Zakonodajno-pravna sluba je na podlagi prvega odstavka 153. lena Poslovnika dravnega zbora pripravila neuradno preieno besedilo Zakona o varstvu kulturne dediine, ki obsega:

- Zakon o varstvu kulturne dediine ZVKD-1 (Uradni list RS, t. 16/08 z dne 15. 2. 2008),

- Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o varstvu kulturne dediine ZVKD-1A (Uradni list RS, t. 123/08 z dne 29. 12. 2008),

- Avtentino razlaga prvega in drugega odstavka 39. lena Zakona o varstvu kulturne dediine ORZVKD39 (Uradni list RS, t. 8/11 z dne 7. 2. 2011),

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediine ZVKD-1B (Uradni list RS, t. 90/12 z dne 30. 11. 2012).

tevilka: 610-01/13-1/1 Datum: 9. 1. 2013 EPA 892-VI

Boo Strle vodja Zakonodajno-pravne slube

2

Z A K O N O V AR S T V U K U L T U R N E D E D I I N E

NEURADNO PREIENO BESEDILO (ZVKD-1-NPB2)

I. SPLONE DOLOBE

1. len (namen zakona)

(1) Ta zakon doloa naine varstva kulturne dediine (v nadaljnjem besedilu: dediina) ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom omogoiti celostno ohranjanje dediine.

(2) Dediina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi dravljanke in dravljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih preprianj, znanj in tradicij. Dediina vkljuuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi as.

(3) Dediina se deli na materialno in ivo dediino. Materialno dediino sestavljata premina in nepremina dediina.

(4) Celostno ohranjanje dediine se uresniuje v razvojnem nartovanju in ukrepih drave, pokrajin in obin tako, da dediino ob spotovanju njene posebne narave in drubenega pomena vkljuujejo v trajnostni razvoj.

(5) Za izvrevanje Uredbe Sveta (EGS) t. 3911/92 z dne 9. decembra 1992 o izvozu predmetov kulturne dediine (UL L t. 39 z dne 31.12.1992, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3911/92/EGS), ta zakon doloa pristojni organ in kazni za kritev uredbe.

2. len (javna korist varstva dediine)

(1) Varstvo dediine je v javno korist. Javna korist varstva dediine se doloa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediine za dravo, pokrajine in obine.

(2) Javna korist varstva dediine obsega: - identificiranje dediine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preuevanje in

interpretiranje, - ohranitev dediine in prepreevanje kodljivih vplivov nanjo, - omogoanje dostopa do dediine ali do informacij o njej vsakomur, e posebej mladim,

starejim in invalidom, - predstavljanje dediine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah, - vkljuevanje vedenja o dediini v vzgojo, izobraevanje in usposabljanje, - celostno ohranjanje dediine,

3

- spodbujanje kulturne raznolikosti s spotovanjem razlinosti dediine in njenih interpretacij ter

- sodelovanje javnosti v zadevah varstva.

(3) Drava, pokrajine in obine uresniujejo javno korist varstva tako, da organizirajo in podpirajo dejavnosti in ravnanja iz prejnjega odstavka in izvajajo ukrepe na podlagi tega zakona.

(4) Pri uresnievanju javne koristi varstva dediine drava, pokrajine in obine sodelujejo z lastnicami in lastniki dediine (v nadaljnjem besedilu: lastnik), poslovnimi subjekti, nevladnimi organizacijami in civilno drubo v okviru, ki ga doloajo zakoni in strategija iz 73. lena tega zakona.

3. len (definicije)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. akcesija je nain, s katerim muzej pridobiva premino dediino in jo vkljuuje v svoje

zbirke; 2. arheoloka najdba je premina arheoloka ostalina, ki je bila pod zemljo ali pod vodo vsaj

100 let. Arheoloke najdbe so tudi oroje, strelivo, drug vojaki material, vojaka vozila in plovila ali njihovi deli, ki so bili pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let;

3. arheoloke ostaline so vse stvari in vsakrni sledovi lovekovega delovanja iz preteklih obdobij na povrju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preuevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja lovetva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij arheoloko raziskovanje ali odkritja in za katere je mogoe domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti dediine. Arheoloke ostaline so tudi stvari, povezane z grobii, doloenimi na podlagi predpisov o vojnih grobiih, in z vojno, skupaj z arheolokim in naravnim kontekstom, ki so bile pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let. Strokovno identificirane in registrirane arheoloke ostaline postanejo dediina;

4. arheoloko najdie je originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheolokih ostalin. Strokovno identificirano in registrirano arheoloko najdie postane dediina (v nadaljnjem besedilu: registrirano arheoloko najdie);

5. celostno ohranjanje je sklop ukrepov, s katerimi se zagotavljajo nadaljnji obstoj in obogatitev dediine, njeno vzdrevanje, obnova, prenova, uporaba in oivljanje;

6. dokazilo o izvoru je dokument, kot je sklep o dedovanju, dovoljenje o izvozu, oporoka, pogodba, odloba sodia ali upravnega organa, izpisek iz evidence prodaje, ali druga verodostojna listina, iz katere izhaja, da je oseba arheoloko najdbo ali zbirko taknih najdb pridobila v last ali hrambo. Dokazilo o izvoru je lahko tudi izvedensko mnenje, izjava prejnjega lastnika ali druge prie ali druga dokumentacija, kot je fotografija, posnetek, objava v publikaciji. Kot dokazilo o izvoru se teje tudi prijava o najdbi ali prijava o hrambi na podlagi tega zakona;

7. dokumentiranje je zbiranje, urejanje in hranjenje podatkov o dediini, njenih vrednotah, stanju, lokaciji in drugih dejstvih, pomembnih za izvajanje varstva;

8. drubeni pomen je vrednost, ki jo ima dediina za skupnost in posameznice in posameznike (v nadaljnjem besedilu: posamezniki) zaradi svojega kulturnega, vzgojnega, razvojnega, verskega, simbolnega in identifikacijskega potenciala ali za preuevanje strok, kot so antropologija, arheologija, arhitektura, etnologija, umetnostna zgodovina in zgodovina;

4

9. iskanje arheolokih ostalin so dejanja na zemljiih in v vodi, ki so opravljena z namenom, da se odkrijejo novi podatki o arheolokih ostalinah, in ki lahko vodijo v odkritje arheolokih najdi in najdb;

10. iznos je fizini prenos premine dediine iz Republike Slovenije v drugo dravo lanico Evropske unije ali v dravo lanico Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

11. izvoz je fizini prenos premine dediine iz Republike Slovenije kot dela carinskega obmoja Skupnosti v tretjo dravo, ki ni lanica Evropske unije ali Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

12. izpopolnjevanje za delo v varstvu (v nadaljnjem besedilu: izpopolnjevanje) je nadaljevalno ali dopolnilno izobraevanje, s katerim posameznik, ki dela v dejavnosti varstva, poglablja znanje o novih dognanjih in metodah v stroki, razvija kompetence in napreduje in po katerem pridobi potrdilo, ki je lahko pogoj za zaposlitev ali nadaljevanje dela,

13. izravnalni ukrep je dejavnost, poseg ali ravnanje, s katerimi se nadomesti ali omili izguba ali pokodovanje dediine;

14. konservatorski nart je elaborat, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev projektnih pogojev ali del projektne dokumentacije za pridobitev projektnega soglasja, s katerim se doloijo sestavine spomenika, ki jih je potrebno ohraniti, in nart izvedbe del, potrebnih za njihovo ohranitev.

15. konservatorski nart za prenovo je del prostorskega akta, pripravljenega na podlagi predpisov o urejanju prostora;

16. kulturna krajina je nepremina dediina, ki je odprt prostor z naravnimi in ustvarjenimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in uporabo preteno doloajo lovekovi posegi in dejavnost;

17. kulturni spomenik (v nadaljnjem besedilu: spomenik) je dediina, ki je razglaena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaenega muzeja;

18. muzej je stalna organizacija v slubi drube in njenega razvoja, ki je odprta za javnost in ki zbira, ohranja, dokumentira, preuuje, interpretira, upravlja in razstavlja dediino ter posreduje podatke o njej z namenom razvijati zavest o dediini, iriti vedenje o njenih vrednotah in omogoati uivanje v njej;

19. nacionalno bogastvo je preminina, ki sodi v eno od zvrsti dediine, ki jih doloa Priloga Uredbe 3911/92/EFS, za katere je zaradi njihovega pomena omejen iznos ali izvoz iz Republike Slovenije ter so doloeni ukrepi v zvezi s trgovanjem in hranjenjem;

20. naselbinska dediina je nepremina dediina, ki v naravi predstavlja mestno, trko ali vako jedro, njegov del ali drugo obmoje poselitve;

21. nedovoljen poseg je vsak poseg v dediino, ki se izvaja brez kulturnovarstvenega soglasja ali v nasprotju z njim;

22. nepremina dediina so nepreminine ali njihovi deli z vrednotami dediine, vpisani v register dediine;

23. oivljanje so dejavnosti, ki omogoajo vkljuevanje dediine v sodobno ivljenje in ustvarjalnost, njeno trajnostno uporabo in uivanje v njej;

24. plan je plan, program, nart ali drug sploni akt, katerega izvedba ima vpliv na dediino ali njeno varstvo;

25. pooblaena oseba je uradna oseba pristojne organizacije ali druga oseba, pooblaena za izvajanje nalog varstva po tem zakonu;

26. pooblaeni muzej je muzej, katerega ustanoviteljica ni drava, ki opravlja dravno javno slubo na podroju varstva;

27. poseg v dediino (v nadaljnjem besedilu: poseg) so vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediine ali ki dediino uniujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, zlasti pa: - vse spremembe dediine, ki se tejejo za gradnjo v skladu s predpisi o graditvi

objektov,

5

- dela pri vzdrevanju in uporabi dediine, - premeanje dediine ali njenih delov, - dejavnosti in ravnanja, ki se izvajajo v zvezi z dediino ali neposredno z njo, ter - iskanje arheolokih ostalin in raziskave dediine;

28. predhodna raziskava je raziskava dediine, ki jo je treba opraviti, zato da se: - pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediine pred posegi v prostor ali pred

graditvijo, - natanneje doloijo ukrepi varstva ali - z njo dediina pred posegi v prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani.

Predhodna arheoloka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheolokega najdia; 29. premina dediina so preminine ali zbirke preminin z vrednotami dediine; 30. prenova je sklop razlinih dejavnosti z gospodarskega, socialnega in kulturnega podroja,

s pomojo katerih se ob ustreznem prostorskem nartovanju zagotovita ohranitev in oivljanje dediine;

31. prikaz vrednotenja, dediine v prostoru je nadgradnja registra dediine s podatki o dejanskem stanju dediine in njenem vrednotenju v prostoru, ki je na razpolago pripravljavcem plana kot priporoilna strokovna podlaga;

32. pristojna organizacija je subjekt, pristojen za izvajanje ukrepov varstva. Kadar ni drugae doloeno, se teje: - kot pristojna organizacija za varstvo nepremine dediine: Zavod za varstvo kulturne

dediine (v nadaljnjem besedilu: zavod), - kot pristojna organizacija za varstvo premine dediine: dravni oziroma pooblaeni

muzej, - kot pristojna organizacija za varstvo ive dediine: zavod, ki opravlja javno slubo

varstva ive dediine na podlagi tega zakona; 33. raziskava so dela, ki posegajo v dediino zaradi potreb njenega varstva, s katerimi se

preuujejo njeni deli in pridobivajo podatki o njenem pomenu, stanju in ogroenosti; 34. register dediine (v nadaljnjem besedilu: register) je osrednja zbirka podatkov o

dediini, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za dediino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo); 35. registrirana dediina je dediina, ki je vpisana v register in ki ni spomenik; 36. spomeniko obmoje je obmoje nepremine dediine, zavarovano kot spomenik na

podlagi tega zakona zaradi svojega drubenega pomena, skladne zasnove in topografske dololjivosti. To so predvsem obmoja naselbinske dediine, deli urbane ali ruralne kulturne krajine, kraji zgodovinskih dogodkov, arheoloka najdia ali zgodovinski parki in vrtovi;

37. uporaba so stalne ali obasne dejavnosti, ki se opravljajo v dediini, ob njej ali v kakrni koli drugi povezavi z dediino, pri tem pa vplivajo nanjo ali uporabljajo njene kulturne vrednote in drubeni pomen;

38. upravljanje je izvajanje nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bila stvar razglaena za spomenik, in obsega predvsem vodenje in organiziranje vzdrevanja, uporabe, dostopnosti, predstavitve javnosti in spremljanje stanja;

39. uvoz je fizini prenos premine dediine iz tretje drave, ki ni lanica Evropske unije ali Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v Republiko Slovenijo;

40. varstveni reim so pravila, ki ob upotevanju drubenega pomena spomenika in na podlagi njegovega vrednotenja konkretizirajo omejitve lastninske pravice ter drugih upravienj in doloajo ukrepe za izvedbo varstva;

41. varstveno obmoje dediine je obmoje z enotnimi znailnostmi nepremine dediine, ki je zaradi svojih vrednot in razvojnih potencialov pomemben del prostorskih ureditev,

6

42. varstvo so pravni, upravni, organizacijski, finanni in drugi ukrepi drave, pokrajin in obin, namenjeni obstoju in obogatitvi dediine. Posamezne ukrepe varstva, razen pravnih in upravnih, izvajajo tudi drugi subjekti varstva;

43. varovanje je takno ravnanje z dediino, ki z rednim vzdrevanje in obnovo omogoa obstoj vrednot dediine in njeno uporabo vsaj v najmanjem obsegu,

44. vnos je fizini prenos premine dediine iz drave lanice Evropske unije ali drave lanice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru v Republiko Slovenijo;

45. vplivno obmoje je ira okolica nepreminega spomenika ali dediine, ki je doloena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediino;

46. vzdrevanje so dela, ki omogoajo fizino zavarovanje dediine pred delovanjem destruktivnih sil ali vzdrevanje stanja z doloeno uporabo. Namen vzdrevanja je ohranitev dediine;

47. zbirka je skupina preminin s sorodnimi vrednotami dediine, ki jo lahko povezuje skupen zgodovinski ali prostorski kontekst,

48. iva dediina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veine, in z njimi povezane preminine in kulturni prostori (kjer se ta dediina predstavlja ali izraa), ki jih skupnosti, skupine in vasih tudi posamezniki prenaajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino;

49. iva mojstrovina je iva dediina, ki je razglaena za spomenik.

4. len (pravice in obveznosti, povezane z dediino)

(1) Vsakdo ima pravico uporabljati dediino kot vir informacij in znanja, uivati v njenih vrednotah in prispevati k njeni bogatitvi.

(2) Vsakdo je odgovoren za spotovanje dediine drugih prav tako kakor svoje lastne.

(3) Pravica do dediine je lahko omejena le v javno korist in s pravicami drugih.

(4) Vsakdo je dolan ohranjati dediino v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

(5) Vsakdo mora seznaniti pristojno organizacijo o obstoju stvari, za katero se domneva, da ima vrednote dediine.

5. len (varstvo pravic lastnikov)

(1) Lastninska pravica in druge stvarne pravice na dediini se omejijo le v najmanjem monem obsegu, ki je potreben za uresnievanje varstva. Drava, pokrajine, obine in drugi subjekti varstva morajo izbirati tiste ukrepe, ki so ob doseganju enakih uinkov najmanj omejujoi za lastnike ter neposredne posestnice in posestnike dediine (v nadaljnjem besedilu: posestniki).

(2) Lastnika je treba obveati o zadevah varstva, ki se tie njegove lastnine.

7

6. len (lastninska pravica na dediini)

(1) Arheoloka najdba ali arheoloka ostalina, ki je preminina in jo kdor koli najde ali drugae pridobi s povrja zemlje, iz zemlje ali vode na ozemlju Republike Slovenije, je lastnina drave, e se v postopku po 10., 26., 53. ali 135. lenu tega zakona ugotovi, da je dediina.

(2) Doloba prejnjega odstavka ne velja za arheoloke najdbe, ki izvirajo iz vojnih grobi, za katere je lastnitvo ugotovljeno.

(3) Spomenik v lasti drave, pokrajine ali obine, ki je arheoloka najdba ali arheoloko najdie ali je zavarovan na podlagi posebnih predpisov ali mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija, se ne sme odtujiti.

(4) Drug spomenik v lasti drave, pokrajine ali obine se sme izjemoma odtujiti le, e se s tem izboljata njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi taka uporaba, ki je skladna z drubenim pomenom spomenika.

(5) Odloitev o odtujitvi spomenika dravnega pomena sprejme vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra, pristojnega za dediino (v nadaljnjem besedilu: minister), odloitev o odtujitvi spomenika lokalnega pomena pa pristojni organ pokrajine ali obine, ki je spomenik razglasila.

(6) Premino dediino, ki je v lasti drave, pokrajine ali obine in jo hrani dravni ali pooblaeni muzej, je prepovedano odtujiti, razen e gre za izmenjavo, ki pomeni bistveno dopolnitev muzejske zbirke, o emer odloa na predlog muzeja minister oziroma ministrica, pristojna za varstvo kulturne dediine (v nadaljnjem besedilu: minister), oziroma pristojni organ pokrajine ali obine, ki je ustanoviteljica muzeja.

(7) Sredstva, doseena s prodajo dediine ali spomenika v lasti drave, pokrajine ali obine, se lahko namenijo le za ohranitev, vzdrevanje, oivljanje ali nakup dediine ali spomenika.

7. len (dediina brez lastnika)

e dediina nima lastnika ali e njen lastnik ni znan in ga ni mogoe ugotoviti ali e dediina ostane brez lastnika, postane njen lastnik Republika Slovenija.

II. VZPOSTAVITEV VARSTVA

1. Vzpostavitev varstva dediine

8. len (predmet javne koristi)

(1) Na podlagi tega zakona so predmet javne koristi za varstvo posamezne stvari ali vrednote, ki so: - registrirana dediina,

8

- nacionalno bogastvo, - spomeniki, - varstvena obmoja dediine in - arheoloke ostaline.

(2) Identifikacija predmeta javne koristi je podlaga za vzpostavitev varstva.

2. Registrirana dediina in nacionalno bogastvo

9. len (registrirana dediina)

(1) V register se vpiejo nepreminine, preminine in vrednote z lastnostmi dediine iz 1. lena tega zakona.

(2) Nepremina dediina se vpie v register kot posamezna nepreminina ali kot obmoje dediine.

(3) Kot posamezna nepreminina se vpiejo v register stavba, objekt ali druga nepreminina, ki so ali zgrajene ali sestavljene ali oblikovane z naravnimi sestavinami po naelih krajinske arhitekture ali so arheoloko najdie. Del posamezne nepreminine so tudi njene sestavine in pritikline, ki so namenjene uporabi ali olepanju nepreminine ali so nepogreljive za njeno delovanja ali razumevanje.

(4) Kot obmoje dediine se v register vpiejo enovita skupina stavb, naselje ali njegov del, veje arheoloko najdie ali obmoje kulturne krajine, ki ima kot celota vrednote dediine in je medsebojno dovolj povezana, da sestavlja topografsko dololjivo celoto nepremine dediine.

(5) Premina dediina se vpie v register kot posamezna preminina ali kot zbirka.

(6) iva dediina se vpie v register skupaj s kulturnim prostorom, ki to dediino podpira in omogoa njeno uresnievanje.

(7) Minister predpie seznam zvrsti dediine iz prejnjih odstavkov in seznam monih varstvenih usmeritev po posameznih zvrsteh dediine.

10. len (nacionalno bogastvo)

(1) Nacionalno bogastvo je preminina, ki sodi v eno od zvrsti dediine, ki jih doloa Priloga Uredbe 3911/92/EGS, in ki poleg tega izpolnjuje eno ali ve od naslednjih zahtev: - ima status spomenika, - je ve kot 100 let stara arheoloka najdba, ki izhaja iz izkopavanj ali najdi na kopnem ali

pod vodo na ozemlju Republike Slovenije, - je ve kot 100 let star sestavni del nepreminega spomenika, ki je bil razstavljen, - je inventarizirana kot del zbirke muzeja, vpisanega v razvid iz 87. lena tega zakona, kot del

zbirke javnega arhiva ali javne knjinice ali kot pritiklina ali del zbirke cerkve ali druge verske skupnosti ali

9

- ima za Republiko Slovenijo kulturno vrednost zaradi svojega pomena.

(2) V dvomu o tem, ali je doloena preminina nacionalno bogastvo iz druge do pete alineje prejnjega odstavka, odloi minister.

(3) Minister odloi, da ima preminina kulturno vrednost za Republiko Slovenijo v skladu s peto alinejo prvega odstavka in je zato nacionalno bogastvo, e ta preminina ustreza enemu ali ve od naslednjih meril: - je delo umetnice ali umetnika, oblikovalke ali oblikovalca, ustvarjalke ali ustvarjalca,

pomembnega za doloeno podroje kulture v Sloveniji, - je izdelek domae ustvarjalnosti oziroma znanja, - je znailna s stalia dediine Republike Slovenije ali njenih regij, - je povezana z osebnostjo, pojavom ali dogajanjem, pomembnim za slovensko zgodovino

oziroma za zgodovino v Republiki Sloveniji, - je povezana s spomenikom ali drugim pomembnim kulturnim okoljem, - je v Republiki Sloveniji redka, ogroena ali bo postala redka.

3. Nepremini spomeniki

11. len (nepremini spomenik)

(1) Registrirana nepremina dediina, ki - predstavlja izrazit doseek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, - je pomemben del prostora ali dediine Republike Slovenije ali njenih regij ali - predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s

sedanjo kulturo in prostorom, se lahko zaradi svojega izjemnega pomena za dravo (v nadaljnjem besedilu: spomenik dravnega pomena) ali posebnega pomena za pokrajino ali obino (v nadaljnjem besedilu: spomenik lokalnega pomena) razglasi za spomenik.

(2) Nepremini spomenik se lahko razglasi kot posamezni spomenik ali kot spomeniko obmoje. Kot posamezni spomenik se razglasi posamezna nepreminina iz tretjega odstavka 9. lena tega zakona, kot spomeniko obmoje pa obmoje dediine iz etrtega odstavka 9. lena tega zakona.

(3) Del nepreminega spomenika je tudi njegova neposredna okolica ter pritikline, ki z nepreminim spomenikom sestavljajo prostorsko, funkcionalno ali pomensko celoto. Pritikline postanejo spomeniki z razglasitvijo nepreminega spomenika, e so vpisane v inventarno knjigo spomenika po merilih iz 18. lena tega zakona.

12. len (razglasitev nepreminega spomenika)

(1) Zavod pripravi predlog za razglasitev spomenika po lastni presoji ali na pobudo koga drugega. e zavod zavrne pobudo za razglasitev, mora pobudnika seznaniti s svojo odloitvijo in z razlogi zanjo.

10

(2) Zavod mora o pripravi predloga za razglasitev seznaniti lastnike dediine, ki naj bi se razglasila za spomenik, ter jim dati monost, da podajo svoje mnenje v zvezi z razglasitvijo. Lastniki se obveajo praviloma po poti ali z javnim naznanilom, e je ta nain zaradi vejega tevila, teke dosegljivosti ali neznanega naslova primerneji (npr. na nepreminini, katere razglasitev se predlaga, v uradnem glasilu, v sredstvih javnega obveanja ali na drug primeren nain). Kadar se izvede javna obravnava, obveanje lastnikov v skladu s tem odstavkom ni potrebno.

(3) Zavod mora izvesti javno obravnavo, e gre za razglasitev spomenikega obmoja. O javni obravnavi se javnost obvesti z objavo datuma obravnave, nainom dostopnosti gradiv, rokov za podajo mnenj in navedbo organa, ki mnenja sprejema. Obvestilo o obravnavi se objavi v vsaj enem javnem sredstvu obveanja najmanj deset dni pred javno obravnavo. V asu do javne obravnave mora biti zagotovljen javen dostop do gradiv, ki so predmet javne obravnave.

(4) Na javni obravnavi se predstavijo razlogi za razglasitev, osnutek akta o razglasitvi in kartografska dokumentacija. Vsakdo ima monost, da ustno ali pisno poda svoje mnenje v zvezi z razglasitvijo. Zavod se mora do mnenj opredeliti.

(5) Postopek razglasitve spomenika lokalnega pomena vodi pristojni organ pokrajine ali obine ob smiselni uporabi dolob drugega do etrtega odstavka tega lena. Predlog za razglasitev spomenika lokalnega pomena pripravi zavod.

13. len (akt o razglasitvi)

(1) Spomenik dravnega pomena se razglasi z aktom vlade, spomenik lokalnega pomena pa z odlokom predstavnikega organa pokrajine ali obine (v nadaljnjem besedilu: akt o razglasitvi).

(2) Akt o razglasitvi obsega zlasti: - identifikacijo spomenika, vkljuno z doloitvijo meje spomenika tako natanno, da so meje

dololjive v naravi in zemljikem katastru, - vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, - varstveni reim spomenika, - vplivno obmoje, kadar je to zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika potrebno,

vkljuno z doloitvijo meje vplivnega obmoja tako natanno, da so meje dololjive v naravi in zemljikem katastru,

- varstveni reim v vplivnem obmoju, - morebitno obveznost javne dostopnosti spomenika, - zahteve glede upravljanja ter morebitno obveznost sprejema narta upravljanja in - inventarno knjigo preminin, ki so sestavni del spomenika, kadar je to potrebno.

(3) Na podlagi akta o razglasitvi se pravni status nepreminega spomenika in njegovega vplivnega obmoja, e je to doloeno z aktom o razglasitvi, zaznamuje v zemljiki knjigi kot zaznamba nepreminega spomenika. Organ, ki je spomenik razglasil, polje akt o razglasitvi na pristojno zemljiko knjigo. Vpis nepreminega spomenika v zemljiko knjigo se opravi po uradni dolnosti.

11

(4) Zaznamba nepreminega spomenika v zemljiko knjigo se ne izvede za spomenika obmoja, razen v delih, ki obsegajo arheoloka najdia ali v delih, kjer zahtevo za zaznambo doloi akt o razglasitvi.

14. len (razglasitev na podlagi sporazuma)

(1) Na teritorialno obsenejem obmoju dediine z razvojnimi problemi in izzivi se lahko vlada in pokrajina ali obina, na obmoju katere je dediina, dogovorita za skupno ohranjanje obmoja s sporazumom. K sporazumu lahko pristopijo drugi subjekti, ki imajo na obmoju pomembne razvojne naloge ali pristojnosti za izvajanje posameznih razvojnih politik.

(2) Sporazum obsega obveznosti in pravice podpisnikov glede varstva in oivljanja, razvojnega nartovanja, urejanja prostora in izvajanja mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija.

(3) Vlada na podlagi sporazuma razglasi obmoje za spomenik dravnega pomena za obdobje veljavnosti sporazuma, vendar najve za pet let z monostjo podaljanja, e se ugotovi, da podpisniki sporazuma izvajajo obveznosti, doloene s sporazumom.

(4) e podpisniki sporazuma svojih obveznosti ne izpolnjujejo, vlada odloi o predasnem prenehanju statusa spomenika dravnega pomena.

15. len (enotno zavarovanje spomenikov in narave)

(1) Obmoje, ki poleg izjemnih kulturnih vrednot za dravo vsebuje tudi lastnosti, zaradi katerih je primerno za pridobitev statusa irega zavarovanega obmoja na podlagi predpisov s podroja ohranjanja narave, se lahko z istim aktom zavaruje kot spomenik po tem zakonu in kot ire zavarovano obmoje narave.

(2) Sklep o zaetku postopka za enotno zavarovanje obmoja sprejme vlada na predlog ministra in ministra, pristojnega za ohranjanje narave, v primeru, ko se obmoji iz prvega odstavka prostorsko prekrivata, varstvene in razvojne usmeritve pa so dopolnjujoe in v medsebojni povezavi uinkoviteje. Postopek priprave in razglasitve se izvede ob smiselni uporabi dolob o ustanovitvi irega zavarovanega obmoja po zakonu, ki ureja ohranjanje narave.

(3) Vlada sprejme akt o zavarovanju obmoja iz prvega odstavka na predlog ministra in ministra, pristojnega za ohranjanje narave. Obmoje enotnega zavarovanja nosi bodisi naziv kulturni spomenik bodisi naziv katerega od irih zavarovanih obmoij narave.

16. len (razglasitev spomenika, ki vpliva na ohranjanje narave)

(1) Kadar se razglasitev spomenika dravnega pomena nanaa na obmoje, varovano ali zavarovano po predpisih s podroja ohranjanja narave, se meje spomenika in varstveni reim

12

v aktu o razglasitvi doloijo na podlagi usklajenega predloga ministra in ministra, pristojnega za ohranjanje narave.

(2) Kadar se razglasitev spomenika lokalnega pomena nanaa na obmoje, varovano ali zavarovano po predpisih s podroja ohranjanje narave, se meje spomenika in varstveni reim v aktu o razglasitvi doloijo v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

4. Premini spomeniki in ive mojstrovine

17. len (premini spomenik)

(1) Premini spomenik je preminina ali zbirka preminin, ki: - predstavlja izrazit doseek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, - je pomemben del ivljenja na obmoju Republike Slovenije ali njenih regij ali - predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove

povezanosti s sedanjo kulturo.

(2) Preminina ali zbirka preminin pridobi status preminega spomenika z vpisom v inventarno knjigo dravnega ali pooblaenega muzeja ali z razglasitvijo.

18. len (inventarizirani premini spomeniki)

Inventariziran premini spomenik je vsaka preminina in zbirka preminin z lastnostmi iz prejnjega lena, ki je vpisana v inventarno knjigo dravnega ali pooblaenega muzeja in je v njegovem upravljanju.

19. len (razglasitev preminega spomenika)

(1) Preminine in zbirke preminin, vpisane v register, ki niso v upravljanju dravnega ali pooblaenega muzeja in niso vpisane v njegovo inventarno knjigo, postanejo spomeniki z razglasitvijo.

(2) Predlog za razglasitev na podlagi lastne presoje ali na predlog pobudnika pripravi dravni oziroma pooblaeni muzej. e muzej zavrne pobudo za razglasitev, mora s svojo odloitvijo seznaniti pobudnika.

(3) Muzej mora o pripravi predloga za razglasitev seznaniti lastnika premine dediine, ki naj bi se razglasila za spomenik, in od njega pridobiti soglasje za razglasitev. Premine dediine brez soglasja lastnika ni mogoe razglasiti za spomenik, razen e lastnik dediine ni znan.

(4) Zbirka se lahko razglasi za spomeniko zbirko le, e so vse posamezne preminine vpisane v inventarno knjigo zbirke po merilih iz 18. lena tega zakona.

13

(5) e se postopek razglasitve nanaa na geoloke zbirke, ki vsebujejo minerale ali fosile, je potrebno pridobiti soglasje ministra, pristojnega za ohranjanje narave.

(6) Spomenik dravnega pomena se razglasi z aktom vlade, spomenik lokalnega pomena pa z odlokom predstavnikega organa pokrajine ali obine.

(7) Akt o razglasitvi vsebuje identifikacijo spomenika, vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, in varstveni reim spomenika.

20. len (razglasitev ive mojstrovine)

(1) iva dediina z lastnostmi iz prvega odstavka 17. lena tega zakona, ki je vpisana v register, se razglasi za ivo mojstrovino ob smiselni uporabi 12. lena tega zakona, pri emer se dolobe o javni obravnavi izvedejo tako, da se nanjo vabijo skupnosti, skupine in posamezniki, ki so nosilci ive dediine, ki je predmet postopka razglasitve, in druga zainteresirana javnost.

(2) Akt o razglasitvi vsebuje tudi dolobe glede celostnega ohranjanja ive mojstrovine, podpiranja skupin in posameznikov, ki so njeni nosilci, in varstva kulturnih prostorov, povezanih z njo.

(3) Akt o razglasitvi opredeli tudi nain uveljavljanja avtorskih in sorodnih pravic, povezanih z ivo mojstrovino ob upotevanju predpisov, ki urejajo avtorske in druge sorodne pravice, vendar na nain, ki omogoa javno dostopnost do ive mojstrovine in njeno prenaanje iz roda v rod.

5. Skupne dolobe glede razglaanja

21. len (zaasna razglasitev)

(1) Kadar ima doloena registrirana dediina vrednote spomenika in obstaja nevarnost, da bodo te vrednote okrnjene ali uniene, sprejme minister odlok o zaasni razglasitvi za spomenik.

(2) Odlok o zaasni razglasitvi obsega razlog za zaasno razglasitev, varstveni reim in obdobje zaasne razglasitve. Zaasna razglasitev lahko traja najdlje 12 mesecev in se izjemoma lahko podalja e za 12 mesecev. Minister z odlokom preklie zaasno razglasitev, e prenehajo obstajati razlogi za zaasno razglasitev pred iztekom njenega roka.

(3) Odlok o zaasni razglasitvi ali o njenem podaljanju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V postopku sprejemanja zaasne razglasitve se ne uporabljajo dolobe o pripravi predloga za razglasitev, o obveanju lastnikov v asu priprave ter o javni obravnavi iz 12. lena in o soglasju lastnika iz tretjega odstavka 19. lena tega zakona.

(4) Pristojna organizacija mora hkrati s predlogom za zaasno razglasitev zaeti postopek priprave predloga za razglasitev spomenika. Nepravoasna priprava predloga za razglasitev ni razlog za podaljanje trajanja zaasne razglasitve. e se zaasna razglasitev

14

nanaa na obmoja, varovana po predpisih o ohranjanju narave, mora pristojna organizacija o predlogu obvestiti ministra, pristojnega za ohranjanje narave.

(5) Dolobe tega lena se smiselno uporabljajo za zaasno razglasitev spomenika, ki jo sprejme pokrajina ali obina.

(6) Minister lahko sprejme odlok o zaasni razglasitvi tudi v primeru, ko je pristojna organizacija pripravila predlog za razglasitev za spomenik lokalnega pomena, vendar predstavniki organ pokrajine ali obine predloga za razglasitev v celoti ali v bistvenem delu ni upoteval.

(7) Kot bistveni del predloga za razglasitev se teje vrednota, ki utemeljuje razglasitev za spomenik, varstveni reim vsaj v obsegu, ki omogoa najnujneje varstvo, in vplivno obmoje ter varstveni reim v njem, ki e zagotavljata prostorsko celovitost spomenika.

(8) Kadar se zaasna razglasitev spomenika nanaa na obmoje, varovano ali zavarovano po predpisih s podroja ohranjanja narave, se akt o zaasni razglasitvi sprejme ob soglasju ministra, pristojnega za ohranjanje narave.

22. len (dvakratna razglasitev)

e je ista stvar razglaena za spomenik dravnega pomena in za spomenik lokalnega pomena, si varstveni reimi in drugi ukrepi varstva po obeh aktih ne smejo nasprotovati. e pride do kolizije dolob obeh aktov o razglasitvi, veljajo dolobe akta o razglasitvi spomenika dravnega pomena in ukrepi varstva, izdani na njegovi podlagi.

23. len (prenehanje statusa spomenika)

(1) O prenehanju statusa spomenika odloi organ, pristojen za razglasitev spomenika po postopku, ki je predpisan za razglasitev spomenika. Organ polje akt o prenehanju statusa nepreminega spomenika na pristojno zemljiko knjigo, ki po uradni dolnosti izbrie zaznambo spomenika iz zemljike knjige.

(2) Spomenik v upravljanju dravnega ali pooblaenega muzeja preneha z izbrisom iz inventarne knjige na podlagi sklepa organa, ki na podlagi akta o ustanovitvi muzeja obravnava vpraanja s podroja strokovnega dela muzeja.

24. len (gradiva za pridobitev statusa spomenika)

(1) Minister predpie vsebino predlogov za razglasitev in gradiv za pridobitev statusa spomenika, merila in nain vrednotenja dediine, ki naj pridobi status spomenika, merila in nain inventarizacije ter navodila za doloanje predlogov varstvenih reimov za posamezne zvrsti spomenikov.

(2) Predlogi za razglasitev opredeljujejo zlasti naslednje kategorije varstvenih reimov:

15

- zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrevanja, obnove in uporabe,

- zahteve glede posegov, - ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami in za primer oboroenega spopada, - omejitve pravnega prometa, - nain upravljanja spomenika, - zahteve glede raziskovanja, prouevanja in dokumentiranja, - zahteve glede dostopnost spomenika za javnost, zlasti asovne okvire, - posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za varstvo, kot so dolnost zaasne

izroitve preminega spomenika in trajanje takne izroitve, prepoved premeanja oziroma prenaanja spomenika.

6. Varstvena obmoja dediine

25. len (akt o varstvenih obmojih dediine)

(1) Varstvena obmoja dediine se doloijo z namenom celostnega ohranjanja dediine, prepreevanja njenega unienja in okrnjenja njenih vrednot v prostoru na dravni in lokalni ravni.

(2) Merila za doloanje varstvenih obmoij dediine so predvsem; - skupen zgodovinski kontekst nepremine dediine, - sorodne morfoloke znailnosti in vrednote dediine v prostoru, - topografska enovitost.

(3) Vlada doloi vrste varstvenih obmoij dediine ter varstvenih usmeritev in predpie podrobneja merila za njihovo doloitev.

(4) Zavod pripravi predlog za doloitev varstvenih obmojih dediine na podlagi podatkov iz registra in prikaza vrednotenja dediine v prostoru .

(5) Ministrstvo mora omogoiti javnosti vpogled v predlog iz prejnjega odstavka in zagotoviti njegovo javno predstavitev.

(6) Ministrstvo z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih asopisov, ki pokriva celotno obmoje drave, doloi kraj in as za vpogled in javno predstavitev iz prejnjega odstavka ter doloi nain dajanja mnenj in pripomb javnosti.

(7) Ministrstvo zagotovi vpogled in monost dajanja mnenj in pripomb javnosti na predlog v trajanju najmanj 30 dni.

(8) Ministrstvo se mora opredeliti do mnenj in pripomb javnosti iz prejnjega odstavka.

(9) Minister doloi varstvena obmoja dediine, cilje prostorskega razvoja varstvenih obmoij dediine in predpie podrobneje varstvene usmeritve v povezavi s posameznimi lastnostmi dediine v varstvenih obmojih. Doloitev varstvenega obmoja vsebuje podatke, zahtevane za register, in vrsto varstvenega obmoja iz tretjega odstavka. Varstveno obmoje dediine se doloi tako natanno, da so meje dololjive v naravi in zemljikem katastru.

16

(10) Pred doloitvijo iz prejnjega odstavka minister seznani pokrajino in obino, na katerem ozemlju je predvideno varstveno obmoje dediine. Pokrajina in obina lahko podata mnenje k predvideni doloitvi varstvenega obmoja dediine.

(11) Kadar se predvideno varstveno obmoje dediine nanaa na obmoje, varovano ali zavarovano po predpisih s podroja ohranjanje narave, minister doloi meje varstvenega obmoja dediine in varstvene usmeritve v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

7. Arheoloke ostaline

26. len (najdba arheoloke ostaline)

(1) Kdor najde na povrju zemlje, pod njim ali v vodi arheoloko ostalino, mora poskrbeti, da ostane ta nepokodovana ter na mestu in v poloaju, kot jo je odkril. O najdbi mora najpozneje naslednji delovni dan obvestiti zavod. Dolnost obvestila o najdbi imajo najditelj, lastnik zemljia, drug stvarnopravni upravienec na zemljiu ali njegov posestnik, v primeru graditve objekta pa tudi investitor in odgovorni vodja del.

(2) V kraj najdbe lahko v sedmih dneh po obvestilu iz prejnjega odstavka posega le pooblaena oseba zavoda, razen e pooblaena oseba e prej odloi drugae ali e obstaja nevarnost za zdravje in ivljenje ljudi ali za obstoj arheoloke ostaline.

(3) Pooblaena oseba mora v roku iz prejnjega odstavka raziskati, ali gre pri najdbi za dediino. Pooblaena oseba ima pri tem pravico vzeti preminino za potrebe raziskave. e se izkae, da ne gre za dediino, mora zavod vse odvzete preminine po opravljeni predhodni raziskavi vrniti najditelju.

(4) Pooblaena oseba lahko podalja rok iz drugega odstavka za najve sedem dni, e potrebnih raziskav v prvotnem roku ni bilo mogoe opraviti.

(5) Zavod izda najditelju, lastniku zemljia in osebi, ki je o najdbi obvestila zavod, odlobo o tem, ali je arheoloka ostalina dediina v skladu s tem zakonom. Lastnik arheoloke ostaline, ki je preminina in za katero se s pravnomono odlobo ugotovi, da je dediina, je drava.

(6) Pritoba zoper odlobo iz prejnjega odstavka ne zadri predaje arheoloke ostaline, ki je preminina, pristojnemu muzeju.

27. len (odloba o arheolokem najdiu)

(1) e pooblaena oseba zavoda utemeljeno domneva, da so na doloenem zemljiu arheoloke ostaline, in grozi nevarnost za njihovo pokodovanje ali unienje, lahko zavod to zemljie doloi za arheoloko najdie, dokler se ne opravijo predhodne raziskave arheolokih ostalin. V primeru najdbe iz prejnjega lena tega zakona je treba izdati odlobo v roku iz drugega oziroma etrtega odstavka navedenega lena.

17

(2) Z odlobo o arheolokem najdiu se doloijo obmoje najdia, vrsta in obseg predhodnih raziskav, lahko pa se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljia, ki ogroa obstoj arheoloke ostaline.

(3) Odloba o arheolokem najdiu je veljavna najve est mesecev.

(4) Pritoba zoper odlobo o arheolokem najdiu ne zadri izvritve.

(5) Rok za opravo predhodnih raziskav na zemljiu, za katero ima investitor pridobljeno pravnomono gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela ali za gradnjo objekta ali drugega posega v prostor, je najve 60 dni od izdaje odlobe, razen z dovoljenjem lastnika, ko je ta rok lahko dalji. Minister lahko na predlog zavoda ta rok podalja na najve 90 dni, e predhodnih raziskav v prvotnem roku iz utemeljenih razlogov, ki niso na strani zavoda, ni bilo mogoe opraviti.

III. POSEGI

1. Kulturnovarstveno soglasje za posege

28. len (kulturnovarstveno soglasje za posege)

(1) Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti za: - posege v spomenik, - posege v vplivno obmoje spomenika, e to obveznost doloa akt o razglasitvi, - posege v varstvena obmoja dediine, - posege v registrirano nepremino dediino ali v enoto urejanja prostora, e to obveznost

doloa prostorski akt, in - za raziskavo dediine.

(2) Kulturnovarstveno soglasje ni potrebno za: - vzdrevalna dela, ki ne posegajo v varovane vrednote in sluijo ohranitvi spomenika. Taka

dela je treba priglasiti zavodu vsaj mesec dni pred predvidenim zaetkom vzdrevalnih del. e zavod v 20 dneh priglasitve ne zavrne, se teje, da so vzdrevalna dela dovoljena;

- nujne posege na spomeniku ali dediini, e so posegi neizogibno in nemudoma potrebni za odvrnitev nepredvidljive nevarnosti unienja ali pokodbe spomenika ali dediine ali za odvrnitev nevarnosti za ljudi in premoenje. O nujnem posegu je treba takoj po njegovi izvedbi obvestiti zavod in zaprositi za naknadno kulturnovarstveno soglasje;

- izvedbo raziskav, ki jih opravlja zavod ali ki se opravljajo po naroilu zavoda; - kadar je bilo za poseg e izdano oziroma je predvidena izdaja okoljevarstvenega soglasja

na podlagi predpisov o varstvu okolja.

(3) Kulturnovarstveno soglasje za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, se izdaja kot projektno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

(4) Kulturnovarstveno soglasje se izda: - za posege v spomenik in za posege v vplivno obmoje spomenika: v skladu z aktom o

razglasitvi spomenika, - za posege v varstveno obmoje dediine: v skladu z aktom o doloitvi varstvenega

obmoja dediine,

18

- za posege v registrirano nepremino dediino ali v enoto urejanja prostora: v skladu s prostorskim aktom.

(5) Pri odloanju o izdaji kulturnovarstvenega soglasja je treba pretehtati razloge za poseg in razloge za ohranitev dediine v obstojei obliki. V prid odobritve posega je posebej treba teti okoliino, e predlagani posegi omogoajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediine.

29. len (kulturnovarstveni pogoji)

(1) Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheolokih ostalin, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.

(2) V vlogi za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev je treba navesti namen posega in priloiti projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnih pogojev predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev. Kadar gre za poseg, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, je potrebno vlogi priloiti ustrezno skico in opis posega.

(3) Zavod s kulturnovarstvenimi pogoji doloi zahteve, ki jih mora izpolnjevati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali druga projektna dokumentacija, potrebna za izvedbo posegov, in zahteve glede strokovne usposobljenosti izvajalcev specializiranih del.

(4) Kulturnovarstveni pogoji se doloijo: - za poseg v registrirano nepremino dediino: v skladu z dolobami prostorskega akta ali

akta o doloitvi varstvenih obmoij dediine, - za poseg v spomenik ali vplivno obmoje spomenika: v skladu z aktom o razglasitvi ali z

dolobami prostorskega akta oziroma akta o doloitvi varstvenih obmoij dediine.

(5) Zavod lahko s kulturnovarstvenimi pogoji kot pogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja doloi obveznost oprave predhodnih raziskav ali obveznost priprave konservatorskega narta.

(6) Obveznost oprave predhodnih raziskav se lahko doloi, e se upravieno domneva, da je v nepreminini, ki je predmet posegov, neodkrita dediina, in grozi nevarnost za njeno pokodovanje ali unienje.

(7) Priprava konservatorskega narta se lahko zahteva, e: - je nameravani poseg kompleksen, - grozi nevarnost unienja ali ogroanja varovanih vrednot ali - je treba pri posegu izvesti konservatorsko-restavratorska dela.

(8) Konservatorski nart je potreben vedno, kadar gre za posege v strukturne elemente spomenika.

(9) teje se, da pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja niso potrebni, e zavod pogojev ni izdal v 30 dneh od vloitve vloge za izdajo pogojev. V tem primeru se kot pogoji za pripravo projektne dokumentacije za poseg v registrirano dediino upotevajo dolobe prostorskega akta, za poseg v varstveno obmoje dolobe akta o doloitvi varstvenih obmoij dediine, za poseg v spomenik pa dolobe akta o razglasitvi.

19

(10) Minister predpie vsebino, obliko in nain priprave konservatorskega narta.

30. len (izdaja kulturnovarstvenega soglasja)

(1) Vlogi za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za poseg, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba priloiti projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnega soglasja predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev. e gre za poseg, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, se vlogi priloi idejna zasnova. e je tako doloeno s kulturnovarstvenimi pogoji, je vlogi potrebno priloiti tudi dokazila o strokovni usposobljenosti izvajalcev specializiranih del.

(2) Kulturnovarstveno soglasje se lahko zavrne samo v primeru, da je poseg v neskladju s kulturnovarstvenimi pogoji, doloenimi na podlagi etrtega odstavka 29. lena tega zakona. teje se, da je bilo soglasje izdano, e so bili kulturnovarstveni pogoji pridobljeni in e zavod ni odloil drugae v 15 dneh po vloitvi vloge za izdajo soglasja.

(3) Zavod lahko v kulturnovarstvenem soglasju doloi nain ravnanja v primerih najdb dediine med posegom, nain izvedbe del in nain strokovnega nadzora nad njihovo izvedbo, vkljuno z nainom potrjevanja posameznih faz izvedbe.

(4) teje se, da je bilo kulturnovarstveno soglasje izdano, ko je konservatorski nart potrdila pooblaena oseba zavoda in ko organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, izda tako dovoljenje, v katerem je kot del projektne dokumentacije doloen konservatorski nart.

31. len (kulturnovarstveno soglasje za raziskavo

in odstranitev dediine)

(1) Kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovolita raziskava in odstranitev arheoloke ostaline, se lahko izda le s pogojem, da tako raziskavo in odstranitev nadzoruje zavod in da raziskavo ter odstranitev opravi oseba, ki je strokovno usposobljena za izvajanje arheolokih raziskav.

(2) Kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovoljuje raziskavo in odstranitev spomenika ali registrirane nepremine dediine, za poseg v katero je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, in ki ni arheoloka ostalina, se lahko izda: - e se ugotovi dotrajanost ali pokodovanost spomenika ali dediine, ki je ni mogoe

odpraviti z obiajnimi sredstvi, ali e spomenik ali dediina ogroa varnost ljudi in premoenje

- in e je bil spomenik pred tem ponujen v prodajo po ceni, ki upoteva njegovo stanje.

(3) Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev izda minister. Raziskavo in odstranitev iz prejnjega odstavka nadzoruje pristojna organizacija.

(4) Ne glede na dolobo prvega in drugega odstavka se lahko dovoli odstranitev z dovoljenjem iz prejnjega odstavka tudi v primeru, e se stranki s kulturnovarstvenim soglasjem naloi izvedba izravnalnega ukrepa.

20

(5) Izravnalni ukrep obsega: - plailo denarnega zneska v vrednosti povzroene kode, ki nastane zaradi odstranitve

arheoloke ostaline ali spomenika, - ali financiranje oziroma izvedbo ukrepov za ohranitev ali oivitev drugega spomenika

primerljivega pomena.

(6) Izravnalni ukrep mora biti po uinku sorazmeren pomenu arheoloke ostaline ali spomenika, katerega odstranitev se dovoli.

2. Druge dolobe glede posegov

32. len (iskanje arheolokih ostalin)

(1) Iskanje arheolokih ostalin in uporaba iskalnikov kovin in drugih tehninih sredstev za te namene sta dopustna le s predhodnim dovoljenjem zavoda pod pogojem, da iskanje izvaja oseba, ki je strokovno usposobljena za izvajanje arheolokih raziskav.

(2) Prodajalci so dolni kupce iskalnikov kovin seznaniti, da je prepovedana njihova uporaba z namenom pridobivanja arheolokih ostalin.

33. len (raziskave)

(1) Pooblaena oseba, ki vodi raziskavo, mora po koncu del ali najmanj enkrat letno do 31. marca tekoega leta zavodu poslati celovito poroilo o poteku in izsledkih raziskave.

(2) Evidenco raziskav vodi zavod. Namen evidence je na podlagi poroil o izvedenih raziskavah zbirati natanne podatke o izsledkih raziskav. Evidenca vsebuje osebna imena in naslove prebivalia izvajalcev raziskav.

(3) Pooblaena oseba, ki vodi raziskavo, ima izkljuno pravico javne objave dokumentacije raziskave ali arhiva arheolokega najdia v roku pet let od dneva zakljuka raziskave.

(4) Rok za predajo celotne in originalne dokumentacije raziskave nepremine dediine zavodu je est mesecev po zakljuku raziskave. Rok za predajo celotnega in originalnega arhiva arheolokega najdia dravnemu ali pooblaenemu muzeju je pet let po zakljuku raziskave. Pristojna organizacija zagotovi dostop do dokumentacije ali arhiva najdia strokovni javnosti.

(5) Minister z odlobo dodeli arhiv arheolokega najdia dravnemu ali pooblaenemu muzeju na podlagi mnenja muzeja, v katerem je organizirana Sluba za premino dediino in muzeje (v nadaljnjem besedilu: sluba). Hranjenje arhiva najdi se doloi na podlagi zbiralne politike muzeja, njegove obmone pristojnosti in razpololjivih prostorov za hranjenje.

21

(6) Minister predpie zahteve za izvajanje raziskav in nadzor nad njimi, standarde predhodnih raziskav ter nain izdelave, vsebine in hranjenja dokumentacije in arhivov arheolokih najdi.

34. len (financiranje predhodnih raziskav)

(1) Investitor gradnje ali drugega posega krije stroek predhodne raziskave, ki je potrebna zaradi graditve ali drugega posega, - ki posega v registrirano arheoloko najdie ali - ki terja spremembo namembnosti dediine ali spomenika ali posega v strukturne elemente

dediine ali spomenika.

(2) Iz dravnega prorauna se v okviru javne slube krijejo stroki: - predhodne arheoloke raziskave obmoja prostorskega akta po 80. lenu tega zakona, - predhodne raziskave spomenika, e gre za poseg, ki ne terja spremembe namembnosti in

ne posega v strukturne elemente spomenika, in je raziskava potrebna za doloanje ukrepov varstva kot dela priprav na vzdrevanje, obnovo in oivljanje spomenika.

(3) Iz dravnega prorauna se lahko krijejo tudi stroki predhodne arheoloke raziskave, ki je potrebna za - sprostitev stavbnega zemljia za gradnjo, e zemljie ni registrirano kot arheoloko

najdie in se ob gradnji ali drugem posegu odkrijejo arheoloke ostaline kljub predhodni raziskavi iz 80. lena tega zakona,

- sprostitev stavbnega zemljia, ki je registrirano arheoloko najdie, e gradi investitor, ki je fizina oseba, stanovanje za lastne potrebe na stavbnem zemljiu znotraj naselja ali se na stavbnem zemljiu znotraj naselja gradijo neprofitna najemna stanovanja.

(4) Iz dravnega prorauna se krijejo stroki iz druge alineje prejnjega odstavka v deleu, ki je sorazmeren z neto povrino, ki je dejansko namenjena stanovanju za lastne potrebe ali socialnim stanovanjem.

(5) Minister predpie nain financiranja predhodnih arheolokih raziskav iz druge alineje tretjega odstavka tega lena.

(6) e je v primeru iz prve alineje tretjega odstavka investitor ali soinvestitor neposredni ali posredni uporabnik dravnega prorauna, stroki arheolokih raziskav bremenijo tega proraunskega uporabnika v deleu, ki ga za celotno investicijo zagotavlja dravni proraun.

35. len (sofinanciranje programa pokrajine ali

obine za obnovo spomenikov)

(1) Ministrstvo lahko nameni pokrajini ali obini dodatna sredstva iz dravnega prorauna za sofinanciranje programa vzdrevanja in obnove spomenikov (v nadaljnjem besedilu: program obnove spomenikov), ki ga sprejme pokrajina ali obina.

22

(2) Pri doloanju viine sofinanciranja programa obnove spomenikov ministrstvo upoteva tevilo spomenikov na ozemlju pokrajine ali obine, morebitno e sklenjene pogodbe o sofinanciranju programa obnove na ozemlju pokrajine ali obine in dolobe predpisov, ki urejajo financiranje pokrajin in obin.

(3) Pokrajina ali obina mora za program obnove spomenikov nameniti sredstva iz svojega prorauna najmanj v viini delea iz dravnega prorauna.

(4) O sofinanciranju programa obnove spomenikov iz dravnega prorauna se sklene pogodba med ministrstvom in pokrajino ali obino. Sestavni del pogodbe je nart porabe sredstev. e pokrajina ali obina pripravi program obnove spomenikov za obdobje do tirih let, se lahko sklene ustrezna veletna pogodba, pri emer se letna viina sredstev doloa z aneksom k osnovni pogodbi.

IV. UPORABA, UPRAVLJANJE IN DRUGA RAVNANJA

1. Splone dolobe glede ravnanja

36. len (ravnanje z dediino)

(1) Z dediino je treba ravnati tako, da se zagotavlja im veja ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost.

(2) S spomenikom je treba ravnati tako, da se dosledno upotevajo in ohranjajo njegove kulturne vrednote in drubeni pomen.

(3) Lastnik oziroma posestnik mora s spomenikom ravnati kot dober gospodar.

37. len (pravica do nasvetov in navodil)

(1) Lastnik oziroma posestnik dediine ima pravico do brezplanih pojasnil, nasvetov in navodil pristojne organizacije v zvezi z lastnostmi, drubenim pomenom, ohranitvijo in vzdrevanjem dediine.

(2) Pristojna organizacija je v nujnih primerih, kadar dediini grozi neposredna nevarnost pokodovanja ali unienja, dolna lastniku ali posestniku nemudoma nuditi strokovno pomo iz prejnjega odstavka, in to najkasneje tri dni od predloitve pisnega zahtevka.

38. len (dolnost varovanja spomenika)

(1) Lastnik mora varovati spomenik v sorazmerju s svojimi zmonostmi.

(2) Zavod lastniku z odlobo odredi delno ali celotno izvedbo doloenih ukrepov za izvedbo varovanja v sorazmerju z zmonostmi lastnika ob upotevanju koristi in ugodnosti, ki jih

23

ima od dediine. Zmonosti lastnika ter koristi in ugodnosti iz tega lena se presojajo v okviru obdavljivega premoenja oziroma obdavljivega prihodka.

(3) Zavod lahko v primeru neupravienega neupotevanja odlobe iz drugega odstavka, ki ogroa vrednote spomenika ali njegovo uporabo, sam izvede oziroma organizira izvedbo varovanja. V taknem primeru lahko zavod od lastnika terja povrnitev sorazmernega dela strokov, ki bi jih moral nositi lastnik. Za povrnitev strokov ima drava, pokrajina ali obina, ki je financirala izvedbo varovanja, pravico uveljavljati obligacijskopravni zahtevek proti lastniku.

(4) Pri presoji sorazmernosti po prvem in drugem odstavku je treba upotevati tudi koristi in ugodnosti, ki izvirajo iz statusa spomenika. Lastnik se ne more sklicevati na obremenitve zaradi zvianih strokov varovanja, ki so nastali zaradi opustitve varovanja in rednega vzdrevanja po tem ali po drugem zakonu.

(5) Podatke o obsegu obdavljivega premoenja in obdavljivega prihodka posreduje lastnik spomenika.

39. len (pravica do nadomestila)

(1) Lastnik spomenika je upravien do nadomestila, e se mu zaradi varstvenega reima poslabajo pogoji za gospodarsko izkorianje spomenika in tega v okviru varstvenega reima ni mogoe nadomestiti z drugo dejavnostjo.

(2) Pogoj za pridobitev pravice do nadomestila je, da varstveni reim omejuje obseg in nain gospodarskega izkorianja v okviru dejavnosti ali rabe, ki jo je stvar zagotavljala oziroma imela pred razglasitvijo, ali da doloa drugano gospodarsko dejavnost ali rabo od tiste pred razglasitvijo.

(Avtentino razlaga prvega in drugega odstavka 39. lena Zakona o varstvu kulturne dediine ORZVKD39 doloa: " Pogoji za upravienost do nadomestila iz prvega in drugega odstavka 39. lena Zakona o varstvu kulturne dediine (Uradni list RS, t. 16/08 in 123/08) so izpolnjeni v tistih primerih, ko se je stvar e pred razglasitvijo za kulturni spomenik uporabljala za gospodarsko dejavnost in se gospodarsko izkoriala tako, da je lastnik pred omejitvami iz varstvenega reima z izkorianjem stvari pridobival dohodek ali imel zagotovljen dohodek na podlagi predpisov, ki urejajo dejavnost ali rabo take stvari, ali kadar varstveni reim doloa drugano gospodarsko dejavnost ali rabo od tiste pred razglasitvijo.")

(3) Merila za doloanje viine nadomestila so: - razlika med viino prihodkov, kakrne je zagotavljala gospodarska dejavnost pred

uveljavitvijo varstvenega reima, in viino prihodkov, ki jih je dejansko mogoe priakovati po uveljavitvi varstvenega reima,

- ocena gospodarske koristi ali ugodnosti, pridobljene na podlagi statusa spomenika, - monost pridobitve javnih sredstev za izvedbo ukrepov, ki bi omilili izgubo prihodkov od

gospodarskega izkorianja spomenika.

(4) Nadomestilo se lahko doloi v enkratnem znesku ali v letnih zneskih. Nadomestilo za spomenike dravnega pomena se doloi s pogodbo med ministrstvom in lastnikom, za

24

spomenike lokalnega pomena pa s pogodbo med pristojnim organom pokrajine ali obine, ki je spomenik razglasila, in lastnikom.

(5) Rok za vlaganje zahtevkov za nadomestilo je najve eno leto po uveljavitvi akta o razglasitvi. V primeru spomenika dravnega pomena se zahtevek za odkodnino vloi pri ministrstvu, v primeru spomenika lokalnega pomena pa pri pristojnem organu pokrajine ali obine, ki je spomenik razglasila. O zahtevku je potrebno odloiti v 60 dneh.

(6) e se drava, pokrajina ali obina, ki je spomenik razglasila, in lastnik ne moreta sporazumeti o viini nadomestila iz etrtega odstavka tega lena, ga doloi pristojno sodie v nepravdnem postopku.

(7) e se zahtevek za nadomestilo zavrne v temelju, ga je po pravnomonosti zavrnilne odlobe mogoe uveljavljati v pravdnem postopku pred pristojnim sodiem.

40. len (vlaganje javnih sredstev)

(1) e so potrebni za varovanje, oivljanje spomenika ali izvedbo drugih ukrepov varstva izredni stroki, ki presegajo obiajne stroke, koristi ter ugodnosti, izvirajoe iz statusa spomenika, in ti stroki niso v sorazmerju z zmonostmi lastnika, lahko drava, pokrajina ali obina za ta namen v okviru monosti prispeva javna sredstva.

(2) Javna sredstva se lahko vloijo tudi za sofinanciranje obresti na banna posojila, namenjena vzdrevanju, oivljanju in izvedbi drugih ukrepov varstva. Sofinanciranje na letni ravni ne sme presei petodstotne obrestne mere na posojilo.

(3) Javna sredstva se lahko vloijo tudi za financiranje interventnih ukrepov varstva, ki so nujni in zahtevajo takojnjo izvedbo.

(4) Drava lahko zagotovi sredstva za izvedbo ukrepov iz prejnjega odstavka v okviru letnih proraunskih sredstev ministrstva, pristojnega za kulturo, namenjenih za obnovo kulturne dediine. Viina interventnih sredstev se doloi s sklepom ministra, pristojnega za kulturo.

(5) O vlaganju javnih sredstev se sklene pogodba med dravo, pokrajino ali obino kot financerjem in lastnikom ali investitorjem, ki ima pravico za izvedbo ukrepov na spomeniku, ki so predmet pogodbe, kot upraviencem. V pogodbi se doloijo izvajalci del, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje taknih del, pogoji, pod katerimi je tak spomenik javno dostopen in morebitni posebni ukrepi varstva. Pri sklepanju pogodbe se upotevajo predpisi, ki urejajo uresnievanje javnega interesa za kulturo.

(6) Lastnik mora v primeru prodaje ali izgube lastnitva nad spomenikom iz drugih razlogov vrniti javna sredstva, ki so bila vloena v spomenik. V pogodbi iz prejnjega odstavka se doloi rok, do katerega velja dolnost vraanja javnih sredstev.

(7) Kot dele sredstev, ki jih mora zagotoviti lastnik ali investitor, se upoteva tudi vrednost del, ki jih lastnik ali investitor na podlagi navodil pristojne organizacije izvede v lastni reiji, e je tako doloeno s pogodbo in e se vrednost del dokae s cenitvijo zapriseenega cenilca.

25

(8) Javna sredstva se izplaujejo po izvedbi del, doloenih s pogodbo iz tretjega odstavka tega lena. e se izkae, da dela niso bila izvedena v skladu s pogodbo, je upravienec dolan povrniti pridobljena sredstva.

41. len (odkodnina za razvrednotenje)

(1) Investitor nedovoljenega posega je dolan plaati odkodnino za razvrednotenje dediine. Odkodnina za razvrednotenje dediine se doloi glede na drubeni pomen in vrednost razvrednotene dediine, pri emer je najmanj enaka strokom vzpostavitve v prejnje stanje.

(2) Odkodnina za razvrednotenje arheolokega najdia je najmanj enaka vrednosti raziskav, ki bi bile potrebne za prevod uniene dediine v arhiv arheolokega najdia.

(3) Odkodnino zahteva: - za registrirano arheoloko najdie ali spomenik dravnega pomena: v imenu Republike

Slovenije dravni pravobranilec, - za spomenik lokalnega pomena: pokrajina ali obine.

(4) O odkodnini odloi sodie. Odkodnina je prihodek dravnega prorauna oziroma prorauna pokrajine ali obine, ki je spomenik razglasila.

42. len (financiranje izvedbe posebnih inpekcijskih ukrepov)

(1) Drava, pokrajina ali obina, ki je spomenik razglasila, izvede poseben inpekcijski ukrep iz 115. lena do 117. lena tega zakona na stroke zavezanca.

(2) e zavezanec ne zagotovi sredstev oziroma ne povrne sredstev za izvedbo ukrepa iz prejnjega odstavka v roku, postavljenem v zahtevku za plailo strokov zavezanca, drava, pokrajina ali obina, ki je spomenik razglasila, pridobi zakonito hipoteko na nepreminini, ki je predmet ukrepa.

43. len (pospeevanje mobilnosti zbirk)

(1) Za pospeevanje mobilnosti zbirk lahko vlada prevzame jamstvo za povrailo kode lastnikom ali upravljavcem zbirk zaradi pokodovanja, unienja ali izgube muzejskega, knjininega ali arhivskega gradiva, tudi e jo povzroijo tretje osebe, in sicer za: - razstavljanje v tujini, e gradivo posoja organizacija, ki se financira iz dravnega prorauna,

in e jamstva ne prevzame organizator, - izposojo tujega gradiva za razstave v Republiki Sloveniji, ki jih organizira organizacija,

financirana iz dravnega prorauna, vendar le za kodo, ki je nastala v Republiki Sloveniji.

(2) Drava lahko jami za povrnitev kode na podlagi prejnjega odstavka najve do 80 odstotkov vrednosti kode.

26

(3) Skupna viina jamstev iz tega lena na letni ravni se doloi s predpisi o izvajanju dravnega prorauna.

(4) Drava ima v primeru plaila kode iz prvega odstavka pravico zahtevati vrailo plaanih zneskov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tistega, ki je kodo povzroil.

2. Uporaba

44. len (prepoved uporabe podobe in imena spomenika brez soglasja lastnika)

Nihe ne sme uporabljati podobe in imena spomenika brez soglasja lastnika spomenika. Lastnik lahko s soglasjem doloi tudi viino nadomestila za uporabo.

45. len (trgovanje)

(1) Kdor trguje z dediino (v nadaljnjem besedilu: trgovec), ki sodi v zvrsti dediine iz seznama v sedmem odstavku 9. lena tega zakona, mora biti vpisan v razvid trgovcev, ki ga vodi ministrstvo.

(2) Namen vodenja razvida trgovcev je pridobivanje natannih podatkov o trgovini z dediino zaradi prepreevanja nedovoljenega trgovanja z njo. V razvid trgovcev se vpisujejo podatki o firmi, matini tevilki ter sedeu, kadar je trgovec pravna oseba, oziroma osebni podatki, to je osebno ime, enotna matina tevilka obana in naslov prebivalia, kadar je trgovec fizina oseba.

(3) Trgovec mora voditi evidenco nabave in prodaje ter drugih poslov z dediino. Namen evidence je zagotovitev sledljivosti prodaje dediine zaradi prepreevanja protipravnih dejanj v zvezi z njo.

(4) V evidenco iz prejnjega odstavka se vpisujejo podatki o izvoru dediine, opis in prodajna cena ter podatki o lastniku ali posestniku in kupcu dediine. Prodajalec mora seznaniti kupca z monostjo omejitve iznosa oziroma izvoza.

(5) Kot podatki o lastniku in kupcu v evidenci prodaje iz prejnjega odstavka se tejejo firma ter sede, e gre za pravno osebo, oziroma osebno ime in naslov prebivalie, kadar gre za fizino osebo.

(6) Trgovec mora pri trgovanju z nacionalnim bogastvom preveriti njegov izvor.

(7) Minister doloi nain vodenja razvida iz prvega odstavka ter nain vodenja in nadzora nad evidenco iz tretjega odstavka.

46. len (iznos ali izvoz dediine)

27

(1) Za iznos ali izvoz preminin iz Priloge Uredbe 3911/92/EGS je potrebno dovoljenje ministra.

(2) Trajni, to je asovno neomejeni iznos ali izvoz nacionalnega bogastva iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 10. lena tega zakona, je prepovedan.

(3) Trajni iznos ali izvoz nacionalnega bogastva iz etrte alineje prvega odstavka 10. lena tega zakona je dovoljen le v primeru izmenjave muzejskega, arhivskega ali knjininega gradiva.

(4) Trajni iznos ali izvoz nacionalnega bogastva iz pete alineje prvega odstavka 10. lena tega zakona je mogoe dovoliti, kadar preminina za Republiko Slovenijo nima takne kulturne vrednosti, da bi njen trajni iznos ali izvoz pomenil osiromaenje nacionalnega bogastva.

(5) Zaasni iznos ali izvoz nacionalnega bogastva se dovoli za najve eno leto od datuma prehoda dravne meje, z monostjo podaljanja za najve pet let.

(6) Ministrstvo lahko dovoljenje za iznos ali izvoz zaasno preklie, e obstaja sum zlorabe dovoljenja. Zaasni preklic velja do ugotovitve dejanskega stanja, vendar najdlje tri mesece. V asu zaasnega preklica iznos ali izvoz ni mogo, e izneseno dediino pa je treba vrniti v Republiko Slovenijo. e se ugotovi zloraba dovoljenja za iznos ali izvoz, se takno dovoljenje preklie.

(7) Ministrstvo vodi evidenco o izdanih dovoljenjih za iznos in izvoz in o iznosih in izvozih, opravljenih na njihovi podlagi.

(8) Nain izdaje dovoljenja za iznos in izvoz ter vodenje evidence doloi minister.

47. len (vnos ali uvoz dediine)

Dediino je dovoljeno vnaati oziroma uvaati v Republiko Slovenijo. e drava izvora predpisuje izvozno dovoljenje oziroma dovoljenje za iznos, je pri vnosu oziroma uvozu obvezna predloitev takega dovoljenja.

48. len (vraanje protipravno odstranjene dediine)

(1) Drava skrbi za vraanje nacionalnega bogastva, ki je bilo protipravno odstranjeno iz Republike Slovenije. Ministrstvo koordinira vraanje nacionalnega bogastva, ki je bilo protipravno odstranjeno iz Republike Slovenije, ter vraanje premine dediine, ki je bila protipravno odstranjena iz druge drave in vnesena v Republiko Slovenijo, v skladu z mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica je Republika Slovenija.

(2) Pri odloanju o tem, kaj se teje kot protipravno odstranjeno nacionalno bogastvo, se uporabljajo dolobe Zakona o vraanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediine (Uradni list RS, t. 126/03).

28

49. len (rok za vlaganje zahtevkov za vraanje)

(1) e obstaja utemeljen sum, da je v Republiki Sloveniji premina dediina, ki je bila protipravno odstranjena iz drave, ki ni lanica Evropske unije, s katero ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o vraanju, lahko upravienci vlagajo zahtevke za vraanje v roku enega leta od dneva, ko so bili seznanjeni s tem, da je dediina v Republiki Sloveniji.

(2) Zahtevek za vraanje iz prejnjega odstavka se sme vloiti pred potekom 30 let od dneva, ko je bila dediina protipravno odstranjena iz drave iz prejnjega odstavka, ali pred potekom 75 let, e gre za preminino iz javne zbirke, zbirke cerkve oziroma druge verske skupnosti ali za preminino, ki je pod posebnim varstvom drave, iz katere izvira.

50. len (plailo odkodnine dobrovernemu posestniku)

Dobroverni posestnik, ki je premino dediino pridobil po tem, ko je bila taka preminina protipravno odstranjena iz Republike Slovenije, je upravien do pravine odkodnine na podlagi odlobe pristojnega sodia po tem, ko je preminino vrnil v Republiko Slovenijo. Stroki odkodnine se krijejo iz prorauna Republike Slovenije. Republika Slovenija lahko zahteva vrnitev plaane odkodnine od osebe, ki je premino dediino protipravno odstranila z njenega ozemlja.

51. len (postopki vraanja z dravami Evropske unije)

Vraanje protipravno odstranjene premine dediine iz drav lanic Evropske unije v Republiko Slovenijo ter iz Republike Slovenije v drave lanice Evropske unije ureja poseben zakon.

3. Hranjenje

52. len (hranjenje nacionalnega bogastva)

(1) Lastnik oziroma posestnik nacionalnega bogastva je dolan izpolniti minimalne zahteve za njegovo hranjenje.

(2) Dravni ali pooblaeni muzej preverja ustreznost hranjenja nacionalnega bogastva, daje njegovim lastnikom oziroma posestnikom navodila in nasvete za varovanje ter skrbi za njegovo ohranitev.

(3) Lastnik oziroma posestnik mora zagotoviti varen prevoz nacionalnega bogastva. Tak prevoz lahko opravlja le dravni oziroma pooblaeni muzej ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za taken prevoz na podlagi predpisov, ki urejajo prevoze denarnih poiljk.

29

(4) e da lastnik oziroma posestnik nacionalno bogastvo drugi osebi za razstavljanje ali druge namene, lahko s pogodbo nanjo zaasno prenese obveznosti izpolnjevanja zahtev za hranjenje.

(5) Minister doloi minimalne strokovne, tehnine in prostorske zahteve, ki jih morajo izpolniti lastniki oziroma posestniki pri hranjenju in prevozu nacionalnega bogastva. S tem aktom doloi tudi standarde varovanja in hranjenja muzejskega gradiva v dravnih in pooblaenih muzejih.

53. len (hranjenje arheolokih najdb in postopek za pridobitev dokazila o izvoru)

(1) Kdor hrani arheoloko najdbo ali zbirko takih najdb, mora zanje imeti dokazilo o izvoru.

(2) Oseba, ki hrani arheoloko najdbo ali zbirko takih najdb, pa zanjo nima dokazila o izvoru, mora o tem obvestiti ministrstvo.

(3) Ministrstvo na podlagi obvestila iz prejnjega lena izvede postopek, v katerem na podlagi strokovnega mnenja dravnega ali pooblaenega muzeja z odlobo ugotovi, ali najdba oziroma zbirka najdb izvira z ozemlja Republike Slovenije, ali je bila najdena ali drugae pridobljena po 31. 7. 1945 in ali so jo predpisi, ki so veljali v asu najdbe ali drugane pridobitve, opredeljevali kot dediino v lasti drave.

(4) Posestnik najdbe ali zbirke najdb iz drugega odstavka tega lena mora pooblaeni osebi dravnega ali pooblaenega muzeja dopustiti dokumentiranje in raziskovanje najdbe ali zbirke najdb za potrebe priprave strokovnega mnenja iz tretjega odstavka tega lena.

(5) e se v postopku iz tretjega odstavka tega lena ugotovi, da najdba ali zbirka najdb ne izvira z ozemlja Republike Slovenije, da je bila najdena ali drugae pridobljena pred 31. 7. 1945 ali da jo predpisi, ki so veljali v asu najdbe ali drugane pridobitve, niso opredeljevali kot dediino v lasti drave, najdba ali zbirka najdb ostane v posesti osebe, ki jo je hranila pred zaetkom postopka iz tretjega odstavka tega lena.

(6) Odloba iz tretjega odstavka tega lena se teje kot dokazilo o izvoru za potrebe hrambe na ozemlju Republike Slovenije in ne kot dokazilo o lastnitvu ali kot izvozno dovoljenje.

4. Omogoanje dostopa in dokumentiranja

54. len (javna dostopnost spomenikov)

Spomeniki morajo biti v sorazmerju z zmonostmi lastnika oziroma posestnika dostopni javnosti.

55. len (dostop do arheolokih ostalin in dediine

za potrebe varstva)

30

(1) Lastnik oziroma posestnik nepreminine mora zaradi varstva arheolokih ostalin pri izvedbi zemeljskih del dopustiti dostop pooblaene osebe zavoda na neograjeno zemljie, po predhodnem obvestilu lastniku oziroma posestniku pa tudi na ograjeno zemljie in v objekte, razen v stanovanjske prostore, ne glede na to, ali so arheoloke ostaline najdene ali ne.

(2) Lastnik oziroma posestnik spomenika mora pooblaeni osebi dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.

(3) e lastnik posestnik oziroma druga oseba ne dovoli dostopa iz prvega odstavka ali izvedbe dokumentiranja in raziskovanja spomenika po prejnjem odstavku, ima pooblaena oseba zavoda pravico izvesti te aktivnosti ob pomoi policije.

(4) Lastnik oziroma posestnik, ki so se mu zaradi zagotovitve varstva po prvem odstavku poslabali pogoji za gospodarsko izkorianje nepreminine, je upravien do nadomestila iz 39. lena tega zakona.

(5) Lastnik oziroma posestnik ima pravico do odkodnine za kodo, povzroeno z aktivnostmi iz prvega do tretjega odstavka.

56. len (dolnost obveanja)

(1) Lastnik oziroma posestnik je dolan na poziv pristojne organizacije tej nuditi potrebne podatke o dediini ali o stvari, za katero se domneva, da ima lastnost dediine. Stroki zbiranja in obdelave teh podatkov bremenijo dravo.

(2) Lastnik oziroma posestnik mora pomanjkljivosti ali kodo na spomeniku nemudoma sporoiti pristojni organizaciji.

(3) Lastnik oziroma posestnik spomenika mora seznaniti kupca spomenika s spomenikim statusom in omejitvami, ki iz tega izhajajo.

57. len (dokumentiranje preminin z domnevo dediine)

(1) Obvezni del programov sanacije in prestrukturiranja podjetij, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, je dokumentiranje tehnikih naprav, opreme, orodij, izdelkov, tehnikih nartov in risb, ki so stareji od 50 let.

(2) Pred unienjem strojev, postrojenj in naprav, starejih od 50 let, je treba zagotoviti dokumentiranje tistih njihovih delov, ki bi utegnili imeti vrednote dediine.

(3) Dokumentiranje se opravi pod nadzorom pristojne organizacije. Stroke dokumentiranja nosi fizina ali pravna oseba, v interesu katere se opravlja sanacija ali prestrukturiranje podjetja iz prvega odstavka oziroma dela iz drugega odstavka.

(4) Izvod dokumentacije iz prvega in drugega odstavka se v roku estih mesecev po zakljuku dokumentiranja preda pristojni organizaciji.

31

58. len (oznaevanje spomenikov)

(1) Z namenom izboljanja dostopa javnosti se nepremini spomeniki oznaijo. Oznaevanje se opravi, kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in drugimi javnimi koristmi.

(2) Oznaevanje se opravi tudi kot oblika varstva za primer oboroenih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija.

(3) Nain oznaevanja predpie minister. Oznaevanje obmoij, ki so zavarovana na podlagi 15. lena tega zakona, se predpie v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

5. Upravljanje

59. len (upravljanje spomenikov)

(1) Lastnik oziroma posestnik mora zagotoviti upravljanje spomenika v skladu z aktom o razglasitvi neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu.

(2) Upravljavca morajo imeti vsi spomeniki, ki so varovani na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija, in vsa spomenika obmoja. Akt o razglasitvi spomenika lahko predvidi upravljavca tudi za druge spomenike.

(3) V skladu z aktom o razglasitvi spomenikega obmoja lahko organ, ki je izdal akt o razglasitvi, sam neposredno upravlja spomeniko obmoje v reijskem obratu, ustanovi v ta namen javni zavod, poveri upravljanje javnemu zavodu, ki je ustanovljen z namenom upravljanja spomenikov in spomenikih obmoij, ali poveri upravljanje fizini ali pravni osebi na podlagi predpisov, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo.

(4) Upravljanje se lahko poveri upravljavcu zavarovanega obmoja narave, e je tako doloeno v aktu o zavarovanju zavarovanega obmoja narave in e je upravljavec strokovno usposobljen za upravljanje s spomenikim obmojem.

(5) Upravljanje spomenika ali spomenikega obmoja se izvaja na podlagi narta upravljanja.

(6) e upravljavec v obnovo in vzdrevanje spomenika vlaga lastna sredstva in prevzema druga bremena in tveganja, lahko organ, ki je izdal akt o razglasitvi, z upravljavcem sklene koncesijsko pogodbo o upravljanju za obdobje, ki je sorazmerno s finannimi vloki in tveganji upravljavca.

60. len (nart upravljanja)

32

(1) Nart upravljanja je dokument, s katerim se doloijo strateke in izvedbene usmeritve za celovito ohranjanje spomenika ali spomenikega obmoja in nain izvajanja njegovega varstva. Nart upravljanja je treba sprejeti za vse spomenike in spomenika obmoja, ki imajo upravljavca.

(2) Nart upravljanja pripravi upravljavec ob strokovni pomoi zavoda. Nart upravljanja sprejme organ, ki je sprejel akt o razglasitvi spomenika.

(3) Nart upravljanja vsebuje najmanj: - pregled kulturnih vrednot, ki jih je posebej treba ohranjati in razvijati, - vizijo varstva in razvoja, - strateke in izvedbene cilje upravljanja, - dolobe, ki se nanaajo na upravljavsko strukturo in ukrepe za varstvo pred naravnimi in

drugimi nesreami, - nart dejavnosti s finannim okvirom, e posebej za zagotavljanje dostopnosti in upravljanje

obiska, - kazalnike in nain spremljanja izvajanja ter - rok veljavnosti narta, nain dopolnjevanja in spreminjanja narta.

(4) V primeru skupnega upravljanja ve teritorialno ali vsebinsko povezanih spomenikov se lahko za vse spomenike sprejme enoten nart upravljanja.

(5) e se spomeniko obmoje prekriva z obmojem, varovanim ali zavarovanim na podlagi predpisov s podroja ohranjanja narave, se nart upravljanja sprejme v soglasju z ministrstvom, pristojnim za ohranjanje narave. Pri njegovi pripravi sodeluje organizacija, pristojna za ohranjanje narave.

61. len (upravljanje obmoja enotnega zavarovanja

spomenikov in narave)

(1) Nart upravljanja obmoja enotnega zavarovanja spomenikov in narave iz 15. lena tega zakona sprejema vlada na predlog ministra in ministra, pristojnega za ohranjanje narave. Vlada imenuje tudi upravljavca obmoja.

(2) Upravljavec obmoja mora biti strokovno usposobljen za opravljanje nalog ohranjanja naravnih vrednot in varstva dediine na obmoju enotnega varstva.

(3) Minister lahko z upravljavcem obmoja enotnega zavarovanja sklene pogodbo, s katero se na upravljavca prenese del nalog dravne javne slube iz 84. lena tega zakona, z izjemo javnih pooblastil.

V. PREDKUPNA PRAVICA IN RAZLASTITEV

1. Predkupna pravica

62. len (predkupna pravica)

33

(1) Drava ima predkupno pravico: - na spomeniku dravnega pomena in - na nepreminini v vplivnem obmoju nepreminega spomenika dravnega pomena, e je

tako doloeno v aktu o razglasitvi.

(2) Pokrajina ali obina, ki je spomenik razglasila, ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepreminini v vplivnem obmoju nepreminega spomenika lokalnega pomena, e je tako doloeno v aktu o razglasitvi, v primeru neizkoriene predkupne pravice drave pa tudi na nepreminini iz prejnjega odstavka, ki je na obmoju te pokrajine ali obine.

(3) Lastnik stvari iz prvega ali drugega odstavka tega lena mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravienca. Minister ali pristojni organ pokrajine ali obine v 30 dneh sporoi lastniku, ali bo drava oziroma pokrajina ali obina izkoristila predkupno pravico. e drava predkupne pravice ne izkoristi, o tem minister obvesti pokrajino, na obmoju katere je stvar iz prvega odstavka tega lena, ta pa lahko predkupno pravico izkoristi v nadaljnjih 30 dneh oziroma jo prenese na obino.

(4) Predkupni upravienec lahko predkupno pravico prenese na tretjo osebo, e se s tem izbolja ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi taka uporaba, ki je skladna z drubenim pomenom spomenika. e je predkupni upravienec drava, odloa o prenosu predkupne pravice na tretjo osebo vlada, e pa je upravienec pokrajina ali obina, pa pristojni organ te skupnosti.

(5) V primeru, da predkupni upravienec odstopi od uveljavitve predkupne pravice, pogodbena cena ne sme biti nija od ponudbene cene.

(6) Notar overi podpis prodajalca in kupca na kupoprodajni pogodbi le, e prodajalec predloi izjavo predkupnega upravienca, da odstopa od uveljavitve predkupne pravice, ali po poteku roka iz tretjega odstavka tega lena.

(7) Pogodba o prodaji stvari iz prvega in drugega odstavka, sklenjena v nasprotju s tretjim, petim in estim odstavkom tega lena, je nina, razen e gre za nepremini spomenik, katerega zaznamba ni vpisana v zemljiko knjigo.

(8) Predkupni upravienec po tem zakonu ima prednost pred morebitnimi predkupnimi upravienci, doloenimi z drugimi zakoni, razen v primeru predkupne pravice drave na nepremininah v zavarovanih obmojih, za katere je drava sprejela akt o zavarovanju, ki se izvaja v skladu s predpisi s podroja ohranjanja narave.

(9) Predkupna pravica se izkljui, e lastnik prodaja stvar iz prvega ali drugega odstavka tega lena svojemu zakoncu, sorodnici oziroma sorodniku v ravni vrsti, posvojiteljici oziroma posvojitelju, posvojenki oziroma posvojencu ali osebi javnega prava, katere ustanoviteljica je drava, pokrajina ali obina.

2. Razlastitev

63. len (razlastitev spomenika)

34

(1) Lastninska pravica na nepreminem spomeniku se lahko odvzame proti odkodnini ali nadomestilu v naravi (v nadaljnjem besedilu: razlastitev).

(2) Razlastitev je dopustna, e so spomenik ali njegove zavarovane vrednote ogroene in e njihove ohranitve ni mogoe dosei na drug nain oziroma e ni mogoe na drug nain zagotoviti dostopnosti spomenika v skladu z aktom o razglasitvi. Poseg v lastninsko pravico mora biti sorazmeren javni koristi, zaradi katere pride do razlastitve.

(3) Razlastitev za spomenike dravnega pomena predlaga vlada, za spomenike lokalnega pomena pa pristojni organ pokrajine ali obine, ki je spomenik razglasila.

(4) Razlastitveni zavezanec je fizina ali pravna oseba, ki ima v lasti nepreminino, ki je predmet razlastitve. Razlastitveni zavezanec je lahko tudi oseba javnega prava, razen drave.

(5) Razlastitev se opravi na nain in po postopku, predpisanem v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice pri urejanju prostora.

VI. FINANCIRANJE POSEBNIH UKREPOV VARSTVA

64. len (zagotavljanje sredstev za izvajanje posebnih ukrepov varstva)

V proraunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za kritje strokov predhodnih raziskav na podlagi 34. lena, strokov za sofinanciranje programov obnove spomenikov na podlagi 35. lena, strokov nadomestil na podlagi 39. lena, vlaganj javnih sredstev na podlagi 40. lena in strokov izvajanje predkupne pravice na podlagi 62. lena tega zakona.

VII. REGISTER IN DOKUMENTIRANJE

65. len (register)

(1) Namen registra je informacijska podpora izvajanju varstva dediine.

(2) Register je namenjen tudi predstavljanju, raziskovanju, vzgoji, izobraevanju in razvijanju zavesti javnosti o dediini.

66. len (vsebina registra)

(1) Register obsega tri medsebojno povezane dele, ki vsebujejo osnovne, varstvene in predstavitvene podatke o nepremini, premini in ivi dediini.

(2) Osnovni podatki o dediini obsegajo identifikacijo, opis, datacijo, lokacijo, avtorja, karakteristino fotografijo ali posnetek dediine, varstvene usmeritve ter povezavo enote dediine z drugimi enotami.

35

(3) Varstveni podatki se vodijo za spomenike in obsegajo: listine varstva, opis varstva, varstveni reim in podatke o lastniku spomenika.

(4) Predstavitveni podatki obsegajo dodatne informacije, ki dediino ponazarjajo v besedilni, grafini in drugi medijski obliki.

(5) Podatki o lastniku iz tretjega odstavka tega lena vsebujejo: osebno ime lastnika, datum rojstva ter podatke o naslovu prebivalia, e gre za fizino osebo, oziroma ime ali firmo ter sede, e gre za pravno osebo.

67. len (vodenje in uporaba registra)

(1) Register vodi ministrstvo.

(2) Register se vodi v okviru postopka dokumentiranja ali inventariziranja enote dediine ali kot samostojni postopek.

(3) Podatki iz registra so javni, razen podatkov o lastnikih dediine, podatkov o legi arheolokih najdi, kjer obstaja nevarnost nedovoljenega iskanja arheolokih ostalin, ter drugih podatkov, katerih javna dostopnost bi lahko ogrozila obstoj dediine.

(4) Pristojne organizacije so dolne redno ter v obliki in na nain, ki ga predpie minister, posredovati ministrstvu podatke za vzdrevanje registra.

(5) Fizine in pravne osebe, pri katerih nastajajo vsebine, pomembne za register, so dolne te vsebine redno, brezplano ter v obliki in na nain, ki ga predpie minister, posredovati ministrstvu za potrebe registra, e je nastajanje teh vsebin financirano iz javnih sredstev.

(6) Pri uporabi podatkov iz registra mora vsak uporabnik navesti register kot vir podatkov.

68. len (dostop do podatkov)

(1) Ministrstvo in izvajalci dravne javne slube imajo glede dostopa do podatkov naslednja pooblastila: - pravico do vpogleda, pridobitve in uporabe podatkov iz evidenc o nepremininah, kot so

zemljiki kataster, kataster stavb, zemljika knjiga in register nepreminin, vkljuno z osebnimi podatki o lastnikih nepreminin, in podatkov iz davnih evidenc, vkljuno z osebnimi podatki o zavezancih, in podatki za odmero davka za dajanje nepreminin v najem, za promet z nepremininami, za dedovanje nepreminin in za odmero davka na premoenje,

- pravico vodenja zbirke podatkov o lokaciji dediine in stvari z domnevo dediine, vkljuno z osebnimi podatki o lastnikih in drugih upraviencih, pri emer se zbirka podatkov hrani trajno,

- pravico na kraju samem dokumentirati in fotografirati ali na drug nain reproducirati enote dediine.

36

(2) Osebni podatki o lastniku oziroma o davnem zavezancu iz prvega odstavka so osebno ime, datum rojstva ter podatki o naslovu prebivalia, e gre za fizino osebo. Podatki o pravni osebi, ki je lastnik oziroma davni zavezanec, so ime ali firma ter sede.

(3) Podatki iz prejnjega odstavka se smejo uporabljati za: - vodenje registra in dokumentiranje dediine, - izvajanje javne slube v zvezi z uporabo, upravljanjem in drugim ravnanjem z dediino, - izvajanjem dolob o predkupni pravici, razlastitvi, nadomestilu in odkodnini, - in za nadzor nad izvajanjem tega zakona.

69. len (dokumentiranje dediine)

(1) Sestavni del informacijske podpore izvajanju varstva je tudi dokumentiranje dediine.

(2) Dokumentiranje dediine vsebuje predvsem: evidentiranje gradiva, zbiranje podatkov za inventarizacijo enote dediine, evidentiranje njenega stanja in ogroenosti ter dokumentiranje posegov. V primeru premine dediine vsebuje tudi dokumentiranje akcesije in premestitve enot.

70. len (skupna uporaba podatkov)

(1) Registriranje in dokumentiranje arhivskega in knjininega gradiva, ki po strokovnih merilih in mednarodnih priporoilih predstavlja arhivsko in knjino dediino, se izvaja v skladu s posebnim zakonom.

(2) Izvajalci so dolni voditi register in dokumentiranje dediine, vkljuujo knjinino in arhivsko gradivo, v obliki in na nain, ki omogoa enoten prikaz javnega digitalnega gradiva o dediini.

71. len (prikaz vrednotenja dediine v prostoru)

(1) Sestavni del informacijske podpore izvajanju varstva nepremine dediine je tudi prikaz vrednotenja dediine v prostoru.

(2) Prikaz vrednotenja dediine v prostoru obsega zlasti: - podatke o nepremini dediini iz registra, - arheoloka najdia z opredelitvijo njihovih meja in z doloitvijo nainov za njihovo

natannejo prostorsko razmejitev, e je to potrebno, - usmerit