Sumi

- 12 -

v zvezi z bli.zajoco se razpravo o Nacrtu ••• Vam posiljamo

tri prispevke, ki so nastali za potrebe nasega drustva.

Pripominjann, da so nekateri kolegi obljubili prispevek, ven­

dar ga zaradi preobremenjenosti se niso oddali (npr. Janko

Moder ali Majda Stanovnik). V prilogi posiljamo prispevek dr.

P. Simonitija, Janeza Gradisnika in Draga Bajta.

Drustvo knjizevnih prevajalcev

Slovenije

- .iJ -

NEKAJ PRIPOMB K NACRTU PRAVIL ZA NOVI SLOVENSKI PRAVOPIS

Primoz Simoniti

Nacelno vprasanje se oglasa ze ob konceptualni zastavitvi, ki jo po­

dajajo avtorji v spremni besedi Nacrta. Tam (str. 2) govore o tern,

da se po eni plati ravnajo po tradiciji prejsnjih slovenskih pravo­

pisov in da hocejo po drugi plati ustreci tudi zelji, "da bi imeli

cim vee normativnih predpisov zbranih na enem mestu", zato da so "v

ta pravila vkljuceni tudi ustrezni podatki z ne strogo pravopisnega

podrocja, tako da vsebuje Nacrt tudi normo glasoslovja, oblik, nag­

las~:~·~n oris zvrsti ter zvrstnega in. stilnega oznacevanj a". Tudi u­

vodne b~sede izdajateljice Nacrta 1 SAZtJ 1 na str. 5 posebej poudar-} .. '/:::4·< ... '~~--- .. ~ .. -. :_~', -. . - -~ _: ~ -: ! : : .. -

jajo 1 "kaj ]enaloga vsakega pravopisa 1 _namre~ "da umrio izbira in · -... ~:~..:,li-.L~~~\·:q;~-~~ ·.-t·:.,::i~-.::~-- -~-- · ·:.. ~< .~2-._ :~f~-~ .:~-~ ;_r.~.- -~: . ··- . ::

usmerja govorjeno in pisano besedo ter doloca. jeziku mesto, ki mu ,~r~-~:1/~ .. X<~~t.,~_-. ---~~--~.{ - · . ~ · -~----.. ~. ~:~--~-~<·_-' .. ;;. ~-·: :-;

gre1 .da}>osta govorica in pisanje v njem ·najlepsa in n_ajustreznej-s~~i-·· n;;;;~ ~.;:,:.:: ·:-.. i ', .

' .i L"!~~~!f~~f:;~;

s ··f.o·'~:lieto~no zastavitvijo vprasanja: :.o riofmativnosti pravopisa se'je

tr~:fi~ 1~€l?inj"ati, vendar se ob izvedbi 1 .;:'kakor in kolikor je razvidna . --~- ; . ~~~_.<!;~~~ --~:~ :~rt ,.y-~ ·. .,;._

iz Nacrta 1 kaze mestoma cudna neskladnost: .z razglasenimi naceli.

Preci:JsJiil\)e 'mogoce biti deljenih mnenj:zeob smiselnosti tako raz~ Sezne \:)bravnaVe nekaterih poglavij 1 llpr. glaSOSlOVja, OblfkOSlOVja·;

naglasa {str. 125 ss.), saj-na eni strani kljub stevilnim stranem,;

ki_ ·so tej snovi namenjene, obravnava ne ·more bi ti izcrpna, na drugi

strani pa je prav zaradi obseznosti dvomlj-iva prakticna namembnost

teh poglavij, ki naj bi vendar sluzila za hitro in zanesljivo ori­

entacijo uporabniku pravopisa. Vprasanje je torej, ali vse to v to­

liksnem obsegu res spada v pravopis.

Toda hujsi od teh pomislekov utegne biti utemeljeni ugovor, ki ga

je bilo ze dovoljkrat slisati v dozdajsnjih javnih obravnavah Nacr­

ta, da se namrec pravila za novi pravopis v praksi pravzaprav mar­

sikje odpovedujejo svoji nalogi - normativnosti. Uporabnik naj od

pravopisa, ki to ime zares zasluzi, hitro in nedvoumno izve, kaj je

prav in kaj ne. Nacrt pa se tej svoji nalogi kar naprej izmika in

postaja vse preveckrat bolj registrator trenutnega stanja v jeziku

kakor usmerjevalec ali - naj se se tako trdo sli§i - kodifikator

- 14 -

raznorodne narave v sistem in hoee biti. dosleden malodane za vsako

ceno, zato pa v primerih, kjer naj bi rabo vodil, pusca odprta vra­

ta in svobodno izbiro ins tern ponekod spreminja norma v "nenormo".

Te trditve naj ponazorimo zlasti ob nekaterih postavkah poglavja

"Prevzemanje prvotno neslovenskih poimenovanj v slovenski knjizni

jezik" (str. 27 ss.). Nacrt predlaga stiri nacine, in sicer:

- zamenjavanje s posebnimi slovenskiffii poimenovanji;

- prevajanje;

domacenje: a) pisno in oblikoslovno, b) samo oblikoslovno;

pisno poenostavljanje samo iz tipografskih ozirov.

Ce.se ustavimo kar pri zadnji tocki: menimo, da bi jo kazalo teme­

lj ito pr~isli ti. ·Po nasi sodbi £es~·~lli.::·~iiaf~ija·~~~ravop1s.a r da bi s.e.: ... ~ . .'· .- ... : . . :.· ..•. · <-~ -~~:::·.3-:'/~i:)~:z-.:· ·· . ~.-:

uttvarjal>];;~ tipografsko kazuistiko.·~ Sprico ·>katastrofalnega upada ka-

kovosti 'll:~'~k~Snih tipografskih storit~v pi& ne kaZe delati pr~vo-~ pisni no~ m~dvedje usltige in po ovi~kti.:do.J61j~vati nedopustnih p~­enostavljanj. Odgovornost pravopisa je velikanska in njegovo stali~

see bi;moralo biti tukaj zelo restriktivno,~j.n.~nikakoi;.ne.,.do anar-• : -- ~,~' ~--· ~·· - ·' l ·.• .•• - l

hicnosti pe:rmisivno. ce ze, bi bilo tre.~,a£~~I?:.os.ebet poudarjati izjem-:;

nost takega. poenostavljanja v posebnih P.~~er:~h, ne pa se zadovo­

ljiti s splosnim navodilom, da tuje latinicne .crke.ii?- crkovja "ti­

pografsko poenostavimo v vsem tistem, cesar nasi tiskarski stroji

ne morejo napisati" (str. 32) • Tile "nas.i tiskarski stroji" se nam

zde le prevec raztSJlj i v pojem. Zato bi kazalo ustrezno zozi ti "obs(:!g

tipografskega poenostavljanja tudi pri zadevnih latinicnih pisavah.

Pri grski npr. pa bi bilo treba bolj ustrezno izpeljati in razcisti­

ti pojma transliteracija in transkripcija (precrkovanje in prepis).

Problem naj samo nakazemo s starogrskimi zgledi 8ouxu6L6E~

Thoukyd{des - Thukidfes - Tukidid (es) ali SaA.n~ - Thales -

Tales ali Hpa - Hera - Hera itd., nasploh pa opozorimo na izvaja-

nje E.Mihavc-Gabrovec (Pripombe k pisavi in rabi grskih in latins-­

kih imen in tujk, JiS X, 1965, 29 s.) in spodaj citirana clanka K.

Gantarja.

Dobra se zaved~mo te~av in zadreg pri t.i. domacenju tujih i~en in

se najprej sprasujemo, ali je rnogoce ta pojem dovolj natancno in

nedvoumno opredeliti, saj po nasem ze izbran ni najbolje. A ne gle-

- 15 -

rabljamo tudi za imena na nekdaj slovenskem ozemlju zunaj republike

Slovenije (na str. 28 so navedeni zgledi: Celovec, Beljak, Gradec,

Gorica ••• ). Toda to je najbrz lapsus. Na splosno pa je pri pravilih

o domacenju ocitno eno: Nacrt skusa kar najbolj pospesevati podoma­

cevanje tujih latinicnih imen v izgovoru in pisavi. Tako pravi na

str. 35, da "slovenski ustrezniki v oglatem oklepaju podajajo nas

izgovor", se pravi, hocejo sluziti kot foneticno pomagalo, kar naj

bi bil, ce prav razumemo, prvi korak pri domacenju; kajti ta "nas

izgovor 11 je v istem stavku opredeljen tako, da je "hkrati tudi pod­

laga za pisno domacenje". To je potemtakem drugi korak in koncni

smofer. Toda ta teinja se vsaj pri latinicnih osebnih imenih (speci­

fic~n primer so latinska in grska imena) -_ b!je z dozdaj snj im nacelom

slovE!riskega pisan;ja, da namrec ta imena pisemo v izvirni, kar se le

da ~,es);>fenienJe:rl:i ·:fzvirni obliki. ze tam,- kjer_ ~e odmikamo od tega

nac~"ii{/ zia:~-t:~j·ajd Santi krfii in teiave ~~~~~~~hpr. "domacimo" -tu~ di .J-~i'sn~ooblikl) toda ~ega moramo za;isati s'polnim imenom, osta-

j • Nacrt pa, recimo,· _pri imenu Shakespeare na-

vaja· izgovo:t·~_;:t:seJ<§pir]; 'tu utegne bi ti 'p:rvo. vprasanj e, zakaj ne bi

rai~L;?i:iigovarJa:i.{ ,_·pravilneje Tsejkspir] 1 d~ugo ·pa, ali naj · zdaj tvo:._

rimci· L~~-~lj al1ko • shakespearski ali se ( _j)k~pirski, shakespearj evski.

ali se(j)kspirjevski, saj najdemo npr. v Nacrtu beaumatchaijski in

vrst.o analognih primerov (str. 191, m~d nj~i tudi, shakespearski)

nasproti Lei:bnicev (prav ta.I(l), Makiaveli (49) itd. Bo torej pri

Shakespearu zadnja postaja, da ga bomo pr~j ali slej zaceli pisati

kar. 11 p0 domace" Viljem Sekspir? Beremo namrec med drugim (str. 58)

tudi, naj bi se Marx ze pisal Marks in spet se lahko vprasamo, ali

naj njegovo polno ime odslej pisemo Karl Marks ali Karel Marks, _da

ne omenjamo nadaljnjih moznih podomacitev imena (in analogno: Niko-

16 ali k~r Nikolaj Makiaveli?) Ne gre za pikolovstvo ali priponbar­

stvo; gre za vprasanje, ali se s tern ne spuscamo ze v vulgarizacije

in barbarizem. Ta vtis nastaja se zlasti, ce najdemo na isti strani

58 med zamenjavami pri domacenju tako raznorodne prirnere, kot sta

Ren in fajn ali na naslednji zabavno zaporedje Goethe in

Quargel- kvargelj, pa malo nize Volkswagen- folksvagen.

Tako smo ze prisli do preglednic za podornacevanje tujih latinicnih

pisav, kjer se, kot je deloma videti ze iz zgornjih prirnerov, brez

razvidneqa merila rnesaio stare liudske izposojenke, novej iZDOSO-

- 16 -

jenke, uceni prenosi in tujke. Sicer pa so preglednice deloma nepo­

polne in nedosledne (npr. za angle§ko pisavo), vcasih prina§ajo ne­

potrebna pravila (italijanska preglednica npr. e - e brez kakega

nasprotnega zgleda), pa tudi brez napak niso. Vsega tega je toliko,

da ze presega mero zgolj lepotnih napak.

To homo posku§ali ponazoriti pri latinski pisavi (str. 36-38). Ce­

prav sta prav o latinskih in grskih imenih izsla v zadnjih letih

dva tehtna clanka, ki zelo nadrobno obravnavata kopico zapletenih

reci v tej zvezi, sestavljalci Nacrta - iz tehnicnih razlogov? - teh

pripomb niso upostevali (K.Gantar, Nekaj misli o pisavi anticnih i­

men in strokovnih izrazov, Arheolo§ki vestnik XXV, 1976, 539-549, in

prav tam XXX, 1979, 548-558 - drugi clanek s podnaslovom Ob predlogu - • . . ~ :r •

novih pr_avopisnih pravil). Kljub temu tukaj ne bomo ponavljali kon-. :· . . :: .. ' . . . ... ~: ~ '- ;

kretnih G~ntarjevih popravkov in dopolnil zlasti iz drugega clanka

(!Jaelius; Ajshil; zveze ~ti-, -cc-, -ngu- in _su- pred samoglasnikom,

Euxinus, Curculio, Cythera, euthanasia, imena tipa Horacij itd.) ter

njegovih utemeljitev, po kateri~ naj novi prav~pis v priinerih, kjer

latinizir_an~ oblika kakega grskega imena se n_i ustaljena, svetuje

grsko izgovorjavo ind. Omejili se bonia le se na nekaj nedoslednosti •·

in napak.

Moti z~ mesanje latinsk{h in grskih zgledov, ko bi bilo mogdce naj­

ti latins_ke ustreznike. Nekateri grski zgledi izmed navedenih k nam

sploh niso prisli prek latinscine (cosmos). Sploh pa bi bilo treba

vsaj pri" crk~h:ali "crkjih") .J2!!., th, ch, y, z le povedati, da so be­

sede z njimi grskega izvora, ceprav smo jih - deloma - prevzeli po

latin§cini; riaglas se pri njih vecinoma ravna po latinsk_em, vendar

ne vselej (Hirllhus [in ne H{ruhus, kot pravi Nacrt] , toda filozo­

f{ja), kar v Nacrtu ni formulirano dovolj jasno. Tudi sicer je ze

tako, da smo latinske besede ali besede z latinskirn korenorn prevze­

mali ne zmeraj naravnost, arnpak vcasih po zelo dolgih ovinkih in v

razlicnih dobah prek rornanskih jezikov ali zlasti nern~cine. Ko bi

hoteli biti vsaj priblizno popolni; bi rnorali upo§tevati torej ne

le sinhronicni ·, arnpak tudi diahronicni in pac ~e kak vidik - sarno

da bi tedaj zgolj poglavje o besedah iz latin~cine ali prek nje in

rnorebiti prek drugih jezikov preraslo v obse~no specializirano ~~u­

dijo in povsern razbilo okvir pravopisnih pravil. Ze ob sedanjem ob-

- 17 -

segu se torej tudi tukaj zastavlja vprasanje o srniselnosti truda,

ki bi rad spravil v pregleden sistern stvari, ki v tak sistem ne gre­

do.

Mimogrede se nekaj primerov za nedoslednosti in napake v latinski

preglednici: conserva lahko pomeni v latinscini kvecjemu "sosuznjo",

nasa konzerva je pac samo latinizem ali, bolje, romanizern; spij6n

ima gerl:nanski koren, ki je presel v romanske jezike in nas dosegel

prek nemscine; studirati smo dobili kajpak prek nemscinel le da ne

iz italijansk~ga studiare 1 ampak iz latinskega studere. Nacrt npr.

pravi, da· dasta crki ea v slov. eja ali ea (idea - ideja, alineal

pri Cemer· 'je prvi primer spet grski) I vendar lahko dasta tudi ija,

ce ze ho~emb"blti na vsak nacin dosledni"'{lfrl~a:- lfnija prek nem­

ske Lini~}'";. ·k·ak-~na je torej prakticna 'upb:t~bnb~·t: preglednice, ce 'j~ nepopolri.a/\"'~obenein :•pa 'v upo:tabniku, ki· '}ji.~ 5-radf"podomacil" kako latin­

sko bes~dd' na·~~ea:,-·zbuja. vtis1 da so: stvar£·:zelo· 'poljubne? ce si sme­

mo dovo:litl :se:lmalce ·ironiziranj·a: <navsezadrije .. :s·o ·latinskega izvora

tudi ze··-~pred davnimi· stolet,ji prevzetiekelih;··birma,. binkosti, masa

itn. 1 ._ pa zato·: menda ne bomo (ko ze navajamo ''V preglednici zglede kot

Specerij-ah trdi~i _I: da lahk0 da;la tinski lf, tUd'i ~h 1 ~ ~ tudi e 1 f tudi b 1

E tudi·b,:,i tudi--a, sstudi s (calix- Kelch- kelih); (con)firmare­

Firmung - binna; pentecoste - Pfingsten - binko·sti za grsko ime prek

l~tinscine; missa- masa), in tako naprej. Ce Nacrt ze prinasa pri­

rnere 1 .prevzete po ovinkih, ni videti razloga 1 da ne bi izpopolnjeval

svojih preglednic tudi s takimi zgledi ali, denimo, uvrstil v preg­

lednico za grsko pisavo tudi grskih besed 1 ki smo jih dobili prek

latinscine ali kako drugace, npr. italijanskega endecasillabo - ende­

kasilabo (str. 49) - ko pa navaja tudi iz grscine prek sovjetske ru­

scine dobljeno stih{jo (str. 69). Ravno te vrste primeri pa nazorno

kazejo, kam bi pripeljalo tako pocetje. Sistem hi se sprevrgel v

svoje absurdno nasprotje, v katerem je vse mogoce - prida za uporab­

nika pa nobenega!

Preobsezne, na videz izcrpne, v resnici pa nedosledne in nepopolne,

deloma tudi napacne preglednice bi bilo zatorej najbolj§e r izpus­

titi oz. se omejiti na zdravo mero z najnujnejsimi pojasnili v obse­

gu SP 1962. Nikakor ne ore zdru~evati nezdru~liiveqa, npr. lastnih

- 18 -

kratic za jezike, iz katerih smo tujke in izposojenke dobili po ka-J

teri koli poti ze, pri osebnih lastnih imenih pa v oklepaju navestiJ

izvirno obliko, da se izognemo zamenjavam zlasti tam, kjer zvene i-f

mena podobno (npr. Hera in Hero ipd.) -in se odpovedati pretiranim~ neuresnic 1 j i vim ambi ci jam. {

1

' { 1 f t f f r t ~

r L

[ r L

t-

- 27 -

Kajetan Gantar

Ker bom-dalj casa odsoten, sene born mogel udeleziti razprave o Na­

crtu pravil za novi slovenski pravopis, ki jo organizira Znanstveni

institut Filozofske fakultete. Pravopisna vprasanja me sicer zelo

zanimajo in sem o njih, zlasti o tistih, ki zadevajo pisavo latins­

kih in grSki.h lastnih inen in tujk, ze veCkrat pisal. Vendar nimam vtisa, da bi

.sestavljalci slovenskega pravopisa rroja stalisca in mnenja, eeprav jih brez dvo­

rra IXJznajo, kaj prida upostevali. Zato tudi ne vidim posebne skcrle, ce ne ban no­

gel sbdelovati .. v. pravopisni razpravi.

Kljub' t~mt?~~j·'· navedem nekaj splosnih' vtisov o predlozenem Nacrt~'-~ ~ ;:;t '!:/{) f~' '~~·~, ·:·~>- ~1 :,; \.;: ~.

prav~~!

1. Na~rtl !rus£:i ravl)ot·ez j e med pravopisom in , pravorec j em. ceprav >so:,·.:

tudiLdose·danj i pravopisi obsegali: nekaj · pravorecnih pravil / pa

je~iv,. predlozenem nacrtu :·to razmerje poruseno. Preg ledilice tuj,ih t

pisavCi:_in:~;navodila, kako naj se te·pisave::izgovarjajo·v slovensci...:.

ni, so·:~.predimenzionirane, saj obsegajo vee kot 50 stran{, pole~r

tega pa v njih mrgoli stvarnih napak. Teznja, da je treba v-slo­

venscini po vsej sili uzakoniti taksno j_zgovorjavo tujih imen,

ki je s stalisca tujega jezika nekorektna, vodi v absurd. Poleg

tega pa ta tezJ?-ja podcenjuje jezikovno znanje oziroma splosno

izobrazbeno raven slovenskih bralcev. ·Konkretno: kdor zna zapisa­

ti ali prebrati crki 8 in U, najbrz tudi vsaj priblizno ve, kako

se v nemscini izgovarja G8ttingen ali Burger. Dvolicno je, dovo­

ljevati v, tujih lastnih imenih pisavo teh in drugih crk, ki jih

slbvenska abeceda nima (x, y, q itd.), obenem pa ne dovoljevati

pravilne izgovorjave ustreznih glasov. In ob tern je treba upos­

tevati, da se te crke in glasovi pojavljajo tudi v slovenskih

priimkih (Schonleben, Klizmic, semen itd.). Po leg tega ob tern nehote

nastaja vtis, da je predpisovanje taksne izgovorjave sarno prvi

korak. Naslednji korak, ki ga lahko pricakujemo, pa bo najbr~ tu­

di v pisavi sertokroatizacija teh imen.

2. Vzorec iz slovarskega dela daje slutiti, da bo ta del sila siro-

. Ravno slovar-

- 28 -

ski del je tisto, kar pi~o~i in bero~i najve~krat jemljejo v ra­

ke, saj se po obseznih uvodnih pravilih le tezko znajdejo, med­

tem ko je. slovarski del zaradi abecedne preglednosti veliko bolj

prirocen. Ce bo novi pravopis v resnici ponujal taksno slovarskd

rfavspino, kot je tu predlozena, bo javnost najbrz globoko razo~a­

rana; ob tern pa bo postal Slovenski pravopis 1962 s svojim boga­

tim slovarskim gradivom najbolj iskano antikvarno blago.

3. Slovensko besedilo pravopisnih pravil je ponekod skrajno malomar- -

no ih okorno formulirano. Stavki so veckrat brez potrebe dolgi,

nasilno ucenjaski, zapleteni in nepregledni. Nekatere besede zbu­

jajo vtis·~" kot bi- prisle iz Prokrustove postelje:. med nj imi naj­

deinopravcate·koseskizme, zlasti pa je veliko·neokusnih sestav­

ljenk, nekaksnih besednih trakulj, ki zaudarjajo po nemscini (npr :ttit"':=i ·~~; ~;~:~:·t_;·~ ;·r~~-~~---~r~· :~_<:~.:~·;;~: ; ~~ .· ·:. ~--~· · · .. ~{ __ : ,'-. ___ .-- ~- ;~-.,_ .. v:,:-~L . · _·r )~ :·· -.~-~:.~· :·;;·;·::~_:'.-: · _;- .. .- ··· _ . . .. · ,~. -~

izpridevniski,· oblikospreminjevalen·; ustnicnoustni~ni, nebnoven--

cn:i, :niehkonehnojezicni itd.); marsikatere besede .niti strokovnjak''

ne,,~·;p,lo:r~~ P~?V,. -x;.azum~'ti- ·(J;lpr~ }lorac_evski)J•':~,:rn::.- ;t~-~-()-· je_. pravopis ze

's -·~·a.iio,/~;pj~g !3.-.;lk~ijo. na:~.nekaterih~·:W.¢§i-t;lh£y§~.~p;r~j kot yzor. l_epe

-i~";, ~J:~d~Q_Lt~k9~e;_ sloven~c~ne,. b<;>Jjs ;tsi'iY:9~J.§;l}p,t pa pravopif?.; Zato I . -.. -. . : . :.. . . . ~ ,

· -· p~~:cil'ag~;~}n~j:: p~. pri~-~ }concni ~ ~e(i_i:tkg.fji:: pr~y~_l:' ~lovenskega pravo-

Pf~a ,so':i~'lov_~f tudi kak ·ugle¢len~- sloyens}ci~":P~~!l;i.k. ali pisatelj z

izpstre~in,l,_ posluhom za lepoto. ~lov~nske ~·besede, podobno kot je

np~. pri,'Slovenskem pravopisu 1950 sodeloval Oton- Zupancic.

Toliko na splosno. v podrobnosti se tukaj ne born spuscal, ker sem ~

kot receno - o nekaterih podrobnostih v zvezi s pisavo anticnih last­

nih imen in tujk ze veckrat pisal. Naj zainteresiranega bralca opo­

zorim na nekaj teh svojih objav:

Nekaj misli o pisavi anticnih imen in strokovnih izrazov. - Arheo­

loski vestnik 25 (1976) I 539-549. (Poleg nacelnih pogledov zlasti 0

znanstveni transliteraciji grskih crk, 0 naglasanju latinskih in

gr~kih imen, o spolu grskih in latinskih strokovnih izrazov v slo­

venskih besedilih.)

Nekaj rnisli o pisavi anticnih imen in strokovnih izrazov. - Arheo­

loski vestnik 30 ( 19 79) , 548-558. (Nekaj uvodnih pripomb se tu na­

nasa prav na predlog novih pravopisnih pravil, ki je bil objavljen

v SJRvis~i~ni reviii 1977.)

- 29 -

propercij. Zbirka lirika 14 (Ljubljana 1971), 93-94. (0 dilemi, ali

pisati Propercij, Ovidij, Horacij, Vergilij, Terencij ali Properc,

Ovid, Horae, Vergil, Terenc itCL ).

Mimogrede naj se pripomnim, da bi pri grski pisavi (str. 68-69) pri­

cakovali podobno pravil~ kot je 9. pravilo pri latinski pisavi (na

str. 37): Kadar opuscamo imenovalnisko koncnico grsko osnovo

na samoglasnik podaljsujemo z :_-~i, npr. Dionysios - Dionizij, Prok6-

pios - Prokopij.

- 44 -

PRIPOMBE K PREDLOGOM ZA ZAMENJAVE PRI DOMACENJU NOVOGRSKIH

IZRAZOV (str. 70)

Erika Mihevc-Gabrovec

K tocki 4: "Crki st. zaznamujet.a !, pred samoglasnikom pa j."

Crki El. se vecinoma izgovarjata kot i tudi pred samo-

glasnikorn, le da se v izgovoru vrine pred samoglasnik

§e predhodni j. Taka je pravilno podomacen zadnji pri­

mer v tej tocki ~AeE&v6pet.a (akcent je v Na~rtu napac­

no postavljen) ~ Aleks~ndrija. Ta nacin podomacenja pa

ni v skladu z i~razenim pravilom!

K tocki 8: "Crka x zaznamuje ~~ le za y in ,_, glas 9'.:"

Zvezo YM uporablja moderna grscina za transkribcijo

tujejezicnega g, zato velja v tej tocki navedeno pra­

vilo le za tujke. V grskih besedah in imenih se YM

izgovarja kot nk. V Nacrtu je zato nesoglasje med 3.

in 8. tocko, pravilu v tocki 8 pa nasprotuje tudi pri­

mer v 10. tocki.

K tocki 9: 11 Crki Urt na zacetku besede zaznamujeta !?, pred samo­

glasnikom pa !!.\!?·"

Drugi del pravila je netocen: pred samoglasnikom lahko

stoji_un tudi na zacetku besede, kjer zaznamuje ~· Ta

del t6cke 9 se mora torej pravilno glasiti: med samo­

glasnikoma pa ~-

K tocki 12: Ponovno sem ze opozarjala, da se diftonga au in su

pred nezvenecim soglasnikom v moderni grscini izgovar­

jata kot af in ef. Tega dejstva tudi sedanji Nacrt ne

uposteva.

Zadnji primeri v tej tocki se pisejo pravilno ut ·LHOC,

ul.6:;: - ~~~~:§, i6s ( UL"LH6~ "sinovski" I u·LHOG

K tocki 13: !'crke in sklopi crk, ki zaznamujejo i, zaznamujejo

pn;d samog lasnikom j."

- 45 -

skrben in hitrejsi govor in pod.). Prim. zgoraj AAE-

~av6PELa - Aleksandrija!. V nasprotju s samim pravi-

lom Na~rta je zato ~e eden od primerov: 6oax6auo~ -

joskiamos.

- 126 -

VOLCIN JE BLAGAYEV, NE BLAGAYEV!

Tone Wraber

"Svojilni pridevniki iz lastnih imen se pisejo z veliko zacetni~o,

ce so izpeljani s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in", vendar

pa jih pise.IJlo z malo zacetnico, 11 kadar ne oznacujejo svojine, am­

pak vrsto~ to so imena rastlin ..• : salomonov pecat, marijini las­

ki, blagajev volcin, •.. ", doloca Nacrt pravil za novi slovenski

pravopis (str. 25). 1

V prispevkih, ki jih objavlja Proteus, pa vztrajam pri pisavi Bla­

gayev volcin, Zoisova zvoncica, Freyerjev osat, Hacsuetova medvejka,

ker semi upira pisati blagayev v., zoisova z., freyerjev o. in

hacquetova m. Skusal born razloziti, zakaj se zavzemam za pisavo

rastlinskih vrstnih imen z veliko zacetnico, kadar so narejena

po lastnih (osebnih) imenih, najveckrat pac botanikov in drugih za

stroko pomembnih ljudi.

Glavni razlog vidim v tern, da se omenjene rastline imenujejo po

Blagayu, Zoisu, Freyerju ali Hacquetu, ne pa ~o blagayu, zoisu,

freyerju ali hacquetu. Tudi po Nacrtu pisemo Zoisov krozek, Zoisove

topilnice, Zoisov rokopis, Zoisova piramida, Freyerjevo delovanje,

Freyerjeva ulica, Hacquetova ulica, le pri rastlinskih vrstnih ime-

nih pa naj bi ve~jala pisava z malo zacetnico. Zadnjernu ne mo-

rem pritrditi, ko pa obcutim, da razmerje med Zoisorn in topilnico,

piramido ali zapuscino ni drugacno od razmerja med ~oisom in zvon­

cico. Ta razmerja so sicer najveckrat svojinska (lastninska), a ne

vedno. Pri Freyerjevi ali Hacquetovi ulici ne moremo govoriti o

lastnini, prej o krajevni oznaki, pri Freyerjevem grobu pa niti o

prvem (lastnina) niti o drugem (kraj ), vseeno pa je razmerje prej-

"' . . k d 2 snJlma ena ovre no.

l Nacrt ne omenja imen zivali, ki pa jih je treba obravnavati taka

kot imena rastlin. 2

Poucen bralec seveda ve, da gre za dva Zoisa, brata Zigo in K~la.

- 12~ -

Ceprav pri rastlinskih vrstnih imenih, narejenih iz osebnih imen;

ne gre za pravo lastnino, je obcutek botanikov prav ta; Freyerjev

osat je "njegov", Freyerjev, Hacquetova medvejka je Hacquetova in

ne koga drugega. (Karel) Zois je v svojih zapiskih pisal kar cam­

panula mea, moja zvoncica!

Pomisleke, ne pa tudi nasprotovanje, je ob pisavi rastlinskih vrst­

nih imen z veliko zacetnico izrazil Z. Devide3 , ko je opozoril na

nerodnost imen kot npr. Bertolonijevo kurje zdravje, Hacquetov usi­

vec, Michelijev svinjski rep ipd. Taksne primere imamo, a niso po­

gostni in se mi tudi ne zdijo kriticni, ker mi je pred ocmi rastli­

na, ne pa zdravje kure, usiv clovek ali rep pri svinji.

Vprasajmo se se, kako je s pisavo ve-like zacetnice v znanstveni ra­

bi. Vrstne epitete praviloma pisemo z malo, vendar je ranno v pri-~ . .

merih,.,~ki jih obravnavam, dovoljeno uporabljati veliko zacetnico. 4

Vidimo torej, da je tudi v umetnem jeziku, kakrsen je botanicna la­

tinscina, dovoljeno obcutiti in pisno izraziti razmerje, ki ga ome­

njam, to je razmerje med rastlino in konkretnim clovekom. Mene·ma­

la zacetnica vrstnih in vseh podvrstnih epitetov v botanicni latin­

scini ne moti, ker gre pac za umeten jezik, vendar pa se je zgodi­

lo, da ugleden botanik neke nove vrste ni imenoval po osebi, ces

da (priporocena, a neobvezna) raba male zacetnice ni v skladu s

castjo, ki jo pomeni poimenovanje po osebi! 5 !

Primeri, ki jih navaja Nacrt, rned seboj niso enakovredni. Pri Bla­

gayevem volcinu gre za rastlino, ki je v neposredni zvezi z Blaga­

yem; prav Blagay je muzejskemu kustosu Freyerju poslal primerke vol­

cina, ki botanicnemu svetu dotlej ni bil znan; Freyer je zato Bla­

gaya pocastil s pridevkom, ki ga je dal novi vrsti. Pri salomonovem

pecatu in marijinih laskih pa taksne neposredne zveze ni, temvec

3 K polemiki o pisavi irnen sadnih sort. Jezik in slovstvo 2: 236-

237, 1957. 4

International Code of Botanical Nomenclature, priporocilo 73F.I,

Utrecht 1978. 5 D n~T.Y1 ,......__ ... _..,.,_,_....: - - - L - .t_ - --.. ..: - - 1 f\ -

- 128 -

gre za prenos, za primerjavo s Salomonovim pecatom oz. Marijinimi

lasmi, ki se vzbuja ob zadevnih rastlinah. Pri Blagayevem volcinu

je razmerje med rastlino in Blagayem neposredno, pri salomonovem

pecatu in marijinih laskih pa posredno, saj sta med rastlino in o­

sebnim imenom §e predstava o Salomonovem pecatu in Marijinih laseh

[rastlina Blagay; rastlina- pecat (lasje) -Salomon (Marija)].

Zakaj pa ne pisemo z veliko zacetnico tistih rastlinskih rodovnih

imen, ki so tudi narejena iz lastnih (osebnih) in je zveza med

rastlino in osebnim imenom tudi neposredna? Pisemo fuksija, forsi­

tija, robinija, mahonija, ne pa Fuksija, Forsitija, Robinija ali

Mahonija. Mislim, da je v tern primeru pomembno prevzemanje, to je

pisna domacitev imen, ki se v neprevzeti obliki pisejo Fuchsia,

Forsythia, Robinia in Mahonia. Po pisni domacitvi je postalo razmer----- ---- ------- ----~~-je med rastlino in Fuchsommanj tesno, to pa olajsuje rabo male za-

cetnice. Razlika med fuksijo in Hacquetovo medvejko pa je tudi bio­

loskoteoreticna, saj gre v prvem primeru za ime (abstraktnega) rodu,

v drugem pa za ime (realne) vrste. Prav ta razlika nam pomaga pri

morda edinem primeru,· ki .. moti" moje dokazovanje: do imena rodu

hladnikovka (v botanicni latinscini Hladnikia) , seveda ni prislo

po pisni domacitvi, saj je Hladnik nas, slovenski, in ga ni treba

sele "udomaciti".

Fonetiziranje je pujno pripeljalo k pisavi z malo zacetnico, v tern

pa vidim se dodatno podporo predlogu, naj bi tukaj obravnavana ·rast­

linska vrstna imena pisali z veliko zacetnico. Menim namrec, da bo

pisavajzoisova zvoncnica, freyerjev osat, hacquetova medvejka ali

pancicev bedrenec slejkoprej pripeljala do zove zvonc

jevega osata, akejeve medvejke ali pancicevega bedrenca. To pa se

mi zdi nekulturnq (Cojz?!, Frajer?!) in/ali prevec poenostavljeno

in zato manj dolocno (Ake?!). Ce pane verjamerno, da se bo to zgo­

dilo, zakaj potem ne gremo do konca in ne narecli.IrD tudi pri rastlin­

skih vrstnih imenih iz Zoisa zoisa? Kljub tehtnim nasprotnim raz

gom (ki pa niso pravopisni) mi ne bi bilo vsec, ce bi kdo moje pi­

sanje navedel kot vrabe evo.

- 129 -

Predlagarn, da pravopisna pravila dolocijo rabo velike zacetnice

tudi pri tistih rastlinskih (in ~ivalskih} vrstnih imenih, ki pri­

hajajo od poimenovanj po osebah in so torej svojilni pridevniki

z obrazilom -ov/-ev ali -in. Tako bo raba velike zacetnice enot­

nejsa, sporocilo pa dolocnejse.

f