3
ZRAKOTESNOST OVOJA STAVBE Za zmanjšanje skupnih toplotnih izgub zgradbe je bistvenega pomena zmanjšanje ventilacijskih izgub, ki lahko v določenih primerih celo presežejo transmisijske izgube, ki nastanejo zaradi prehoda toplote skozi ovoj zgradbe. To se dogaja pri objektih z velikim deležem slabo tesnjenih okenskih površin, pri vetru zelo izpostavljenih objektih in tudi novih objektih, ki imajo velik delež netesnih mest v sami konstrukciji, predvsem pri montažni gradnji. Pri slednjih objektih je povečevanje debeline izolacije nesmiselno, če ne izvedemo ukrepov za zmanjšanje ventilacijskih izgub. Če smo pri projektiranju in snovanju zgradbe posvetili premalo pozornosti ukrepom za zagotavljanje zrakotesnosti na obodu zgradbe, lahko v vetrovnih dneh pride do prepiha skozi celotno zgradbo. Nastali prepih, poleg slabega počutja in zdravstvenih težav, povzroča tudi velike toplotne izgube in s te večjo porabo goriva. Prav tako obstaja možnost, da v močno vetrovnih dneh ne bomo mogli doseči želene bivalne temperature. Kako izvesti zrakotesnost obodnih elementov na obstoječi zgradbi in pri novogradnjah, bomo spoznali v nadaljevanju tega sestavka. 1. Toplotne izgube zaradi prezračevanja Zaradi toplega zraka, ki uhaja skozi stike in razpoke obodnih elementov so lahko ventilacijske izgube (toplotne izgube zaradi prezračevanja) znatno večje od transmisijskih toplotnih izgub, ki nastajajo ob prehodu skozi toplotno izolirani obod zgradbe. Zavedati se moramo, da obstaja tudi nekontrolirana izmenjava zraka skozi netesne stike na obodu zgradbe. Dovoljena je največ 2 kratna izmenjava pri razliki tlakov 50 Pa. Intenzivnost izmenjave zraka je odvisna od velikosti rež, lege in višine zgradbe, temperaturne razlike med notranjim in zunanjim zrakom ter od delovanja vetra na zgradbo. Kriti čna mesta na obodu zgradbe so: netesni stiki v ovoju zgradbe, stiki montažnih elementov, lahke prezračevane strehe (strop proti podstrešju), okenske pripire, rolo omarice, okenski okvirji (stik med okvirom okna in odprtino v zidu). Povečanje ventilacijskih toplotnih izgub je izrazitejše v vetrovnem vremenu, ko se pojavi prepih skozi celotno zgradbo. Zaradi netesnosti elementov na obodu zgradbe lahko pride tudi do poškodb na sami konstrukciji. Zaradi vlaženja in kondenzacije vlage v materialu lahko pride do pojava zidne plesni. Zaradi vlaženja gradbenih elementov se skrajšuje tudi njihova življenjska doba. Na Fraunhoferjevem inštitutu za gradbeno fiziko v Hannovru so naredili meritve toplotne prehodnosti na 1 m 2 izolacijskega materiala iz mineralne debeline 14 cm. Na izolacijskem materialu je bila narejena reža širine 1 mm. Namen meritev je bilo ugotoviti, kakšen je vpliv prezračevanja na toplotno prehodnost izolacije. Tlačno razliko med obema stranema izolacije s spreminjali in simulirali razmere, ki bi nastale v slučaju vetra. Toplotna izolacija, na kateri so se izvajale meritve, je bila zaščitena s tesnilno folijo - parno oviro z vrednostjo relativnega difuzijskega upora vodne pare Sd = 50 m. Meritve so pokazale, da se je toplotna prehodnost izolacije povečala od 0,3 W/m 2 K na 1,45 W/m 2 K. Na sliki št.1 je prikazan diagram, kjer je razvidno, kakšen je vpliv debeline reže na toplotno prehodnost merjenega izolacijskega materiala. Z večanjem širine reže se toplotne izgube znatno povečujejo, kar je tudi odvisno od tlačne razlike. Iz rezultatov teh meritev lahko zaključimo, kako je pomembno, da so ustrezno zatesnjeni vsi stiki med posameznimi tesnilnimi folijami in vsi stiki folije z drugimi gradbenimi elementi. To dosežemo na razne načine in sicer z ustrezno širokimi preklopi, s stikovanjem med letvami, z lepljenjem, z vstavljanjem tesnilnih trakov, prekrivnimi letvami itd, kar bomo spoznali v nadaljevanju. 2. Tesnjenje lahkih obodnih konstrukcij Pri lahkih obodnih konstrukcijah zrakotesnost zagotavljamo z uporabo raznih folij, ki jih vgradimo pod in nad toplotno izolacijo. Takšna konstrukcija je n.pr. stena - strop proti podstrešju, ki je sestavljena iz lesene nosilne konstrukcije ter zunanjo in notranjo oblogo ter vmesno toplotno izolacijo. Predelava podstrešij v mansarde v časih pri neustrezni izvedbi povzroča veliko težav: pojav kondenznih zamakanj, pojav plesni na mestih toplotnih mostov ter slab zrak in visoke bivalne letne temperature v poletnih mesecih. Klasi čne gradbeno - fizikalne napake pri lahkih obodnih konstrukcijah - poševnih strehah oziroma predelavi podstrešij v mansarde so: · nezadostna toplotna izolacija, · pomanjkljivo izvedeno tesnjenje oziroma izvedene ventilacijske plasti, · nepravilno izbrana in vgrajena parna ovira – vetrna zapora ter rezervna kritina. Zelo je pomembno, da omogočimo zadostno zaščito toplotne izolacije pred vlago in tudi zaščito pred vdorom hladnega zraka v plasti toplotne izolacije. V kriti čnih pogojih (močan veter), lahko pride do vdora hladnega zraka v plasti toplotne izolacije. Tako se lahko toplotna prevodnost izolacijskega materiala zelo poveča, tudi za 25 odstotkov in več. To se zgodi tudi v primeru, če se toplotna izolacija navlaži. Z padcem izolacijske sposobnosti izolacije lahko pride do pospešenega navlaževanja ter ostalih posledic, kot so plesni, zamakanje in povečane toplotne izgube. V strešno sestavo lahko notranja zračna para pride na dva načina: · Kadar se pojavijo netesnosti v parni zapori oziroma oviri na notranji strani toplotne izolacije. To se zgodi takrat, če toplotna izolacija ne zapolnjuje vse površine med škarniki, če stiki parne zapore oziroma ovire niso dobro zalepljeni ali pa je ta poškodovana zaradi prebojev elektri čnih razvodov. · Kadar je parna zapora – ovira vgrajena na nepravilen način (položena na toplotno izolacijo). V tem primeru je njen upor prodirajoči vodni pari večji od upora spodnjih plasti. Vsemu temu se lahko izognemo z vgradnjo ustrezne folije oziroma parne zapore – ovire na notranji strani konstrukcije. Ker parna zapora – ovira preprečujejo dotok prekomernih količin vodne pare v konstrukcijo in tudi nekontrolirano izmenjavo zraka, mora vedno biti vgrajena zrakotesno. Če z vgradnjo parne zapore - ovire dosežemo primerno zrakotesnost, folija ščiti tudi pred hrupom in vdorom prašnih delcev. Za kvalitetno strešno sestavo moramo še zagotoviti, da vodna para nikjer ne kondenzira. V primeru, da kondenzira, pa moramo zagotoviti, da ne preseže dopustne navlaženosti materiala ter omogočiti, da kondenzirana para izhlapi v poletnem obdobju. Da to dosežemo, moramo poleg parne zapore - ovire, ki jo vgradimo pod toplotno izolacijo, vgraditi še za paro prepustno folijo neposredno na toplotno izolacijo, ležečo med škarniki. Takšne pregrade - folije, ščitijo toplotno izolacijo pred vdorom hladnega zunanjega zraka in so propustne za vodno paro (Sd = 0,02 m - relativni upor difuzije vodne pare) in nepropustne za vodo. Tako neposredno nad toplotno izolacijo položena folija služi kot rezervna kritina ter tudi kot vetrna in dodatna zračna zapora. ZRAKOTESNOST OBODA ZGRADBE http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT52.htm 1 of 3 5/8/2010 5:08 PM

ZRAKOTESNOST OVOJA STAVBE

Embed Size (px)

DESCRIPTION

z

Citation preview

  • ZRAKOTESNOST OVOJA STAVBE Za zmanjanje skupnih toplotnih izgub zgradbe je bistvenega pomena zmanjanje ventilacijskih izgub, ki lahko v doloenih primerih celo preseejo transmisijske izgube, ki nastanejo zaradi prehoda toplote skoziovoj zgradbe. To se dogaja pri objektih z velikim deleem slabo tesnjenih okenskih povrin, pri vetru zelo izpostavljenih objektih in tudi novih objektih, ki imajo velik dele netesnih mest v sami konstrukciji,predvsem pri montani gradnji. Pri slednjih objektih je poveevanje debeline izolacije nesmiselno, e ne izvedemo ukrepov za zmanjanje ventilacijskih izgub. e smo pri projektiranju in snovanju zgradbe posvetili premalo pozornosti ukrepom za zagotavljanje zrakotesnosti na obodu zgradbe, lahko v vetrovnih dneh pride do prepiha skozi celotno zgradbo. Nastali prepih,poleg slabega poutja in zdravstvenih teav, povzroa tudi velike toplotne izgube in s te vejo porabo goriva. Prav tako obstaja monost, da v mono vetrovnih dneh ne bomo mogli dosei elene bivalne temperature.Kako izvesti zrakotesnost obodnih elementov na obstojei zgradbi in pri novogradnjah, bomo spoznali v nadaljevanju tega sestavka. 1. Toplotne izgube zaradi prezraevanja Zaradi toplega zraka, ki uhaja skozi stike in razpoke obodnih elementov so lahko ventilacijske izgube (toplotne izgube zaradi prezraevanja) znatno veje od transmisijskih toplotnih izgub, ki nastajajo obprehodu skozi toplotno izolirani obod zgradbe. Zavedati se moramo, da obstaja tudi nekontrolirana izmenjava zraka skozi netesne stike na obodu zgradbe. Dovoljena je najve 2 kratna izmenjava pri razliki tlakov50 Pa. Intenzivnost izmenjave zraka je odvisna od velikosti re, lege in viine zgradbe, temperaturne razlike med notranjim in zunanjim zrakom ter od delovanja vetra na zgradbo. Kritina mesta na obodu zgradbe so: netesni stiki v ovoju zgradbe,stiki montanih elementov,lahke prezraevane strehe (strop proti podstreju),okenske pripire,rolo omarice,okenski okvirji (stik med okvirom okna in odprtino v zidu). Poveanje ventilacijskih toplotnih izgub je izraziteje v vetrovnem vremenu, ko se pojavi prepih skozi celotno zgradbo. Zaradi netesnosti elementov na obodu zgradbe lahko pride tudi do pokodb na samikonstrukciji. Zaradi vlaenja in kondenzacije vlage v materialu lahko pride do pojava zidne plesni. Zaradi vlaenja gradbenih elementov se skrajuje tudi njihova ivljenjska doba. Na Fraunhoferjevem intitutu za gradbeno fiziko v Hannovru so naredili meritve toplotne prehodnosti na 1 m2 izolacijskega materiala iz mineralne debeline 14 cm. Na izolacijskem materialu je bila narejena reairine 1 mm. Namen meritev je bilo ugotoviti, kaken je vpliv prezraevanja na toplotno prehodnost izolacije. Tlano razliko med obema stranema izolacije s spreminjali in simulirali razmere, ki bi nastale v sluajuvetra. Toplotna izolacija, na kateri so se izvajale meritve, je bila zaitena s tesnilno folijo - parno oviro z vrednostjo relativnega difuzijskega upora vodne pare Sd = 50 m. Meritve so pokazale, da se je toplotnaprehodnost izolacije poveala od 0,3 W/m2K na 1,45 W/m2K.

    Na sliki t.1 je prikazan diagram, kjer je razvidno, kaken je vpliv debeline ree na toplotno prehodnost merjenega izolacijskega materiala. Z veanjem irine ree se toplotne izgube znatno poveujejo, kar je tudiodvisno od tlane razlike.

    Iz rezultatov teh meritev lahko zakljuimo, kako je pomembno, da so ustrezno zatesnjeni vsi stiki med posameznimi tesnilnimi folijami in vsi stiki folije z drugimi gradbenimi elementi. To doseemo na raznenaine in sicer z ustrezno irokimi preklopi, s stikovanjem med letvami, z lepljenjem, z vstavljanjem tesnilnih trakov, prekrivnimi letvami itd, kar bomo spoznali v nadaljevanju. 2. Tesnjenje lahkih obodnih konstrukcij Pri lahkih obodnih konstrukcijah zrakotesnost zagotavljamo z uporabo raznih folij, ki jih vgradimo pod in nad toplotno izolacijo. Takna konstrukcija je n.pr. stena - strop proti podstreju, ki je sestavljena iz lesenenosilne konstrukcije ter zunanjo in notranjo oblogo ter vmesno toplotno izolacijo. Predelava podstreij v mansarde vasih pri neustrezni izvedbi povzroa veliko teav: pojav kondenznih zamakanj, pojav plesni na mestih toplotnih mostov ter slab zrak in visoke bivalne letne temperature vpoletnih mesecih.Klasine gradbeno - fizikalne napake pri lahkih obodnih konstrukcijah - poevnih strehah oziroma predelavi podstreij v mansarde so:

    nezadostna toplotna izolacija, pomanjkljivo izvedeno tesnjenje oziroma izvedene ventilacijske plasti, nepravilno izbrana in vgrajena parna ovira vetrna zapora ter rezervna kritina.

    Zelo je pomembno, da omogoimo zadostno zaito toplotne izolacije pred vlago in tudi zaito pred vdorom hladnega zraka v plasti toplotne izolacije. V kritinih pogojih (moan veter), lahko pride do vdorahladnega zraka v plasti toplotne izolacije. Tako se lahko toplotna prevodnost izolacijskega materiala zelo povea, tudi za 25 odstotkov in ve. To se zgodi tudi v primeru, e se toplotna izolacija navlai. Z padcemizolacijske sposobnosti izolacije lahko pride do pospeenega navlaevanja ter ostalih posledic, kot so plesni, zamakanje in poveane toplotne izgube. V streno sestavo lahko notranja zrana para pride na dva naina:

    Kadar se pojavijo netesnosti v parni zapori oziroma oviri na notranji strani toplotne izolacije. To se zgodi takrat, e toplotna izolacija ne zapolnjuje vse povrine med karniki, e stiki parne zaporeoziroma ovire niso dobro zalepljeni ali pa je ta pokodovana zaradi prebojev elektrinih razvodov.

    Kadar je parna zapora ovira vgrajena na nepravilen nain (poloena na toplotno izolacijo). V tem primeru je njen upor prodirajoi vodni pari veji od upora spodnjih plasti. Vsemu temu se lahko izognemo z vgradnjo ustrezne folije oziroma parne zapore ovire na notranji strani konstrukcije. Ker parna zapora ovira prepreujejo dotok prekomernih koliin vodne pare v konstrukcijoin tudi nekontrolirano izmenjavo zraka, mora vedno biti vgrajena zrakotesno. e z vgradnjo parne zapore - ovire doseemo primerno zrakotesnost, folija iti tudi pred hrupom in vdorom pranih delcev.Za kvalitetno streno sestavo moramo e zagotoviti, da vodna para nikjer ne kondenzira. V primeru, da kondenzira, pa moramo zagotoviti, da ne presee dopustne navlaenosti materiala ter omogoiti, dakondenzirana para izhlapi v poletnem obdobju. Da to doseemo, moramo poleg parne zapore - ovire, ki jo vgradimo pod toplotno izolacijo, vgraditi e za paro prepustno folijo neposredno na toplotno izolacijo,leeo med karniki. Takne pregrade - folije, itijo toplotno izolacijo pred vdorom hladnega zunanjega zraka in so propustne za vodno paro (Sd = 0,02 m - relativni upor difuzije vodne pare) in nepropustne zavodo. Tako neposredno nad toplotno izolacijo poloena folija slui kot rezervna kritina ter tudi kot vetrna in dodatna zrana zapora.

    ZRAKOTESNOST OBODA ZGRADBE http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT52.htm

    1 of 3 5/8/2010 5:08 PM

  • Na sliki t.2 je prikazan vgradnja parne ovire - zrane zapore na notranji strani toplotne izolacije. Streha z rezervno kritino je izvedena z dvema prezraevanima plastmi zraka, nad in pod rezervno kritino. Vstarejih izvedbah strehe je bila za rezervno kritino uporabljena sintetina, delno paropropustna in najvekrat armirana folija. Noveje izvedbe strehe so izvedene z eno samo prezraevano plastjo. Pri tej jerezervna kritina vodoneprepustna in izjemno paropropustna z relativnim uporom difuzije vodne pare Sd = 0,02 m. Na sliki t.3 je prikazana streha z vgradnjo rezervne kritine, za paro propustne in vodo nepropustne folije s spodnje strani. Folija je poloena na toplotno izolacijo in pritrjena z letvami med karnike. Prikazanavarianta je predvidena za izvedbo stropa - strehe na obstojeem ostreju, ki ga nameravamo spremeniti v bivalno. Povsem neoporena izvedba strehe ni mogoa, e s strehe ne odstranimo strenikov in letev.Med karnike je sicer mogoe vgraditi rezervno folijo (relativni difuzijski upor znaa Sd = 0,02 m) in do nje toplotno izolacijo, toda karniki niso zaiteni pred navlaevanjem. Takna varianta je pogojnospremenljiva, kadar gre za zaasno reitev, kjer ne priakujemo trajnejo vodotesnost kritine. V primeru kasneje zamenjave kritine, je potrebno streho opremiti z novo rezervno kritino nad karniki. PredpisanaU - vrednost stropne konstrukcije je 0,25 W/m2K. Debelina toplotne izolacije s toplotno prevodnostjo l = 0,035 do 0,040 W/mK naj znaa 20 - 25 cm.

    Osnovni napotki za kvalitetno izvedbo zrakotesnosti lahkih obodnih konstrukcij so:

    - e pri sami zasnovi zgradbe je potrebno misliti oziroma poznati nain izvedbe zrakotesnosti,

    - Vse stike med posameznimi tesnilnimi folijami je treba predvideti e v projektu. Izvedba teh stikov mora zagotavljati trajno zrakotesnost. Predvideti minimum preklopov ter tevilo stikov .

    - Prebojev skozi tesnilni material oziroma skozi folije naj bo im manj, ker je izvajanje prebojev zahteva veliko izkuenj in natanno delo.

    - Vsi uporabljeni materiali morajo biti primerno obstojni in medsebojno zdruljivi ter odporni proti navlaevanju in UV arkom.

    - Med izvajanjem kasnejih drugih del, ne smemo pokodovati izvedene zrakotesne sestave (konstrukcije),

    - Elektrine kable, vodovodno in drugo napeljavo, e je le mogoe, v celoti speljemo med parno oviro oziroma zaporo in notranjo oblogo, tako, da je tevilo prebojev im manje.

    Pri vseh strehah, ki jih sestavljajo karniki in toplotno izolacijski materiali, je pomembna parna zapora - ovira, ki mora biti zrakotesno izvedena predvsem med tesnilnimi trakovi, stiki s stenami in pri strenihprebojih. Za parne zapore se najpogosteje uporablja PE folija, manj pogosto pa aluminijasta folija. Zelo je pomembno, na kaken nain izvedemo zrakotesno izvedbo vseh preklopov stikov in prikljukov. Pri temje najbolje uporabiti predhodno stisnjene tesnilne trakove, ki se po namestitvi razirijo in zanesljivo napolnijo celotno reo stika. Uporabni so tudi dvostranski lepilni trakovi iz butil - kavuka, medtem ko obiajnilepilni trakovi niso primerni.

    Tudi za paro prepustne folije (Sd = 0,02m) veljajo splone smernice, ki jih je potrebno upotevati pri vgradnji:

    - Izbrati folijo z ustreznimi karakteristikami ( atest mora biti priloen pri nakupu),

    - Pri strehi se polaganje zane na spodnji strani, pri kapi strehe, v horizontalni smeri, preno glede na karnike po celotni dolini konstrukcije,

    - Preklope se izvede v irini 15 cm. Pri naklonih strehe pod 20 se priporoa dodatno lepljenje preklopov z lepilnim trakom. Pri zelo polonih strehah (pod 6 ) pa je poleg dodatnega lepljenja potrebnopreklope poveati na 20 cm.

    - V kapi je najprimerneje folijo poloiti tako, da lahko vodo odteka pod leb. S takim nainom polaganja folije lahko pokodbo kritine opazimo pravoasno in s tem prepreimo ali zmanjamo nadaljnjepokodbe. Ob prisotnosti snega ali nastanka ledu v lebu je zagotovljen odtok vode.

    - V primeru, da folijo vgradimo na nain, da voda iz folije odteka v leb, teje ugotovimo pokodbe kritine. V tem primeru je tudi zoen presek odprtine za dovajanje zraka pod streno kritino. Veji sotudi stroki popravila kasnejih pokodb.

    - Folijo ob slemenu polagamo tako, da je slemenska lega zaprta. Preklop folije naj bo 20 cm.

    - Preboj strenega okna je potrebno izvesti strokovno in natanno. Najprej se vloi slepi okvir, da se doloi poloaj okna. Prene in vzdolne letve v obmoju okna je potrebno odagati. Folija se prereein v sredino vstavi 30 cm dolg trak folije, takne irine, da sega priblino 15 cm v sosednje polje karnikov. Stik traku in ostale folije se zlepi z lepilnim trakom, najbolje z originalnim trakom proizvajalcafolije. Stranska zavihka se potegneta po slepem okvirju navzgor in zalepita z lepilnim trakom. Pri strenem oknu e ne smemo pozabiti na parno oviro, ki je vgrajena pod toplotno izolacijo in mora bitipritrjena v utor okenskega okvirja.

    - Pri preboju za dimnik zagotovimo vodotesnost dimnika z vstavitvijo dodatne folije z lebiastim upogibom nad dimniko odprtino. Folijo prereemo, do sredine obeh sosednjih karnikov. Vstavimododaten 30 cm dolg trak folije in spodnji konec pritrdimo na kontra letve. Folijo ob dimniku zavihamo navzgor (10 do 15 cm) ter vse stike oblepimo z tesnilnim trakom. Dimnik in folijo zatesnimo ssilikonsko maso ali butilnim tesnilnim trakom.

    - Pri polaganju folije je potrebno zagotoviti zajem zraka v zrano plast na napuu in izpust zraka na slemenu.

    - Folija ima lastnost, da je s strani prostora za paro prepustna ter s strani kritine za vodo nepropustna. Ta lastnost folije zato omogoa, da odpade spodnja prezraevana plast (med izolacijo in folijo), kibi bila potrebna, e kot rezervno kritino uporabimo streno lepenk ali njej podobne materiale.

    Slika t.4 prikazuje izvedbo detajlov pri vgradnji tesnilne folije (parna ovira - zrana zapora) in sicer izvedbo preklopa tesnilnih folij, izvedbo stika strene konstrukcije s elnim zidom podstreja in prikljuektesnilne folije na cev, ki prebija streho. Priporoena U - vrednost stropne konstrukcije je do 0,25 W/m2K. Debelina toplotne izolacije s toplotno prevodnostjo l = 0,035 do 0,040 W/mK naj znaa 20 do 25 cm.

    ZRAKOTESNOST OBODA ZGRADBE http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT52.htm

    2 of 3 5/8/2010 5:08 PM

  • 5. Tesnjenje re med gradbenimi elementi Za toge stike sta e danes apno in cement glavna tesnilna in polnilna materiala, s katerimi so tesnili najrazlineje ree in razpoke. Ree, ki so nastale zaradi posedanja, razlinih statinih obremenitev tesnimo zsintetinimi materiali vendar je njihova ivljenjska doba majhna, e so bili izpostavljeni soncu in velikim temperaturnim razlikam. Danes imamo na razpolago veliko tesnilnih materialov kot so poliuretan, penjenipoliuretan, silikon, kavuk, polisulfid, akril itd. Izdelujejo jih v obliki tesnilnih mas, profilov in trakov. Razlikujejo se glede obstojnosti na UV arke, vodo in kemine snovi ter glede na zahtevnost in pogoje pri vgrajevanju tertudi glede na vpliv na zdravje ljudi in okolje.Najpogosteje za tesnjenje re in pranj uporabljamo tesnilne mase. Pred vgradnjo tesnilne mase najprej v reo vstavimo polnilo, npr. okrogel trak iz penjenega polietilena ali gume.Za tesnjenje re uporabljamo tudi razline profile, ki so iz sintetinih materialov in kovine in tesnilne trakove (npr. iz butil - kavuka), ki jih prelepimo preko ree. Tudi rea med okenskim okvirjem in steno mora biti pravilno zatesnjena. Na zunanji strani mora biti rea dobro zaitena pred meteorno vodo in zunanjim hrupom, na notranji strani pa pred zrano vlago. Vmesniprostor ponavadi zatesnimo s poliuretansko peno, ki je dober toplotni izolator, ter iti reo pred vdorom hrupa in zraka. Poliuretanska pena pa ni odporna na UV arke in vpija vodo, zato ne more nadomestiti tesnil nanotranji in zunanji strani. Na sliki t.5 je prikazano tesnjenje ree med okenskim okvirjem in zidom.

    6. Kontrola zrakotesnosti stavb Propustnost objekta lahko preverimo z metodo, ki jo imenujemo Blower - Door meritev. Z ventilatorjem, ki ga namestimo na vhodna vrata ustvarimo v zgradbi nadtlak in podtlak. Pri tem je potrebno vsa okna invrata zapreti, vrata kjer je nameen ventilator pa dobro zatesniti. Za ustvarjenje podtlaka je potrebno na ventilatorju obrniti smer vrtenja rotorja. Pri izvajanju meritve merimo zrani tok (v m3/h), ki je potreben, da vzgradbi vzdrujemo tlano razliko 50 Pa. Ta zrani tok lahko izrazimo glede na prostornino zraka v zgradbi (dobimo vrednost n50) ali glede na tlorisno povrini zgradbe (dobimo vrednost NBV50). Po nemkemstandardu VDIN 4108 - 7 velja da je ovoj zrakotesen e doseemo:

    pri naravno prezraevani zgradbi: n50 < 3 h-1 oziroma NBV50 < 7,5 m3/m2h

    pri klimatizirani zgradbi: n50 < 1 h-1 oziroma NBV50 < 2,5 m3/m2h

    e smo izmerili vrednost 3 pomeni, da se zrak v asu ene ure zamenjal 3 krat, pri popolnoma zaprtih oknih in vratih. Izmerjene vrednosti pomenijo naslednje stopnje tesnjenja:

    - 1,0 do 3,0 - zelo dobro- 3,0 do 8,0 - srednje- preko 8,0 - slabo

    Nizkoenergijske hie z nadzorovano izmenjavo zraka bi morale ometi vrednost 1,0. Hie, ki jih zraimo skozi okna, naj ne bi presegle vrednost 3,0. Takna meritev je najbolj koristna v asu gradnje, preden jeobjekt vseljen, saj so takrat tudi popravila najlaja. 6. Zakljuek Z dobrim tesnjenjem oboda zgradbe in njenih elementov lahko doseemo bolje pogoje bivanja, prihranek goriva, prepreimo pojav plesni, izboljamo kvaliteto zraka, prepreimo nepotrebno dvigovanje prahu stal in vdor pranih delcev. Prav tako izboljamo zvono izolacijo. Z zmanjanjem izmenjave zraka iz 1,3 na 0,7 krat na uro, prihranimo pri 250 do 300 m3 veliki hii letno priblino 2500 do 3000 kWh energije.Skozi vsak meter netesnih oken in vrat lahko v eni kurilni sezoni uhaja do 40 kWh energije. Dobro zraenje bivalnih prostorov lahko omogoimo samo z nadzorovano izmenjavo zraka in nikdar s sluajnimprezraevanjem skozi ree in razpoke. Najbolj varno je obasno in kratkotrajno zraenje, ko na steaj odpremo okno prostora in ga nato spet zapremo. Zavedati pa se moramo, da se pa lahko zaradizmanjanja nekontroliranih izgub poslaba kakovost zraka v prostoru. Zaradi tega se zrana vlaga povea do te mere, da se na stenah prine pojavljati kondenzat.

    Bojan Grobovek, univ.dipl.in.str.

    ZRAKOTESNOST OBODA ZGRADBE http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT52.htm

    3 of 3 5/8/2010 5:08 PM