1

ZVEZA DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE

AKTUALNO NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ INVALIDOV

France Kokalj, univ.dipl.prav.Ljubljana, maj 2005

2

POVZETEK PROGRAMA

Aktualno na področju delovnih razmerij, Pomembnejše novosti novega delovnopravnega

sistema, Specifičnosti delovnih razmerij invalidov, Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu, Obvezna kvota zaposlovanja invalidov, Odmera odpravnine in obdavčitev odpravnine

zaradi odpovedi PoZ, Dohodninska obravnava dohodkov iz zaposlitve, Nova uredba o neobdavčeni višini povračil

stroškov in dohodkov, Vprašanja in odgovori

3

AKTUALNO NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ

Izvajanje Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v letu 2005,

Novosti na področju delovnih razmerij invalidov,

Novosti na področju delovnih razmerij po novem Zakonu o dohodnini in Uredbi o povračilih stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

4

POMEMBNEJŠE NOVOSTI

NOVEGA DELOVNOPRAVNEGA SISTEMA

5

DELOVNOPRAVNI SISTEM

Pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja

delovnega razmerja sta delodajalec in delavec dolžna upoštevati :

Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/02), Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju

invalidov Zakon o varnosti in zdravju pri delu ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, druge zakonske in podzakonske predpise, kolektivne pogodbe oz. splošne akte delodajalca, navodila in zahteve delodajalca.

6

SISTEM AVTONOMNEGA NORMIRANJADELOVNIH RAZMERIJ

Splošna KP za gospodarske dejavnosti (Ur.l. RS 40/97)

KP dejavnosti Podjetniška kolektivna pogodba ali splošni

akti pri delodajalcih brez reprezentativnega

sindikata Pogodba o zaposlitvi

Temeljno načelo ( ZDR 2/7.člen)“ S PoZ oz. s kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše,

kot jih določa ta zakon.” 

7

DELOVNOPRAVNI STATUS INVALIDOV Zakonske podlage

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS 42/02)

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

(ZZRZI - Ur.l. RS 63/04)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju-novela ZPIZ-1E

(prečiščeno besedilo Ur.l. RS 26/03, novela ZPIZ-1E Ur.l. RS 135/03)

8

ODLOČANJE O DELOVNIH RAZMERJIH

ZDR : 18. člen   če je delodajalec pravna oseba, podružnica tuje

družbe ali druge organizacije, nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba,

samostojni podjetnik sam sklepa pogodbe o zaposlitvi,

kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, nastopa v imenu delodajalca organ, določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali statutom, če le-tega ni, pa lastnik,

kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo v času ustanavljanja delodajalca, nastopa v imenu delodajalca ustanovitelj.

  

9

KAJ JE POGODBA O ZAPOSLITVI

(29. člen ZDR)

PoZ je (praviloma) pisni dogovor delodajalca in delavca o tem :

• kaj bo delavec pri delodajalcu delal,• koliko mu bo delodajalec za to delo plačal,• koliko časa bo delovno razmerje trajalo,• v kakšnem sistemu delovnega časa bo delavec

opravljal delo,• obveznosti in odgovornosti delavca, da bo delo

opravljal po navodilih delodajalca, profesionalno in odgovorno,

• obveznost delodajalca, da bo delavcu zagotavljal s pogodbo dogovorjeno delo, plačilo in druge pravice v pogojih varnega dela v zdravem delovnem okolju.

10

POGODBA O ZAPOSLITVI DOBIVA NA POMENU

Pogodba o zaposlitvi je pravna podlaga :  za nastanek, izvajanje, trajanje, spreminjanje in

prenehanje DRza prijavo delavca v sistem socialnega zavarovanja,

za opravljanje konkretnega dela delavca pri delodajalcu,

za uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti delodajalca in delavca,

za spremembe in dopolnitve PoZ z aneksi, za “razporejanje” delavca v času trajanja DR, za morebitno redno ali izredno odpoved ali

sporazumnorazvezo, za druge pravne posledice pogodbenega delovnega razmerja.

11

POGODBA JE ŠE POSEBEJ POMEMBNA ZA DELOVNO RAZMERJE INVALIDA

možnost prilagojenega opisa delovnih nalog za invalida,

dogovor med delodajalcem in invalidom o morebitni prilagoditvi delovnih sredstev in delovnega mesta

dogovor o načinu prevoza na delo in z dela, o času opravljanja dela pri delovnem razmerju

s krajšim delovnim časom, podporna zaposlitev : pogodba določa način in

obseg strokovne in tehnične podpore invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju,

zaščitna zaposlitev : pogodba določa način in obseg izvajanja strokovne pomoči in spremljanja invalida ter druge storitve.

12

PRIMERNA DELOVNA MESTA ZA INVALIDE

(37. čl. ZZRZI)

• so vsa delovna mesta, na katerih, ob upoštevanju izjave o varnosti z oceno tveganja, invalidnost ni ovira za enakovredno opravljanje dela,

• delodajalci morajo v sistemizaciji določiti :- delovna mesta primerna za invalide,- ukrepe za ravnanje z invalidnostjo na delovne mestu.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti možnostim :• prilagoditve delovnega časa,

• možnosti opravljanja dela na domu.

13

DRUGO USTREZNO DELOVNO MESTO(101. člen ZPIZ-UPB2)

Ustrezno delovno mesto za invalida je tisto delovno mesto, na katerem

delavec-invalid lahko dela glede na njegovo : preostalo delovno zmožnost, zdravstveno zmožnost (ne sme poslabševati –

pridobite si mnenje zdravnika specialista medicine dela)

strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost.

Če se delavec pred premestitvijo s poklicno rehabilitacijo usposobi za

delo na drugem delovnem mestu, potem je to tisto ustrezno delovno

mesto.

Mnenje o ustreznosti delovnega mesta na zahtevo delodajalca da

invalidska komisija.

14

USTREZNA ZAPOSLITEV PO ZDR(90. člen ZDR)

Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje

dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o

zaposlitvi.

V primeru neustreznosti nove zaposlitve po prejšnjem odstavku, ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo

dogovori z delodajalcem (90/4).

Izračun odpravnine : razlika med staro in novo plačo( pri stari plači se

upošteva povprečje zadnjih treh mesecev), procentni delež krat leta delovne dobe pri delodajalcu

( 109/2)

15

ZAŠČITNA ZAPOSLITEV (41. čl.ZZRZI)

• odločba o zaposljivosti (zavod)• zaščiteno delovno mesto:• prilagojeno delovnim sposobnostim in potrebam

invalida• določijo se lahko s splošnim aktom

zaposlitvenega centra ali v izjavi o varnosti,• v pogodbi o zaposlitvi tudi strokovna pomoč

invalidu,• subvencija plače.

16

PODPORNA ZAPOSLITEV (48. čl.ZZRZI)

• odločba o zaposljivosti , • zaposlitev invalida na delovnem mestu v

običajnem delovnem okolju s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnem okolju,

• Izdelan mora biti individualni načrt podpore invalidu in delodajalcu,

• specifičnosti se uredijo v pogodbi o zaposlitvi,• subvencioniranje plače

17

POGODBA O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM !!!

polovični dnevni delovni čas je pravno relevantni mejnik,

določitev konkretnega trajanja krajšega delovnega časa je predmet svobodne pogodbene volje strank in predstavlja obvezno vsebino PoZ,

krajši delovni čas je čas, ki je krajši od polnega delovnega časa pridelodajalcu,

delavec ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti tako kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času npr. plača), za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače (npr.letni dopust);

minimalno 4 ure : sorazmerni odmor in malica, celotni regres za letni dopust, celotni letni dopust, manjše nadomestilo plače,

v celoti : stroški za prevoz na delo in z dela.

18

SPECIFIČNOSTI DELOVNIH RAZMERIJ INVALIDOV

3. odst. 20.čl.: šteje se, da ima invalid, ki je usposobljen za določena dela, zdravstveno zmožnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ta dela,

3. alinea 1. odst.24. čl.: izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez objave, če gre za zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,

64. čl.: če v pogodbi ni drugače določeno, se delavcu ne sme naložiti delo preko dogovorjenega delovnega časa ( torej samo s soglasjem invalida),

66. čl.: delavec, ki dela krajši delovni čas po predpisih o pokojn. in invalid. Zavarovanju ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z ZDR ni določeno drugače,

89. čl.: invalidnost ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi,

19

SPECIFIČNOSTI DELOVNIH RAZMERIJ INVALIDOV

100. čl.: začasna odsotnost delavca zaradi nege težje prizadetega invalida ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev,

116. čl.: posebno varstvo invalida pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga,

119. čl.: prenehanje pogodbe invalidu po samem zakonu : po pravnomočnosti vročene odločbe o invalidnosti I. kategorije ( torej ko poteče rok za pritožbo)

145. čl.: prepoved nadurnega dela delavcu, ki dela krajši čas v skladu s predpisi –ta prepoved velja tudi v sistemu neenakomerno razporejenega delovnega časa !

211. čl.: invalid lahko odkloni napotitev na delo v tujino

20

SPECIFIČNOSTI DELOVNIH RAZMERIJ INVALIDOV

LETNI DOPUST – 159. ČLEN ZDR

Minimalni dopust : 4 tedne ( odvisno od števila delovnih dni v

delovnem tednu,Invalid, delavec z najmanj 60 % telesno okvaro ima

pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta,Če je letni dopust določen v pogodbi o zaposlitvi,

delavec-invalid obdrži pravico do tega dopusta ne glede na to, da bi po

spremenjenem zakonu ali kolektivni pogodbi dobil manj dopusta,Letni dopust se odmerja z obvestilom o letnem dopustu

na podlagi : Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe dejavnosti, ki velja za

delodajalca, Podjetniški KP ali splošnem aktu delodajalca, Pogodbi o zaposlitvi.

21

PRAVICE DELOVNIH INVALIDOV (200. čl. ZDR)

Delodajalec mora delavcu s preostalo delovno zmožnostjo zagotoviti :

opravjanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti,

opravljanje dela s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost,

poklicno rehabilitacijo, nadomestilo plače

v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

22

PRERAZPOREDITEV - POGODBA O ZAPOSLITVI

Z ŽE ZAPOSLENIM DELAVCEM

S PoZ delavec sklene delovno razmerje pri delodajalcu na delovnem mestu, določenim s PoZ ( 9 in 29. člen)

Spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe ozaposlitvi lahko predlaga katerakoli stranka. Pogodba se spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka ( 1. odst. 47. člena)

Če se spremenijo pogoji iz tretje, pete in šeste alinee prvega odstavka 29. člena ter v primerih iz 90. člena tega zakona, se sklene nova pogodba o zaposlitvi ( 2. odst. 47. člena)

23

ODPOVED POGODBE S PONUDBONOVE POGODBE !!!

Odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe je poseben delovnopravni institut, ki ga urejajo 48., 88. In 90. člen ZDR.

V poštev pride samo pri odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti.

Hkrati teče rok za odločitev delavca in 30 dnevni rok za morebitno sodno uveljavljanje nezakonitosti odpovedi !!!

24

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI INVALIDU

Zakon o delovnih razmerjih-116. člen

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delovnemu

invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz

poslovnega razloga, razen če mu ni možno zagotoviti drugega

ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi

invalidu, ki nimastatusa delovnega invalida, iz poslovnega razloga,

razen če mu nimožno zagotoviti ustreznega dela v skladu s predpisi

o usposabljanju inzaposlovanju invalidov.  

25

TEMELJNI POGOJI REDNIH ODPOVEDI

za odpoved mora obstajati utemeljen in resen razlog

( poslovni razlog, nesposobnost, krivdni razlog) predhodno pisno obvestilo ( odpoved iz

poslovnih razlogov), predhodno pisno opozorilo pri odpovedi iz

krivdnih razlogov, predhodno zaslišanje oz. zagovor ( odpoved

zaradi krivdnih razlogov oz. odpoved zaradi nesposobnosti,

spoštovanje 30 dnevnega roka od nastanka razloga za odpoved,

ni možnosti za drugo delo v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti,

ni možnosti za drugo delo niti s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo.

izkazana ( dokumentirana) vročitev obvestila (83/3), opozorila (83/1), vabila (83/2), odpovedi !!!

26

REDNA ODPOVED IZ POSLOVNIH RAZLOGOV

30 dni –razlog na strani delodajalca možnost drugega dela obvestilo o namenu odpovedi odpovedni rok ( 150 ) bruto odpravnina odškodnina namesto odpovednega roka

27

REDNA ODDPOVED POGODBE ZARADI NESPOSOBNOSTI

30 dni razlog na strani delavca zagovor delavca krajši odpovedni rok ( 120) Bruto odpravnina

odškodnina namesto odpovednega roka

28

REDNA ODPOVED POGODBE IZ KRIVDNIH RAZLOGOV

30 dni Prva kršitev - Opozorilo po 83. členu Druga kršitev : zagovor, dokazni postopek =

odpoved 30-dnevni odpovedni rok ni odpravnine 2 uri za iskanje zaposlitve izraba dopusta odškodnina za odpovedni rok nima pravice do nadomestila

29

OPOZORILO PO 83. ČLENU

Je lahko samo v pisni obliki, Delavcu mora biti vročeno, Mora navajati dejansko stanje in pravno

kvalifikacijo kršitve, Izrecno mora navajati opozorilo delodajalca

delavcu, da bo v primeru nadaljnjih enakih ali drugih kršitev delavcu redno odpovedal pogodbo iz krivdnih razlogov,

Disciplinska sankcija opomin nima formalnopravne narave opozorila po prvem odstavku 83. člena,

Opozorilo po 83. členu je zakonski pogoj za zakonitost redne odpovedi iz krivdnih razlogov

30

OPOZORILO PO 83. ČLENUUGOVOR DELAVCA

Delavec ima pravico s pisno zahtevo v smislu 204. člena ZDR ugovarjati opozorilu.

Če delavec opozoril ugovarja, je potrebno izvesti dokazni postopek in v zadevi ponovno odločiti na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja delodajalec delavca obvesti o tem, ali vztraja pri opozorilu ali pa ga razveljavlja.

Na opozorilu ni potrebno navesti pravnega poduka.

31

IZREDNA ODPOVED POGODBE

obstoj resnega in utemeljenega razloga, samo v primerih, določenih z ZDR, odgovornost delavca: naklep ali huda

malomarnost spoštovanje 15 dnevnega roka od nastanka

razloga za odpoved, zagovor delavca, izvedba drugih morebitnih

dokazov če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov

obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi,

izkazana vročitev vabila, odpovedi.

32

Dolžnosti in postopki delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida

(101.člen ZPIZ-1E)

Delavcu-invalidu II. ali III. kategorije, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije,

mora delodajalec ponuditi opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo oziroma mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo ali delo s krajšim delovnim časom od polnega,

razen v primerih, ko mu lahko skladno s 102.členom tega zakona in predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi.

33

ODPOVED POGODBE INVALIDU - ZPIZ

Delavcu-invalidu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas,

lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru,

če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more skladno z določili ZPIZ zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega

pod pogojem, če bo posebna državna komisija pred odpovedjo ugotovila utemeljenost razlogov za odpoved.

34

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Redna odpoved pogodbe invalidu (39. člen )

Delodajalec ne sme invalidu redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, če ne dosega pričakovanih rezultatov zaradi invalidnosti. V takem primeru je delodajalec dolžan invalidu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in usposobljenosti ter so v skladu z njegovo delovno zmožnostjo. 

Če delodajalec invalidu ne more ponuditi druge ustrezne zaposlitve, mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, o čemer odloči komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

35

PONUDBA NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI

PRI DRUGEM DELODAJALCU (predlog novele ZZRZI)

• Delodajalec sklene sporazum z drugim delodajalcem in invalidu zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem.

• Če je invalidu pri drugem delodajalcu ponujena v podpis pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, invalid pa te ponudbe ne sprejme, mu preneha delovno razmerje brez pravice do odpravnine in nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

• V primeru, da drugi delodajalec takemu invalidu kasneje odpove pogodbo o zaposlitvi, se pri določanju minimalnega odpovednega roka in višini odpravnine v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, upošteva delovna doba invalida pri obeh delodajalcih.

36

ODKLONITEV DRUGEGA USTREZNEGADELOVNEGA MESTA – ZPIZ !!!

Če delavec-invalid ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v roku 30 dni od prejema ponudbe ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine, ima pa pravico do minimalnega odpovednega roka kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z ZDR.

Če delodajalec delavcu-invalidu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki so mu priznani kot pravice na podlagiinvalidnosti, lahko delavec izredno odpove pogodbo, delodajalec pa mu je dolžan izplačati odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka !

37

KOMISIJA ZA ODPOVED PoZ INVALIDU

Po en predstavnik :

• Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,• Inšpektorata RS za delo,• Zavoda RS za zaposlovanje,• Reprezentativnega sindikata,• Združenja delodajalcev na ravni države.

38

RAZLOGI ZA ODPOVED

Komisija bo ugotavljala razloge za odpoved na podlagi :

Ocene preostale delovne zmožnosti invalida, Invalidove strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj,

osebnostnih lastnosti, usposobljenosti in pripravljenosti za delo,

Ocene delovnih razmer pri delodajalcu, opremljenosti delovnega mesta in ustreznosti delovnega okolja.

Dejansko stanje pri delodajalcu bo ugotavljal inšpektor za delo oziroma

strokovni delavec zavoda za zaposlovanje.

39

ODPOVED POGODBE INVALIDUPRI DELODAJALCU Z MANJ KOT 5

ZAPOSLENIMI-ZPIZ

Delodajalec z manj kot 5 zaposlenimi (torej s štirimi)

lahko delavcu-invalidu odpove pogodbo ne da bi bil dolžan predhodno pridobiti soglasje

republiške komisije.

40

KVOTNI SISTEM ZAPOSLOVANJA INVALIDOV

Kvotni sistem pomeni :

ali obvezno zaposlovanje določenega števila invalidov

ali sklepanje poslovnih pogodb v predpisani minimalni vrednosti

ali plačevanje prispevkov za namene pospeševanja zaposlovanja invalidov.

41

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Obvezna kvota zaposlovanja invalidov

Delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev so dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih.

Povezane družbe, ki skupaj zaposlujejo najmanj 20 delavcev, so dolžne zaposlovati invalide v okviru določene kvote od celotnega števila vseh zaposlenih delavcev v povezanih družbah. Kot povezana družba se po tem zakonu ne šteje invalidsko podjetje.

Kvoto določi Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta.

Kvota je glede na dejavnost delodajalca lahko različna, vendar ne morebiti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih.V primeru, da tako izračunana kvota ne predstavlja celega števila, se vrednosti do 0,5% zaokrožijo navzdol in vrednosti od vključno 0,5% zaokrožijo navzgor.

42

OBVEZNA KVOTA PO DEJAVNOSTIH

Delež kvote se določi različno po dejavnosti in sicer glede na področja po

Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02).

3 % kvota za:• javno upravo, obramba, socialno zavarovanje,• finančno posredništvo in• izobraževanje.4% kvota za:• trgovino, popravila motornih vozil in izdelkov

široke porabe in• druge javne, skupne in osebne storitvene

dejavnosti.5% kvota za:• promet, skladiščenje in zveze in• zdravstvo in socialno varstvo.

43

OBVEZNA KVOTA PO DEJAVNOSTIH

6% kvota za:• kmetijstvo, lov, gozdarstvo,• ribištvo in ribiške storitve,• rudarstvo,• predelovalne dejavnosti,• oskrba z električno energijo, plinom in

vodo,• gradbeništvo,• gostinstvo in• poslovanje z nepremičninami, najem in

poslovne storitve.

44

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Nadomestna izpolnitev kvote (64. člen)

Za izpolnitev kvote šteje tudi sklenitev pogodbe o poslovnem

sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem, po

kateri se priznavajo stroški dela v višini zneska 18 minimalnih plač

letno za vsakega invalida, ( po predlogu novele najmanj 12 plač !)ki

bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote. 

Pogodbe o poslovnem sodelovanju iz prejšnjega odstavka so dolžne

gospodarske družbe posredovati Skladu v roku sedem dni po

sklenitvi.  

45

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Plačilo zaradi neizpolnjene kvote (65. člen)

Delodajalec, ki ne izpolni kvote, je dolžan mesečno ob izplačilu plač

obračunati in plačati v Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov

prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70%

minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za

izpolnitev predpisane kvote.

Junij in julij 2005 (117.500 SIT x 70 %) = 82.250 SIT,

od avgusta 2005 dalje pa 122.600 SIT x 70 %) = 85.820 SIT

46

FINANČNE VZPODBUDE ZAPOSLOVANJA INVALIDOV

subvencije plač invalidom, plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev

za delo invalidov,  plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju,  oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov,  nagrade za preseganje kvote, letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na

področju zaposlovanja invalidov

druge vzpodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide ter druge razvojne vzpodbude.

47

DAVČNE VZPODBUDE - Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb: 4.in 5. odst. 50.

člena

Zavezanec, ki zaposluje invalida po ZZRZI lahko uveljavlja zmanjšanje

davčne osnove v višini :

• 50% plače te osebe,• 70% plače invalida s 100% telesno okvaro in gluho

osebo,• 70 % plače invalidov zaposlenih nad predpisano kvoto,

če invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu

48

DAVČNE VZPODBUDE – Zakon o dohodnini (Ur.l. RS 54/04)

49. Člen - olajšava za zavezanca invalida –dohodek iz dejavnosti

 Zavezanec, ki je invalidna oseba po zakonu, ki ureja zaposlitveno

rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko

uveljavlja za vsak mesec opravljanja dejavnosti znižanje davčne osnove

v višini :

30 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, 60 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji

pa zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali zavezanec – gluha oseba

49

ZAKON O DOHODNINIObdavčenje odpravnin zaradi odpovedi

pogodbe o zaposlitvi

Po Zakonu o delovnih razmerjih je delavec upravičen do odpravnine v

primeru :

• odpovedi PoZ zaradi poslovnih razlogov,• odpovedi pogodbe zaradi nesposobnosti,• Izredne odpovedi delavca.

Odpravnina je podrobneje urejena v 109. členu ZDR.

50

ODPRAVNINA ZARADI ODPOVEDI PoZ IZ POSLOVNIH RAZLOGOV ALI ZARADI

NESPOSOBNOSTI PO ZDR

OSNOVA : (povprečna plača v zadnjih 3

mesecih pred vročitvijo odpovedi)

X 1 do 5 let = 20 % osnove 5 do 15 let = 25 % osnove

nad 15 let = 1/3 osnove X

leta delovne dobe pri delodajalcu

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi

dejavnosti ni določeno drugače !

51

ZAKON O DOHODNINIObdavčenje odpravnin zaradi odpovedi

pogodbe o zaposlitvi

148. člen Zdoh-1 se že uporablja od 21.5.2004, bruto odpravnina tako v primeru odpovedi zaradi

poslovnih razlogov kot tudi v primeru odpovedi zaradi nesposobnosti,

izračun odpravnine dosledno v skladu s 109. členom ZDR,

izračun sorazmerne odpravnine po četrtem odstavku 90. člena ZDR dosledno smiselno enako kot pri odpravnini zaradi odpovedi.

52

ZAKON O DOHODNINIRazlaga DURS-a (Davčni bilten št. 6/04)

DURS je na svojih spletnih straneh objavil uradno razlago o

dohodninski obdavčitvi in o plačilu prispevkov za socialno varnost iz

odpravnin zaradi odpovedi PoZ iz poslovnih razlogov ali zaradi

nesposobnosti.

Po tej razlagi se pri odpravnini prispevki za socialno varnost ne

obračunajo v primeru, če je odpravnina obračunana v skladu s

109. členom ZDR. Če delodajalec delavcu obračuna višjo

odpravnino ali odpravnino v nasprotju z navedenim členom, se

prispevki za socialno varnost obračunajo na celotno odpravnino!!!

53

Dohodninska obravnava dohodkov iz zaposlitve

54

DOHODKI PO ZDoh-1

Vsi dohodki in dobički fizične osebe v davčnem letu razen

tistih, ki so z zakonom ali v skladu zakonom izrecnooproščeni plačila dohodnine

Dohodki iz zaposlitve, Dohodki iz dejavnosti , Dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske

dejavnosti, Dohodki iz premoženja Dohodki iz kapitala, Drugi dohodki.

55

AKTUALNO PO UVELJAVITVI ZDoh-1 Dohodek iz drugega pogodbenega

razmerja (26. člen)

Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje

vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev

vključno z dohodkom za stvaritev ali izvedbo avtorskega ali

folklornega dela ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga

plačilu.

Vendar pa se v tem primeru, pod pogojem, da ne gre za odvisno

razmerje, na podlagi 4.odst.29.člena prizna pravica do manjšane

davčne osnove za 10 % normiranih stroškov, hkrati pa tudi

Pravico do povračila dejanskih stroškov prevoza in nočitve na

podlagi dokazil (računov) do višine, ki jo določa uredba.

56

ZAKON O DOHODNINI(Ur.l. RS, št. 54/04)

Splošno o dohodku iz zaposlitve

Dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba, v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo. 

Kot zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev, ne glede na to, ali gre za fizično ali intelektualno delo,vključno z ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela in ne glede na čas trajanja zaposlitve. 

57

ZAKON O DOHODNINIDohodki, ki se štejejo za dohodek iz

zaposlitve

o Za dohodek iz zaposlitve se šteje :

dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali

razmerja na drugi podlagi, ki ima naravo odvisnega razmerja po tem zakonu.

o Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. 

o Za zaposlitev po tem zakonu se šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja ali izvolitve v državni ali drug organ.  

58

UREDBA O VIŠINI POVRAČIL STROŠKOV

V ZVEZI Z DELOM IN DRUGIH DOHODKOV,

KI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO

(Ur.l. RS, št. 142/04)

59

ZAKONSKA PODLAGA ZA UREJANJE STROŠKOV IN DRUGIH DOHODKOV

Zakonsko podlago uredbi kot podzakonskemu aktu zagotavljajo 3., 6. in 7.

točka 1.odstavka in 3. odstavek 31. člena ZDoh-1:3. tč. : povračila stroškov v zvezi z delom6. tč. : jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi in

solidar.pomoč,7. tč. : plačila vajencem, dijakom in študentom za

obvezno prakso.

Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z

Delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena

povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega

povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek, določen s

strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega

razmerja.

60

ZAKON O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST

Uredba se smiselno uporablja tudi za potrebe 3. člena Zakona o

prispevkih za socialno varnost, ki določa osnovo za obračunprispevkov

za socialno varnost.Prispevki za socialno varnost se obračunavajo in

plačujejo iz bruto prejemkov,razen v naslednjih primerih :

pri jubilejnih nagradah, odpravninah in solidarnostnih pomočeh ter povračilih stroškov v delu, ki presegajo s predpisom vlade določen znesek ter prejemkov, ki se v skladu z ZDoh ne vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov;

od stimulacij in bonitet, od osnove, ugotovljene v skladu z zakonom o dohodnini;

pri regresih za letni dopust, v delu, ki presega 70% poprečne plače predpretek. meseca zaposlenih v RS;

61

BISTVENE NOVOSTI NOVE UREDBE

višine povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, so določene v nominalnih zneskih,

nominalnih zneski se ne usklajujejo z rastjo cen življenjskih stroškov oziroma z rastjo plač

62

PREHRANA

Po dosedanji Uredbi :• do 10% povprečne

mesečne bruto plače v RS za pretekle 3 mesece, preračunano za 22 delovnih dni oz. 176 delovnih ur za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten vsaj 4 ure ali več do 1.200 SIT

• Neobdavčeni znesek za prehrano za november 2004 je bil 26.687 SIT za 22 delovnih dni oz. 1.213 SIT za delovni dan.

Po novi Uredbi :• nova uredba to mejo

postavlja fiksno na 1.200 SIT brez usklajevanja.

• Samo za dneve, ko je delavec prisoten na delu vsaj 4 ure ali več.

Predlog novele uredbe:

• največ 1300 SIT na dan

63

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Povračilo stroškov javnega prevoza se tudi po novem ne upošteva v

davčni osnovi dohodka iz delovnega razmerja pod pogoji iz uredbe :

• če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od običajnega prebivališča delavca,

• povrnejo se stroški javnega prevoza in ali kilometrina.

Za določanje oddaljenosti se upoštevajo najkrajše običajne cestne

povezave.

Primer : po KP KŽI samo 70 % povračila stroškov javnega prevoza !!

64

PREVOZ NA DELO - KILOMETRINA

Do davka in prispevkov prostega povračila stroškov prevoza na delo

in z dela v obliki kilometrine 31 SIT/km je delavec upravičen :

v primeru, če javnega prevoza ni, v primeru, če je delavčevo običajno prebivališče,

s katerega prihaja na delo, od najbližjega postajališča javnega prevoza oddaljeno več kot en km ( po KP KŽI : več kot 2 km)

če delojemalec iz objektivnih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza ( po našem mnenju so to lahko invalidi, poslovodni delavci, vodilni in vodstveni delavci, ki v smislu 157. člena ZDR ne uživajopravnega varstva glede delovnega časa, odmorov itd

65

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Doslej Po novem

6 do 8 ur: do 1.218 SIT 1.260 SIT +3,4 %

8 do 12 ur: do 1.750 SIT 1.800 SIT +2,8 %

nad 12 ur: do 3.500 SIT 3.600 SIT +2,8 %

66

Znižanje dnevnice, če stroški prenočevanja vključujejo tudi

plačilo zajtrka

Znižanje dnevnice

Službeno potovanje nad 8 do 12 ur - 15 %

Službeno potovanje nad 12 do 24 ur-10 %

67

ZNIŽANJE DNEVNIC ZA SLUŽBENO POTOVANJE V TUJINO

Zajtrk Kosilo ali večerja

Nad 8 do 14 ur - 15 % - 40 %Nad 14 do 24 ur - 10 %

- 35 %

Če je na službenem potovanju v tujino zagotovljena brezplačna prehrana, se upravičencu za pokritje morebitnih drugih stroškov obračuna 20 % dnevnice, pri čemer se upošteva, da upravičencu pripada za dnevnico :

• nad 6 do 8 ur en obrok• nad 8 do 14 ur dva obroka• nad 14 do 24 ur trije obroki

68

SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINONEOBDAVČENA POVRAČILA

STROŠKOV

povrnejo se stroški javnega prevoza ali kilometrina za osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom za komercialne namene ali za najem osebnega avtomobila,

kilometrina v nominalni višini 62 tolarjev za vsak prevoženi kilometer,

Uredba izrecno določa pravico do povračila stranskih stroškov, kot so parkirnina, razne takse, cestnine, povračil stroškov za prenos stvari …

povračila se ne vštevajo v davčno osnovo, če so dokumentirana s potnim nalogom in z računi; iz potnega naloga mora biti razvidna vrsta prevoza

69

DNEVNICE ZA SLUŽBENO POTOVANJE V TUJINO

7. člen Uredbe o povračilih stroškov za službena potovanja v tujino

Za službeno potovanje v tujino, ki traja :

• nad 14 do 24 ur, se obračuna cela dnevnica,• nad 8 ur do 14 ur, se obračuna 75 odstotkov

dnevnice,• nad 6 do 8 ur, se obračuna 25 odstotkov

dnevnice.

70

TERENSKI DODATEKNOVOSTI IN OPOZORILA

• doslej največ 21 % dnevnice za službeno potovanje nad 12 ur,

• doslej neobdavčeno 735, po novem 750 tolarjev,• terenski dodatek se ne usklajuje.

Pogoj : do neobdavčenega terenskega dodatka je upravičen delavec,

ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja

svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.

Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanje, se delavcu v

davčno osnovo ne upošteva povračilo stroškov za delo na terenu do

višin in pod pogoji, ki jih uredba določa za dnevnice in prenočevanje

71

TERENSKI DODATEKNOVOSTI IN OPOZORILA

Davčnih bremen prosti terenski dodatek se torej lahko izplačuje le, če delavec na terenu dela vsaj dva dni in vsaj eno noč prenoči (kar zagotovi delodajalec),

V skladu s tretjim odstavkom 7. člena uredbe delodajalec delavcu lahko povrne stroške za delo na terenu tudi na podlagi dnevnice inplačila prenočevanja, vendar pa ob omejitvi iz tretjega odstavka 4.

člena uredbe, na podlagi katerega znaša neobdavčena višina stroškov prehrane samo 1200 tolarjev ( kot za delavce, ki opravljajo delo na sedežu delodajalca).

72

DODATEK ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Doslej• za 12/04 neobdavčeno

106.790 • posebej za stanovanje

do 18 %• posebej za hrano do 21

%• povprečne mesečne

plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece

Po novem 2005 neobdavčeno

do 80.000

Pogoja:• izven kraja svoje

stalne zaposlitve,• najmanj 100 km

izven kraja, kjer prebiva njegova družina.

73

JUBILEJNA NAGRADA

Neobdavčeni zneski jubilejnih nagrad so povišani ; v poševni pisavi so

vrednosti jubilejnih nagrad po KP KŽI ( osnova je minimalna plača) :

110.000 tolarjev za 10 let delovne dobe,117.500

165.000 tolarjev za 20 let delovne dobe,176.250

220.000 tolarjev za 30 let delovne dobe.235.000

Za presežke nad vrednostmi po uredbi bo potrebno obračunati in

plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost !

74

JUBILEJNA NAGRADA OPOZORILO !

2. odst. 9. člena :

Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupnodelovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo.

Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.

75

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Po SKPgd dve povprečni mesečni plači v RS za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje,

po dosedanji uredbi neobdavčena odpravnina do višine treh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece (3 x 266.873 = 800.619 SIT),

po novi uredbi znaša neobdavčena odpravnina ob upokojitvi 825.000 SIT

76

SOLIDARNOSTNA POMOČ

Dosedanja uredba : smrt delavca do treh, v drugih individualnih primerih solidarnostne pomoči do ene povprečne mesečnih plač zaposlenih v RS za pretekle tri mesece.

Nova uredba : do 825.000 v primeru smrti delojemalca ali

njegovega družinskega člana s tem, da se za solidarnostno pomoč šteje tudi povračilo stroškov pogreba v primeru smrti delojemalca.

do 300.000 v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca.

77

PLAČILA VAJENCEM, DIJAKOM IN ŠTUDENTOM ZA OBVEZNO PRAKSO

• gre se za plačila za obvezno praktično delo v vzgojnoizobraževalnem procesu na podlagi učne ali druge ustrezne pisne pogodbe,

• doslej za vse enako merilo : do 15 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece(tudi KP KŽI)

• nova uredba določa maksimalno neobdavčeno plačilo po letnikih študija :

20.000 tolarjev na mesec za 1.letnik, 30.000 tolarjev na mesec za 2. letnik, 40.000 tolarjev na mesec za tretji in četrti letnik.

Več kot 41. 000 tolarjev: dohodnina na dohodek iz zaposlitve

78

REGRES ZA LETNI DOPUST

doslej največ 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS ,

po novi uredbi nominalni znesek največ 200.000 tolarjev.

Opozorilo !

Uredba določa višino 200.000 tolarjev regresa za letni dopust samo za

potrebe Zakona o davku od dohodka pravnih oseb : do te višine je

regres davčno priznani odhodek !Prispevki od regresa se obračunajo samo za

presežek nad vrednostjo70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS !

79

DRUGA DOHODNINSKO RELEVANTNANADOMESTILA IN POVRAČILA

STROŠKOV

Nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil) največ v višini 2% mesečne plače delojemalca vendar ne več kot do višine 2 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji,

Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev za delo na domu do 5 % plače delojemalca, vendar ne več kot 5 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji,

Vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev, vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so določene s posebnimi predpisi.

80

DRUGA DOHODNINSKO RELEVANTNANADOMESTILA IN POVRAČILA

STROŠKOV

Za delovanje invalidskih organizacij je izredno pomemben 100. čl :

“dohodnina se ne plačuje za pokritje stroškov prevoza, nočitve in

dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki prostovoljno

sodeluje v humanitarnih ali dobrodelnih organizacijah pri izvajanju

neprofitnih dejavnosti”

in 101. čl : v davčno osnovo se v primerih iz predhodnega odstavka

ne všteva posamezni prejemek do 30.000 tolarjev (brez upoštevanja

povračila stroškov) oziroma na letni ravni skupaj do 200.000 tolarjev.

81

VPRAŠANJA IN ODGOVORI