ZZV SLO 6 2008 notranjost - Devetletka...Besedilo Vaje Opis kraja Preberi besedilo. Bovec je alpsko središče Bovške doline. Leži v Julijskih Alpah, pod južnim pobočjem Rombona,

6SLOVENŠČINADragica Kapko, Nevenka Drusany in Nana Cajhen

RAZLAGE IN VAJE ZA BOLJŠE OCENE V ŠESTEM RAZREDU

DN080410

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00E-pošta: [email protected]

ZBIRKA ZNAM ZA VEČ

SLOVENŠČINA 6Razlage in vaje za boljše ocene v šestem razredu

Avtorice: Dragica Kapko, Nevenka Drusany, Nana CajhenIlustracije: Marta Bartolj

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2008). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.2)(076)

KAPKO, Dragica Znam za več. Slovenščina 6 : razlage in vaje za boljše ocene v šestem razredu / Dragica Kapko, Nevenka Drusany in Nana Cajhen ; [ilustracije Marta Bartolj]. - 1. izd., 4. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018. - (Zbirka Znam za več)

ISBN 978-961-209-834-6 1. Drusany, Nevenka 2. Cajhen, Nana 293171200

ZZV SLO 6 2018 notranjost.indd 2 27/12/2017 07:38

KazaloOpis kraja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Opis rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Opis poteka bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Opis igre/športa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Ocena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Novica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Mali oglas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Prijavnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Obvestilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Vozni red . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Besedna družina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39Sopomenke, protipomenke, nadpomenke, podpomenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Poročani govor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Izražanje vzroka, posledice in pogoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

Sklanjanje samostalnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55Stopnjevanje pridevnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Osebni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Glagol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Nedoločnik, namenilnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Števnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Prislov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Obča in lastna imena – raba male in velike začetnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Krajšave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Oklepaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

Besedilo Vaje

Opis kraja

� Preberi besedilo.

Bovec je alpsko središče Bovške doline. Leži v Julijskih Alpah, pod južnim pobočjem Rombona, na nadmorski višini 480 metrov. Poleg Rombona ga obdajajo na jugu Polovnik, na vzhodu Javoršček, na severovzhodu Svinjak in visokogorsko kraško Kaninsko pogorje, ki meji na Italijo. Skozi Bovec teče zelena reka Soča, ki v dolino priteče med Javorščkom in Svinjakom, med Krnico in Rombonom pa v dolino priteče reka Koritnica. Večja potoka ob Bovcu sta Gereš in Globoki potok; izlivata se v potok Gljun, desni pritok reke Soče.

Naselje se v srednjeveških listinah prvič omenja leta 1174, mesto pa je postalo l. 1951. Sestavljajo ga predeli Dvor, Mala vas, Plac, Kot, Klanc, Brdo in apartmajsko naselje Kaninska vas. V prvi svetovni vojni je bilo mesto skoraj v celoti porušeno.

V mestu živi 1610 prebivalcev. Njihovo število upada, saj se mladi zaradi zaposlitve selijo v večje kraje.

Industrija, lesna, kovinska in tekstilna, je skromna, čeprav je še vedno glavni vir zaslužka. Ker je Bovška dolina v svojem dnu pokrita z obsežnimi in ravnimi obdelovalnimi površinami, se prebivalci ukvarjajo tudi s kmetijstvom, poljedelstvom in živinorejo. Razviti sta ovčereja in kozjereja. Veliko ljudi je zaposlenih v turizmu. Turistično ponudbo dopolnjujejo tudi športno letališče, ki je 800 metrov južno od mesta, kamp in žičnica na visokogorsko smučišče Kanin. Letališče je namenjeno športnim in turističnim letalom.

V Bovcu pozimi in poleti potekajo razne turistične aktivnosti, kot so smučanje, sprehodi, kolesarjenje, rafting na snegu in na Soči, soteskanje, jahanje ...

Kje si preživela

konec tedna?

V Bovcu. Si že bil

kdaj tam?

Ne. Bi pa zelo rad kaj več vedel o tem kraju.

Preberi opis Bovca in izvedel boš, kje leži, iz ka-terih predelov je,

koliko prebivalcev ima, s čim

se ukvarjajo, katere javne

zgradbe in zna-menitosti so v njem.

4

Besedilo Vaje

Mesto ima zdravstveni dom, policijsko postajo, gasilski dom, lekarno, pošto, knjižnico, glasbeno šolo, osnovno šolo, vrtec, banko, več hotelov, apartmajev in kamp.

V središču mesta stoji župnijska cerkev sv. Urha, zraven kampa pa je gotska cerkev Device Marije v Polju iz 16. stoletja. V njej so se ohranile le freske Jerneja iz Loke (iz 1530. leta). Posebnost

mesta so tudi stari vodnjaki, imenovani kašte. Glavni trg, imenovan Plac, je po I. svetovni vojni, ko je bilo mesto skoraj porušeno, uredil znani arhitekt Fabiani. Bovec je v svetu znan predvsem po zeleni reki Soči, po soški postrvi in po visokogorskem smučišču Kanin.

V kraj se pride prek prelazov Predel, Vršič in Učje ali z južne strani skozi Tolmin in Kobarid.

� S katerim namenom je besedilo napisano? a) Da bi bralci izvedeli kaj več o ovčereji v Bovcu. b) Da bi bralci mesto bolje spoznali. c) Da bi se bralci odpravili na smučanje na Kanin. č) Da bi bralci več izvedeli o 1. svetovni vojni.

� Besedilu napiši naslov.

� Besedilo je a) pripoved o Bovcu. c) opis kraja. b) opis države. č) razlaga nastanka Bovca.

�� Iz 3. odstavka prepiši glagole in jih uvrsti v preglednico.

SEDANJIK PRETEKLIK PRIHODNJIK

V katerem glagolskem času so glagoli v opisu kraja?

Opis kraja je besedilo, v katerem opišeš lego in sestavo kraja, število prebivalcev, gospodarstvo, javne zgradbe, kulturne in naravne

znamenitosti in prometne povezave.

Bovec (members.virtual/tourist.com)

5

Besedilo Vaje

� Odgovori na vprašanja. Kje leži Bovec? Katere gore ga obdajajo? Na katero državo meji?

� Naselje se prvič omenja a) pred 1. svetovno vojno. b) po 2. svetovni vojni. c) v 12. stoletju. č) okoli leta 2007.

Naštej predele mesta.

Dopolni. Bovec je znan po reki , ki ima

značilno barvo in nekaj večjih . Med Krnico in Rombonom v Bovec priteče reka .

� Koliko prebivalcev ima Bovec? Ali se njihovo število veča ali manjša? Pojasni, zakaj se mladi selijo.

� Obkroži DA, če trditev drži, oz. NE, če ne drži. Industrija v Bovcu je zelo razvita. DA NE Prebivalci se ukvarjajo samo s kmetijstvom, poljedelstvom in živinorejo. DA NE Mesto je bilo porušeno v 2. svetovni vojni. DA NE Kašte so stari vodnjaki. DA NE Žičnica pelje na visokogorsko smučišče Vitranc. DA NE

Naštej šest športnih aktivnosti, ki se v Bovcu odvijajo pozimi in poleti.

Opis kraja

Dolina Soče (foto: Marko Šimenc)

6

Besedilo Vaje

Cerkev Device Marije v Polju (www.bovec.si)

Soteskanje (www.bovec.si)

� Katere javne zgradbe so v Bovcu?

� V središču mesta stoji cerkev a) sv. Lenarta. b) Device Marije v Polju. c) sv. Urha.

�� Freske Jerneja iz Loke so v cerkvi a) sv. Urha. b) Device Marije v Polju. c) sv. Lenarta.

� Po čem je Bovec predvsem znan? – , – , – .

� Obkroži črko pred nepravilno trditvijo. V Bovec lahko pridemo a) po reki Koritnici. c) po cesti skozi Tolmin in Kobarid. b) po cesti preko prelazov. č) s športnim letalom.

� V desnem stolpcu poišči razlago naštetih besed. aktivnost A čolnarjenje rafting B slika, narejena na svež omet soteskanje C razgled po pokrajini, ki se vidi z določenega mesta freska Č dejavnost, delovanje D spust po soteskah, ki jih je voda izdolbla v skalo

�� Kaj si izvedel o Bovcu? Dopolni. – leži, – iz je, – prebivalcev ima, – s čim se prebivalci , – katere zgradbe ima mesto, – katere so njegove in

povezave.

7

Besedilo Vaje

� Na zemljevidu označi lego Bovca.

Dopolni. Besede Rombon, Kanin, Krnica, Mangart, Soča, Koritnica so , zato jih pišemo z začetnico.

Popravi napake.

Pot iz ljubljane do kobarida na primorskem je kar dolga, saj moraš skozi idrijo, mimo slapa ob idrijci, kjer se je rodil pisatelj in scenarist ciril kosmač, ki je napisal scenarij za film balada o trobenti in oblaku. Zadnja leta je preživel v svoji hiši v portorožu.

Opis kraja8

Besedilo Vaje

Opis rastline

1 Preberi besedilo.

Pljučnik(PULMONARIA OFFICINALIS)

Pljučnik (zajček, pikec, cmulež, jezusova suknjica, kuščernjak, srčnica, velikonočnica, noč in dan,

zajčki) je zelo razširjena zimzelena trajnica. Spada v družino srhkolistovk.

Ima razraslo korenino, liste, steblo in cvetove.

Spomladi iz razrasle korenine zraste 20 centimetrov visoko dlakavo steblo. Iz njega poženejo temno

zeleni listi z belimi lisami. Na vrhu stebla so zvezdasti cvetovi z razprostrtim robom. Ti so sprva rdeči,

potem vijoličasti in na koncu modri. Cveti od marca do konca maja. Po cvetenju iz korenine zrastejo

pritlični listi, ki so večji od stebelnih. Oblika teh listov spominja na krila pljuč.

Raste v svetlih iglastih gozdovih, na travnikih, pašnikih in posekah. Dobro uspeva na vlažnih, s

humusom bogatih tleh.

Pljučnik je zdravilna rastlina. Uporabni so cvetoča rastlina in listi. Rastlina je, razen korenin, bogata

z zdravilnimi učinkovinami, kot so kremenčeva kislina, rudninske snovi, smole in čreslovine.

Učinkovito deluje pri vseh pljučnih boleznih, npr. vnetju dihal, bronhitisu, astmi, pljučnici in celo pri

jetiki. Čaj je učinkovit napitek pri vseh prehladnih obolenjih.

Prirejeno po Vzajemnosti, februar 2008

Miha, ti pa grozno

kašljaš.

V lekarni si kupi pljučnikov čaj.

Pomaga.

Zelo sem prehlajen.

Pljučnik! Tista roža, ki

je pikasta kot kuščar in

ima veliko barvnih cvetov.

9

ZZV SLO 6 2012 notranjost.indd 9 27.9.12 8:35

Besedilo Vaje

� Besedilo je a) opis predmeta. b) opis pljučnih bolezni. c) opis rastline. č) pripoved o zdravilni rastlini.

� Komu je besedilo namenjeno? a) Nabiralcem zdravilnih zelišč. b) Bralcu revije Vzajemnost. c) Zdravnikom. č) Botanikom.

� Poimenuj dele rastline.

� Dopolni preglednico.

KLJUČNE BESEDE BISTVENI PODATKI

Ime rastline

Deli rastline

Višina stebla

Čas cvetenja

Rastišče

Uporabnost

Družina

�� Dopolni. Rastlino opisujemo tako, da napišemo, iz katerih je, cveti, raste, jo uporabljamo in v katero spada.

� Listi pljučnika so a) beli s svetlo zelenimi lisami. b) temno zeleni z belimi lisami. c) beli s temno zelenimi lisami. č) svetlo zeleni z belimi lisami.

Opis rastline

Foto: Miha Maček

10

Besedilo Vaje

� Pritlični listi so tisti, a) ki so pritlikavi. b) ki rastejo pri tleh. c) ki rastejo pod cvetom. č) ki prvi poženejo iz korenin.

� Ustrezno podčrtaj. Spomladi iz korenin najprej poženejo pritlični listi/požene steblo. Uporabni so samo manjši listi na steblu/vsi listi.

�� Obkroži črko pred pravilnima trditvama. a) Pljučnik ima več cvetov. b) Pljučnik ima cvetove na pritličnih listih. c) Cvetovi so najprej vijoličasti, potem rdeči in nazadnje modri. č) Pljučnik ima zvezdaste cvetove.

� Odgovori na vprašanja. Koliko imen te rastline si zasledil v besedilu? Katero ime ni slovensko? Prepiši ga.

Podčrtaj pravilni besedi. Ime Pulmonaria officinalis je angleško/latinsko. Slovenska imena rastlin pišemo z veliko/malo začetnico.

� Razloži naslednja ljudska imena za pljučnik. Velikonočnica se imenuje zato, ker . Pljučnica se imenuje zato, ker . Kuščernjak se imenuje zato, ker .

� Obkroži črko pred boleznimi, na katere pljučnik učinkovito deluje. a) Jetika. b) Bronhitis. c) Zobobol. č) Astma.

Foto: Alenka Mihorič

Foto: Alenka Mihorič

11

Besedilo Vaje

Kaj je s teboj, Miha? Si

prehlajen?

Ne vem … mrazi me,

imam vročino, glavobol in vse

me boli.

To pa ne bo prehlad, ampak

gripa.

Opis poteka bolezni


Virusi gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki se širijo s kašljanjem in kihanjem ter v neposrednem stiku z bolnikom. Ta izloča veliko koli-čino virusov celo do 14 dni. Od okužbe do pojava bolezni traja 1–3 dni.

Navadno se bolezen začne z visoko temperaturo celo do 41 stopinj C, mrzlico, mrazenjem, glavobolom, utrujenostjo ter bolečinami v miši-cah in križu. Te pojave spremljajo še dražeči kašelj, hripavost, bolečine v žrelu, pekoče bolečine v očeh, zamašen nos, lahko pa tudi bister izcedek iz nosu in driska. Vročina traja 2–5 dni. Po 4. dnevu se počutje izboljšuje, izrazit postane suhi kašelj, ki lahko traja še 10–14 dni. Gripa navadno izzveni sama od sebe in ne pušča posledic.

Včasih lahko pride do zapletov, kot so virusna pljučnica, bakterijska pljučnica, krup, vnetje obušesne žleze slinavke, bolečine v mišicah, redko tudi vnetje srčne mišice in dodatne bakterijske okužbe.

Bolnik naj počiva in užije veliko toplih napitkov, lahko tudi zdravilo za pomirjanje kašlja.

Najbolj zanesljiv način preprečevanja je cepljenje.http//med.over.net/za_bolnike/bolezni_clanki/gripa_clanek_3.htm

12

Besedilo Vaje

� Kateri naslov bi dal zgornjemu besedilu? Naslov napiši na črto nad besedilom.

� Koliko odstavkov ima besedilo? V katerem odstavku zveš o poteku bolezni? Kateri odstavek govori o širjenju te bolezni? Kaj zveš v zadnjem odstavku? O čem govori 4. odstavek? V katerem odstavku je navedeno ravnanje ob tej bolezni? V katerem odstavku zveš za čas od okužbe do izbruha bolezni?

�� Na črte ob besedilu napiši ključne besede tega odstavka.

� Ključne besede, ki si jih napisal ob besedilu, spremeni v ustrezna vprašanja in dopolni naslednji miselni vzorec.

GRIPA

Kako ravnamo?

13

Besedilo Vaje

� Katere trditve niso pravilne? a) Gripo povzročajo bakterije. d) Bolnik mora veliko piti. b) Redko nastopi vročina. e) Gripe se ne da preprečiti. c) Bolnika boli glava. f ) Vročina traja en dan. č) Gripa vedno pusti posledice. g) Gripa poneha sama od sebe.

� Kaj je izhodiščno besedilo? a) Opis postopka. c) Opis poteka bolezni. b) Opis predmeta. č) Nasvet strokovnjaka.

Dopolni s podatki iz besedila. Celo do 14 dni . Od 1–3 dni . Od 2–5 dni . Še 10–14 dni . Po 4. dnevu .

Primerjaj bolezenske znake pri gripi in nahodu.

SIMPTOMI GRIPA NAHOD

vročina običajno visoka, 3–4 dni redko

glavobol da redko

izčrpanost in/ali slabotnost trajanje 2–3 tedne blaga

bolečine običajne in pogosto močne rahle

utrujenost v začetku in včasih močna nikoli

zamašen nos včasih običajno

bolečine v grlu včasih običajno

kašelj da redko

neugodje v prsih običajno in včasih močno rahlo do zmerno

komplikacije bronhitis, pljučnica težave s sinusi

http://www.markocim.com/pti_kl_slika.htm

Obkroži črko pred pravilnimi trditvami. a) Visoka vročina je značilna za nahod. b) Glavobol je prisoten pri gripi. c) Kašelj je pogostejši pri nahodu. č) Utrujenost je značilna za gripo. d) Zamašenost nosu je običajna za nahod. e) Zapleti lahko nastopijo pri obeh boleznih. f ) Izčrpanost/slabotnost je močnejša pri gripi.

Opis poteka bolezni14

Besedilo Vaje

� Besedam komplikacija, simptom in temperatura napiši domače sopomenke.

�� Podčrtaj pravilno napisane besede. kapljica/kaplica plučnica/pljučnica kašlanje/kašljanje vnetje/unetje iscedek/izcedek ceplenje/cepljenje učasih/včasih zanesljiv/zanesliv

Naslednjim besedam napiši protipomenke. bister (izcedek) včasih neposreden redko

15

Besedilo Vaje

Opis igre/športa


MED DVEMA OGNJEMA

Če vas je veliko, bo igra med dvema ognjema ravno pravšnja za vas.

Pravokotno, ne preveliko, igrišče je razdeljeno v dva dela. V enem delu je modra ekipa, v drugem pa rdeča. Noben igralec ne sme zapustiti polja svoje ekipe. Vsaka ekipa si izbere svojega metalca žoge, ki se postavi za nasprotnikovo polovico igrišča. Modri metalec stoji torej za polovico rdečih, rdeči metalec pa za polovico modrih.

Igro začne eden od metalcev, na primer rdeči igralec. Z žogo poskuša zadeti nasprotnikovega igralca. Če se mu to posreči, mora zadeti igralec zapustiti svoje igrišče ter se postaviti ob metalca svojega moštva in mu pomagati. Če pa modri igralec žogo ujame, poskuša nato sam zadeti nasprotnikovega igralca in ga tako izločiti.

Če žoga pade z igrišča, jo pobere metalec, ki stoji na tisti strani. Ta sme potem spet poskusiti z njo zadeti nasprotnikovega igralca. In tako gre to naprej, dokler ena ekipa nima več nobenega igralca v polju; nasprotna ekipa postane zmagovalec.

Prirejeno po Tobias Günther, 1000 imenitnih iger, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2007

modri metalec rdeči metalec

Miha, pred začetkom preberiva še enkrat

pravila o igri iz knjige 1000 imenitnih iger.

MODRO MOŠTVO RDEČE MOŠTVO

16

Besedilo Vaje

� Razmisli, ali si iz besedila izvedel kaj o tem, – kje se ta igra igra, DA NE – kdo jo igra, DA NE – kateri pripomočki so potrebni zanjo, DA NE – kako se jo igra, DA NE – kdo vodi igro, DA NE – kdo je zmagovalec igre. DA NE

� Še enkrat preberi besedilo in vpiši podatke o – igrišču: , – tekmovalcih: , – pripomočkih: .

� V besedilu so našteti koraki oz. faze igre, tj. kako poteka igra. Korake uredi v pravilno zapovrstje tako, da na črto napišeš številke od 1 do 5.

Modri metalec zadene nasprotnikovega igralca z žogo. Vsaka ekipa določi metalca žoge. Modri metalec se postavi za črto nasprotnikovega dela igrišča. Zadeti rdeči igralec mora oditi k svojemu metalcu. Če rdeči metalec ujame žogo, poskuša z njo zadeti nasprotnika.

� Kako se igra? – Kaj delamo pred začetkom igre? – Kaj delamo med začetkom igre in njenim koncem? – Kako se tekmovalci izločajo iz igre? – Kdo je zmagovalec v igri?

Igro opišeš tako, da navedeš, - kje se igra, - kdo jo igra, - kdo jo vodi in kaj pri tem dela, - s čim se igra, - kako se igra (navedeš, korake oz. faze igre, ki jih moraš pravilno razvrstiti).

17

Besedilo Vaje

� V povedi obkroži glagole. Če modri igralec žogo ujame, lahko sam zadene nasprotnikovega igralca in ga tako izloči.

Glagole prepiši v preglednico in jim določi časovno obliko, osebo in število.

GLAGOL ČASOVNA OBLIKA OSEBA ŠTEVILO

V kateri časovni obliki so glagoli? Utemelji.

� Preberi naslednje besedilo.

Za ulični hokej smo s kredo narisali dva gola, poiskali dve palici, dva kamna in teniško žogico ter sestavili dve moštvi. Ko je vsak igralec dobil svojo palico, smo začeli igrati. Cilj igre je bil s palicami spraviti žogico v nasprotnikov gol.

Ali je zgornje besedilo opis igre? DA NE Utemelji.

Besedi moštvo poišči sopomenko v besedilu iz 1. naloge.

Opis igre/športa18

Besedilo Vaje

Ocena


Otroški film – drugačeTEAScenaristka in režiserka: Hanna A. W. SlakSlovenija, Hrvaška, BiH, 2007Producenta: Frenk Celarc (Gustav film), Dunja Klemenc (Studio Maj)Fotografija: Karina M. KleszczewskaZvok: Hanna Preuss SlakIgralci: Sandi Krošl (dedek), Nikolaj Burger (Martin), Manca Dorrer (Martinova mama), Marko Mandič (Martinov oče), Pina Bitenc (Tea), Tanja Šojić (Teina mama) Trajanje: 87 minut

Tea je drugi igrani celovečerni film 33-letne režiserke Hanne A. W. Slak. Po prvencu Slepa pega (2002), temačni zgodbi o zasvojenosti, je tokrat posnela film za otroke.

Film Tea je v maločem podoben večini otroških filmov, kar je pravzaprav njegova prednost. Film je namreč s svojim načinom pripovedovanja, preprosto zgodbo in nič strašljivimi “gozdnimi” vožnjami, nekoliko skrivnostno čarobnimi, pravo nasprotje razgibanosti, dramatičnosti in neverjetnosti različnih Harryjev Potterjev in Gospodarjev prstanov.

Ana, danes te moram pohvaliti. Imela si odličen govorni

nastop. Enkratno!

Hvala. Zelo sem se potrudila

in se temeljito pripravljala.

Imela si odličen uvod! Učinkovit zaključek!

Vsebina pa – zanimiva, veliko novega smo

zvedeli!

Pogosto me kritiziraš, Miha. Zato sem zelo

vesela tvojih prijaznih

besed.

Foto: Guillaume Cailleau

19

Besedilo Vaje

Tea ima več glavnih junakov. Eden od njih je Gozd, ki ima s svojo čarobno podobo in z zvoki v sebi še največ nenavadno lepega, celo pravljičnega. “Nje-gova usta” pooseblja dedek, zagonetni modrec pre-prostih resnic. K njemu in k starodavnemu kostanju se po prijateljsko pomoč in nasvete zateka desetletni Martin, ki s svojimi starši, nekakšnimi “nazaj k na-ravi” ozaveščenci, živi v idilični hiši sredi gozdne jase. V to naravno idilo vstopita tujki, deklica Tea in njena mama, iz Bosne pregnani begunki. Kljub pre-

cejšnji začetni nenaklonjenosti se Martin in Tea zbližata in si prizadevata – zdaj kot prijatelja – upreti se nevarnosti, ki grozi gozdu, tj. poseki. Žage na vratu pa nimajo le drevesa; predvsem gre za metaforo ogroženosti in poškodovanosti posameznika, ki ni kos svoji usodi, saj je ta prevečkrat odvisna od sveta, ki ga obkroža. Vprašanje, na katerega bosta morala Martin in Tea najti odgovor, je, kaj je pomembnejše od življenja drevesa, ki ga ne moreta zaščititi. Kot ni mogel nihče zaščititi Tee pred grozotami vojne, pa tudi ne Martina pred nerazumevanjem vrstnikov zaradi njegove drugačnosti.

Tea morda ni film, ki navduši na prvi pogled. A med vidno in zvočno spektakelske prizore naniza do-volj oprimkov, ki pritegnejo prav s preprostim razmišljanjem.

Ženja Leiler

Prirejeno po Delu, 20. februarja 2008

� Odgovori. Kdo je napisal besedilo? Kje je bilo objavljeno? Kdaj je bilo objavljeno? O čem govori besedilo?


NASLOV BESEDILA

NASLOV FILMA

LETO SNEMANJA

REŽISER

SCENARIST

PRODUCENT

AVTOR FOTOGRAFIJE

Ocena fi lma

Foto: Guillaume Cailleau

20

Besedilo Vaje

� Odgovori. O kom govori film? Kaj pripoveduje o njih? Iz katerega odstavka izhodiščnega besedila si to izvedel?

Obkroži ustrezno trditev. Sporočevalec v 3. odstavku besedila a) opisuje film. c) pripoveduje o obisku filmske predstave. b) ocenjuje film. č) obnavlja vsebino filma.

�� Čemu je sporočevalec v 3. odstavku besedila obnovil vsebino filma?

� Obkroži črko pred pravilnima trditvama. Sporočevalec je napisal besedilo iz 1. naloge, a) da bi poročal o novem filmu. b) da bi izrazil svoje mnenje o filmu. c) da bi predstavil vsebino filma. č) da bi opisal film. d) da bi vplival na prejemnikovo mnenje.

Iz katerega odstavka/katerih odstavkov je to razvidno?

� Kaj sporočevalec meni o filmu? a) Njegova ocena je pozitivna. b) Njegova ocena je negativna. c) O filmu nima nobenega mnenja.

Ali torej film hvali ali graja? Iz zadnjega odstavka besedila prepiši glagol, s katerim je sporočevalec izrazil svoje

naklonjeno mnenje o filmu.

Obkroži črko pred pravilnimi trditvami. Sporočevalec je pohvalil a) naslov filma. d) odlično igro glavnih igralcev. b) režiserko filma. e) čarobno prikazovanje gozda v filmu. c) umirjeno dogajanje v filmu. f ) filmski zvok. č) preprosto zgodbo v filmu.

Ocena je besedilo, v katerem sporočevalec izraža svoje mnenje, tj. hvali ali graja knjigo/fi lm/TV-oddajo ipd. Svoje mnenje mora utemeljiti.

21

Besedilo Vaje

Komu je namenjeno besedilo?

� Obkroži črko pred trditvama, ki glede na besedilo iz 1. naloge ne držita. a) V ospredju filmske zgodbe sta otroka in gozd. b) Martin živi daleč od mestnega vrveža. c) Martinovi starši so veliki ljubitelji življenja v sožitju z naravo. č) Martinov ded razume govorico narave. d) Martin in Tea sta od svojega prvega srečanja velika prijatelja. e) Naravi, v kateri živi Martin, grozi uničenje. f ) Martinu in Tei uspe rešiti gozd pred pogubo.

� Kaj pomeni beseda prvenec v prvem odstavku besedila? a) Prvorojenec. b) Prvo umetniško delo koga. c) Vrsta zdravilne rastline. č) Prvi avtomobil določenega tipa.

Poveži. scenarist kdor se ukvarja s financiranjem filma režiser kdor se ukvarja z režiranjem producent kdor napiše scenarij

� V besedilu poišči besedo, ki pomeni – del gozda, na katerem je drevje posekano: ; – dogajanje, ki zaradi zanimivosti in slikovitosti vzbuja pozornost: .

V oceni sporočevalec navede splošne podatke o ocenjevanem delu (naslov, ime pisatelja/režiserja/scenarista/igralcev …), nato ovrednoti

vsebino. Z oceno sporočevalec skuša vplivati na prejemnikovo mnenje. Pod njo se mora podpisati z imenom in priimkom.

Ocena fi lma22

Besedilo Vaje

Novica

� Katere podatke si izvedel iz pogovora med Ano in Miho?


NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija 9. oktober 2007

Akrobatski rokenrol

Vrhniška para odlična v St. Peterburgu V prvem tednu meseca oktobra sta se vrhniška plesna para, Helena Gutnik in Jaka Južnič ter Tanja Gutnik in Grega Petkovšek, kot edina slovenska predstavnika udeležila tekmovanja za Svetovni po-kal v akrobatskem rokenrolu v St. Peterburgu v Rusiji. Dosegla sta vrhunska rezultata, saj sta se oba uvrstila v finale. Pri mlajših mladincih sta Helena Gutnik in Jaka Južnič zasedla odlično 2. mesto, pri starejših mladincih pa sta Tanja Gutnik in Grega Petkovšek priplesala prav tako odlično 6. mesto. Helena in Jaka sta tako v akrobatskem rokenrolu na 4. mestu na svetovni rang lestvici pri mlajših mladincih, Tanja in Grega pa na 3. mestu pri starejših mladincih. G. T.

Miha, si prebral, kdo vse je sodeloval pri

odpravljanju posledic jesenskega neurja v

Železnikih?

Sem. Na pomoč je prišlo tudi 76 gasilcev Gasilske zveze Dolomiti. Ekipa je pomagala od 21. do 23.

septembra čistiti naplavine v Alplesu in Železnikih.

Novica o hitrem in množičnem sodelovanju pri

odpravljanju posledic hudega neurja nas je vse

razveselila.

Prirejeno po časopisnem besedilu

23

Besedilo Vaje

Kje je bilo besedilo objavljeno? V kateri rubriki je bilo objavljeno? Kdo ga je napisal?

� Čemu je novinar napisal to besedilo? a) Da bi bralce seznanil z aktivnostmi vrhniških mladincev. b) Da bi bralce seznanil z vrsto plesa. c) Da bi se mladostniki navdušili za akrobatski ples. č) Da bi bralce seznanil z izvrstno uvrstitvijo vrhniških parov v finale za Svetovni

pokal v akrobatskem rokenrolu.

� Odgovori na vprašanja. Kaj se je zgodilo? Kdo je bil udeleženec? Kdaj se je dogodek zgodil? Kje se je zgodil?

� Besedilo je a) opravičilo. c) novica. b) vabilo. č) poročilo.

� Dopolni. Novica je kratko besedilo, objavljeno v , po ali po

. V njej izvemo , , kdaj in kje se je dogodek zgodil in je do njega prišlo. Časopisna novica ima naslov, na koncu pa ime

. Lahko ima tudi fotografijo.

� Odgovori na vprašanja. Ali ima besedilo samo en naslov? Kaj si izvedel iz naslova? Ali je v naslovu najmanj ali najbolj pomemben podatek? Kaj si izvedel iz nadnaslova?

Preveri resničnost naslednjih trditev. Tekmovanje je potekalo v spomladanskem mesecu v St. Peterburgu. DA NE Samo eden od vrhniških parov se je uvrstil v finale. DA NE Par Tanja Gutnik in Grega Petkovšek je zasedel 2. mesto. DA NE Helena Gutnik in Jaka Južnič sta plesala v kategoriji mlajših mladincev. DA NE Oba para sta sodelovala na tekmovanju za Evropski pokal. DA NE

Novica24

Besedilo Vaje

NOVICA

KAJ se je zgodilo?

Podčrtaj ustrezno trditev. Ob tem dogodku bi tekmovalcem za izjemen dosežek čestital/voščil.

� Poveži. akrobacija A mesto, položaj koga glede na naslov, ugled kategorija B zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših rang C kar se ugotovi s kakim dejanjem/dokaže z delom/s številom finale izražen športni dosežek Č težko izvedljiva, tvegana telesna vaja D skupina, ki ima v okviru kake razdelitve enake

oz. podobne značilnosti

� Miselni vzorec dopolni s ključnimi vprašanji.

25

Besedilo Vaje

Miha, si že našel svoje

kolo?

Napiši mali oglas in ga obesi na

oglasno desko pri trgovini ali pa ga pošlji v časopis.

Dobra zamisel.

Pomagaj mi ga sestaviti. Bom. Opis

mora biti kratek, natančen. Pa na

telefonsko ne smeva pozabiti.

Mali oglas

� Katero besedilo bo napisal Miha?

� Preberi besedila. 1 2

V Trzinu se je v začetku novembra izgubil leto dni star MEŠANČEK DINO.

Je črne barve. Okoli vratu ima rdečo ovratnico z značko in imenom.

Vse, ki bi Dina videli, prosim, če pokličete na telefon 01754 56 56.

PRENOSNI RAČUNALNIK S TISKALNIKOM

prodam. Cena po dogovoru.

☎ 081 713 591

3 4

NUJNA HIŠNA POPRAVILAZa vas popravljamo vse tisto,

za kar veliki mojstri nimajo časa.

☎ 02 733 58 15

GRELNO GOBICO FLAMULA za gretje zunanjih prostorov

kupim po ugodni ceni.

☎ 070 111 803

Ne.

Mali oglas je besedilo, v katerem poimenuješ in na kratko opišeš/našteješ vse značilnosti predmeta, ki ga kupuješ/prodajaš/iščeš.

Običajno navedeš še ceno in telefonsko številko, da se naslovnik lahko odzove.

26

Besedilo Vaje

5

INŠTRUKCIJE za OŠ in SŠ iz matematike, fizike in kemije nudim.

Strokovno vodstvo profesorjev. Pokličite!

☎ 061 909 119

Ali v vseh oglasih sporočevalci kupujejo? DA NE V katerih oglasih sporočevalca nudita storitev? Kateri oglas bi lahko pritrdil na oglasno desko?

� Čemu je v 1. besedilu naveden podatek, da ima mešanček ovratnico z značko in imenom? Zakaj je v 5. besedilu navedeno, da potekajo inštrukcije pod strokovnim vodstvom? Kako lahko naslovnik izve več podatkov? Kaj pomeni besedna zveza cena po dogovoru?

� Kdo je napisal male oglase? Izbiraj med besedami iskalec, kupec, ponudnik storitev, prodajalec.

1. oglas 2. oglas 3. oglas 4. oglas 5. oglas

� Komu je namenjen – 2. oglas? – 4. oglas? – 5. oglas?

� Dopolni. Mali oglasi imajo naslove rubrik (npr. GLASBILA, INŠTRUKCJE ali PRODAM, KUPIM itd.), napisane

z velikimi črkami, da se naslovnik . V malem oglasu je običajno napisana tudi , da se naslovnik lahko

.

27

Besedilo Vaje

� Poveži naslove rubrik v malih oglasih s tem, kar se prodaja/išče/oddaja/nudi. MOTORNA KOLESA A Kodra, pritlikavega, z rodovnikom, prodam.

Ogled v Ljubljani po 16. uri. Tel. 071 621 772 STORITVE B Iščem žensko za varstvo otrok v Šiški.

Pokličite me med 10. in 12. uro. Tel. 01 602 03 17 ODDAM C Scooter SYM RUROX, l. 2007, 40 km, 2-taktni, 50 ccm,

3,2 kW, zelo ohranjen, ugodno prodam. Tel. 070 505 333 ŽIVALI Č Lj. Bežigrad, blizu centra, stanovanje 56 m2,

cena 300 evrov mesečno, oddam. Tel. 061 723 723 OTROŠKO VARSTVO D Nudim selitve pohištva, prenovo stanovanja,

beljenje. Tel. 03 901 15 10

Oglas lahko pošlješ/oddaš po telefonu, po faksu, po e-pošti, na spletni strani izberi.si, po redni pošti ali pri okencu uredništva izbranega časopisa.

Mali oglas28

Besedilo Vaje

Prijavnica


PLESNA ŠOLA WOLFYLjubljana, Parmova 25 Tel. 01/437 75 10, e-naslov: [email protected], spletna stran: www.wolfy.si

Plesna šola Wolfy se je posvetila strokovnemu delu na področju plesnega izobraževanja mladih. Na plesnih vajah se tečajniki naučijo osnovnih in zahtevnejših korakov plesa, ki je najboljša povezava umetnosti in športa. Skupaj s strokovnjaki, ki si znanje pridobivajo tako doma kot v svetu, vsako leto popeljemo v svet plesa, dobre družbe in zabave več kot tisoč otrok.

Program PALČKI za učence od 1. do 3. razredaProgram je sestavljen iz skupinskih plesov z elementi jazz baleta, ljudskih plesov in izraznega plesa, ki je nadgrajen z elementi standardnih in latinskoameriških plesov.

Program PLESNE ZVEZDE za učence od 4. do 6. razredaV tej starostni skupini se učenci naučijo plesnih korakov standardnih in latinskoameriških plesov, osnovnih elementov džez baleta, hiphopa in poppinga.

Program POP PLANETI za učence od 7. do 9. razredaPlesalci se ob sodobni glasbi naučijo tehnike hiphopa in koreografije, podobne tistim, ki jih vidite v videospotih največjih svetovnih zvezdnikov. Spoznali bodo tudi osnove družabnih plesov in showdanca.

Miha, res hodiš h

karateju?

Res. Bi se ti tudi vpisala?

Ne, ne, jaz se bom letos vpisala k

džez baletu. Zato moram

izpolniti prijavnico.

29

Besedilo Vaje

Posamezni tečaj obsega osem vaj po eno uro tedensko. Cena tečaja je 35 evrov.

Tečaj lahko plačate s položnico. Pri vpisu dveh otrok staršem nudimo 20 % popust. Tečaji bodo v prostorih šole.

Prijavnico oddajte razredniku ali v tajništvu šole. Prijavite se lahko tudi po e-pošti ([email protected]) ali telefonu (01 437 75 10 vsak dan 10.00–12.00 in 16.00–20.00).

� Poveži. koreografija A glasbena zvrst videospot B poznavalec džez C slikovni posnetek element Č oblikovanje strokovnjak D prvina/del celote

� Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. Besedilo je a) opis tečajev, ki jih nudi plesna šola. c) vabilo v plesno šolo s prijavnico. b) razlaga sodobnih plesov. č) predstavitev strokovnjakov.

� Odgovori na vprašanja. Komu je namenjeno to besedilo? Kam vabi sporočevalec? Komu so namenjeni programi? Koliko programov je na izbiro? Koliko vaj obsega posamezni program? Kdo vodi plesne tečaje?

Prijavnica30

Besedilo Vaje

Kako so učenci prejeli vabilo? Kateri program je primeren za šestošolca?

�� Šestošolec se bo v izbranem programu naučil a) vse ljudske plese. b) plesne korake latinskoameriških in standardnih plesov, hiphopa, džez baleta, poppinga. c) samo latinskoameriške plese. č) osnove showdanca.

�� Podčrtaj pravilno trditev. Plesni tečaji bodo v prostorih tečajnikove šole/plesne šole.

7. Dopolni. Vsak plesni tečaj stane in poteka na teden. Koliko? Kolikokrat?

V plesni tečaj a) vpiše učenca šola, ki jo obiskuje. c) vpiše učenca razrednik. b) svojega otroka vpišejo starši. č) se lahko vpiše učenec sam.

V katerem primeru imajo starši popust?

� Kako lahko starši prijavijo svojega otroka v plesno šolo?

� Obkroži pravilno trditev. Učenec sme sam izpolniti prijavnico. DA NE Učenec lahko prijavnico tudi podpiše. DA NE

Izpolni prijavnico na strani 30.

31

Besedilo Vaje

Obvestilo


Tabornice in taborniki rodu Beli medved!

Obveščam vas, da je sestanek tabornikov rodu Beli medved, ki je bil napovedan za torek, 16. maja, preložen na torek, 23. maja, ob 15.00 na naši šoli, in sicer v učilnici št. 31 (2. nadstropje).

Zdravo!

Andrej Kobal

�� Besedilo, ki si ga prebral, je a) vabilo. b) obvestilo. c) opravičilo. č) mali oglas.

Po kateri besedi v besedilu to sklepaš?

Ana, greš na taborniški

sestanek?

Saj je preložen!

Res? Kako pa to veš?

Na oglasni deski sem prebrala obvestilo.

Obvestilo seznanja naslovnika o tem, kaj se bo zgodilo. Vsebuje naslednje podatke: kaj se bo zgodilo, kdaj in kje se bo zgodilo,

komu je namenjeno in kdo obvešča.

32

Besedilo Vaje

� Odgovori. Komu je namenjeno zgornje obvestilo? Kdo ga je napisal? O čem obvešča? Za kdaj je bil napovedan prvotni sestanek? Za koliko dni je sestanek prestavljen? Kje bo sestanek?

� Dopolni naslednji miselni vzorec.

OBVESTILO

K obvešča?

K se bo to zgodilo? K se bo to zgodilo?

K obvešča?

K obvešča?

33

Besedilo Vaje

� Preberi še naslednji obvestili. A

NGNarodna galerija LjubljanaPuharjeva 91000 Ljubljana

V soboto, 19. januarja, ob 10. uri bo v prostorih Narodne galerije pedagoška delavnica. S pomočjo sledi bomo poiskali živali, ki so naslikane na slikah evropskih mojstrov, ter spoznali, kdo so bili animalisti in kakšne slike so ustvarjali.V delavnici bomo izdelovali živali iz papirja.

Prijatelji Narodne galerije Galov klub

B

Jana,obveščam te, da bomo 3-letnico našega literarnega krožka praznovali pri meni doma, in sicer 19. januarja, ob 19.00.

Meta

V spodnjo preglednico napiši ustrezne podatke.

OBVESTILO A OBVESTILO B

Kdo obvešča?

Koga obvešča?

O čem obvešča?

Kdaj se bo to zgodilo?

Kje se bo to zgodilo?

Kateri podatek je v obeh besedilih enak?

Obvestilo34

Besedilo Vaje

� Dopolni. Besedilo A je (javno/zasebno) , saj . Besedilo B je (javno/zasebno) , saj .

� Katero od obvestil v 5. nalogi je neuradno?

Animalist je a) risar figur v risanem filmu. b) umetnik, ki upodablja živali. c) izumrla žival. č) še živeča žival.

Kateri podatek je učitelj pozabil navesti v naslednjem obvestilu?

Spoštovani starši!

Roditeljski sestanek za učence 6. a bo v učilnici štev. 12, in sicer ob 17.00.

Razrednik 6. a Aleš Ažbe

35

Besedilo Vaje

Vozni red


Vozni red vlaka: RG 1606Številka vlaka: 1606Vrsta vlaka: RG – Regionalni vlakOpombe (koledar vožnje): Vozi ob sobotah ter 15. 8. 2008.

Vozni red vlaka: RG 1607Številka vlaka: 1607Vrsta vlaka: RG – Regionalni vlakOpombe (koledar vožnje): Vozi ob sobotah ter 15. 8. 2008.

Postaja Prihod Odhod Postaja Prihod Odhod

Ljubljana 7.30 Atomske toplice 18.23

Litija 7.55 7.56 Stranje 18.32 18.32

Zagorje 8.08 8.09 Šmarje pri Jelšah 18.35 18.37

Trbovlje 8.14 8.15 Grobelno 18.45 18.46

Zidani Most 8.29 8.30 Celje 18.58 18.59

Laško 8.45 8.46 Laško 19.08 19.09

Celje 8.55 8.57 Zidani Most 19.25 19.26

Grobelno 9.10 9.11 Trbovlje 19.38 19.39

Šmarje pri Jelšah 9.17 9.18 Zagorje 19.44 19.45

Stranje 9.22 9.22 Litija 19.57 19.58

Atomske toplice 9.31 Ljubljana 20.24

Vozni red velja od 9. decembra 2007 do 13. decembra 2008.

Vozni red velja od 9. decembra 2007 do 13. decembra 2008.

Vozi me vlak v daljavo, daleč

tja v širni svet …

Saj res, Miha, kdaj bova kupila karte za vlak v Atomske toplice? V soboto

greva, kajne.

Ja, tudi moja sestrična Tanja in

tvoj prijatelj Franci se nama bosta

pridružila.Poglejva v vozni red, kdaj morava

na vlak in kdaj bosta na postaji čakala Tanja in

Franci.

36

Besedilo Vaje

� Podčrtaj pravilno besedo. V besedilu iz 1. naloge so navedeni podatki o ladijskem/železniškem/letalskem/avtobusnem

prometu.

Kako imenujemo tako vrsto besedila?

� Odgovori na vprašanja. Kdo je sestavil besedilo iz 1. naloge? Kje ga lahko dobimo? Ali je zgrajeno iz povedi? Pojasni. V kateri smeri vozi vlak?

� Katere podatke najdeš v besedilu? Obkroži DA, če trditev drži, oz. NE, če trditev ne drži. O postajah, na katerih se ustavi vlak. DA NE O številki vlaka. DA NE O času odhoda vlaka s posamezne postaje. DA NE O času prihoda vlaka na posamezno postajo. DA NE O dnevih, ko vlak ne vozi. DA NE O ceni železniške vozovnice. DA NE O kilometrski razdalji med posameznimi postajami. DA NE O voznikih vlakov. DA NE O vrsti vlaka, ki vozi v določeni smeri. DA NE

�� Obkroži črko pred pravilnimi trditvami. a) Vlak vozi od Ljubljane do Atomskih toplic dve uri. b) Vlak se ustavi v Celju za pet minut. c) Vlak od Ljubljane do Atomskih toplic vozi vsak dan. č) Vlak vozi od začetne do končne postaje v obeh smereh enako dolgo. d) Vlak odpelje iz Ljubljane ob pol osmih. e) Vlak ima enako število vmesnih postaj v obeh smereh. f ) Vlak, ki pelje v Atomske toplice, stoji na postajah približno eno minuto. g) Vozni red obeh vlakov velja za tri leta. h) Vlak, ki se vrača iz Atomskih toplic, vozi od predzadnje postaje do končnega cilja 26 minut.

Vozni red je besedilo, v katerem je napisano, katere vrste javnega prevoznega sredstva (vlak, avtobus, letalo, ladja) vozijo v določeni smeri

in ob kateri uri odpeljejo z dane postaje oz. pripeljejo nanjo.

37

Besedilo Vaje

� Odgovori. Koliko časa vozi vlak od Trbovelj do Laškega? Kdaj odpelje vlak s končne postaje v Ljubljano? Koliko časa vozi vlak od Celja do Laškega? Koliko vmesnih postaj je od Zidanega Mosta do Ljubljane?

� Odgovori. Mihov prijatelj Franci stanuje v Trbovljah. Kdaj odpelje vlak s te postaje? Kdaj se bo vrnil v Trbovlje? Anina sestrična Tanja stanuje v Grobelnem. Kdaj bo odpeljal vlak s te postaje? Kdaj se bo vrnila v Grobelno?

Vozni redV i d38

Besedilo Vaje

Besedna družina

� Primerjaj zgradbo označenih besed v zgornjih oblačkih. Kaj imajo skupnega? a) Vse besede so popolnoma enake. b) Vse besede so popolnoma različne. c) Vse besede imajo en del enak.

Prepiši označene besede in v njih obkroži enaki del.

Koren besede je a) -voz- b) -vozn- c) -vozi-.

� Naslednjim besedam obkroži koren in ga napiši na črtico. krojač, krojiti, ukrojiti, krojaštvo, kroj - - polet, letališče, letalec, letalo, prileteti - - mladost, mladina, pomlad, mladinec, pomladanski - - gledalec, gledališče, zagledati, pregled, gledališki - -

Tole je pa res super knjiga!

Preberi jo tudi ti, Miha.

O čem pa govori?

To je znanstvenofantastična zgodba o sanjski vožnji z vesoljskim vozilom po

nebesnem vozišču. Uau! Kdo pa je vozil? In

kolikšna je bila voznina?

Del besede, ki nosi osnovni pomen besede, se imenuje koren.Npr. voznica, vozilce, vozovnica; koren: -voz-.

39

Besedilo Vaje


Filip je od nekdaj sanjal o potovanju po neznanih deželah. V potovalnem uradu je dobil vse potrebno za svojo pot, še prej pa je poskrbel za svoj novi potni list. Zjutraj je vrgel najnujnejše stvari v svojo potovalko. Danes bo postal pravi svetovni popotnik. Najprej bo s potniškim vlakom potoval do Trsta.

Iz besedila prepiši besede, ki imajo isti koren, in jim pripiši koren. - -

Iz besedila prepiši besedo, ki ima isti koren kot beseda v levem stolpcu v naslednji preglednici; izpisanim besedam pripiši koren.

BESEDA Z ISTIM KORENOM KOREN

zaskrbljen

novost

znanec

� Ali so naslednje besede povezane z besedo srce? srčece, prisrčen, osrčje, srčast, srček, srčika, srčkan DA NE

Ali imajo koren -src-? DA NE

Kaj se je zgodilo z zadnjim glasom v korenu besed? a) Ostal je nespremenjen. b) Izpadel je. c) Zamenjal se je z drugim glasom, in sicer s -č-.

� V kateri označeni besedi iz uvodnega stripa se je zadnji glas v korenu spremenil?

S katerim glasom se je zamenjal?

Besedna družina

Besedna družina združuje besede iz istega korena, npr. led, leden, ledenik.

40

Besedilo Vaje

� Naslednjim besedam obkroži koren in ga napiši na črtico. mleko, mlečen, mlekarna, mlekarica, mlekarstvo - - tišina, tiho, tihost, utišati, tihotapec - - suša, suhost, suhocvetnica, suhljad, sušenje - - knjigarna, knjigovez, knjižnica, knjiga, književnik - -

� Ali sta besedi v dvojici iz istega korena? a) poljub – Ljubljana DA NE b) poroka – rokav DA NE c) miška – pomisliti DA NE č) smreka – smrečje DA NE d) bledica – sladoled DA NE

Obkroži črko pred besedama iz iste besedne družine.

Prečrtaj besede, ki ne spadajo v isto besedno družino. voda, vodnjak, vodomer, vodoraven, voditelj barva, barvanje, barvitost, baron, barvast lasje, plast, lasnica, lasati, lasišče

Preberi povedi v preglednici. Podčrtani besedi pripiši dve besedi iz iste besedne družine. Pri tem upoštevaj zahtevo, da naj bo ena beseda samostalnik, druga pa pridevnik.

SAMOSTALNIK PRIDEVNIK

Tecimo okoli šole, fantje.

Prvi kopalci so se sončili v Portorožu.

Mama mi bo zašila novo obleko.

41

Besedilo Vaje

Sopomenke, protipomenke, nadpomenke, podpomenke

� Iz besedila v oblačkih izpiši a) sopomenki: , b) protipomenki: , c) nadpomenki: , č) podpomenke: .

� Preberi povedi. Pri nabiranju gob ga je prestrašil kosmatinec. Večje probleme rešujemo na sestanku z razredničarko. Bohinjski predor je z dolžino več kot 6 km najdaljši železniški predor pri nas. V reviji Gea je bil objavljen natečaj za najboljšo fotografijo.

Iz povedi izpiši besedo, ki ima enak pomen, kot beseda – tunel: , – medved: , – razpis: , – težave: .

� Dopolni. Besede, ki imajo enak ali soroden pomen, so .

Na morju sem se imel

super.

Tudi jaz sem se imela odlično.

Zvečer smo žurirali, zjutraj

pa spali.

Kdo v vaši družini na dopustu skrbi

za hrano? Oči, mami, sestra?

Oči nakupuje, mami kuha, midve s sestro pomijeva posodo in

pospraviva.

V naši družini je glavni kuhar oči. Rad pripravlja ribe, kot so

sardele, brancin, orada.

42

Besedilo Vaje

� Naslednjim besedam poišči sopomenko. nenehno letalo smokva roža odmev napitek

� Katera od navedenih besed ni sopomenka besedni zvezi nesmiselno govoriti. nakladati, govoričiti, brbotati, pleteničiti, čvekati, nalagati

� Besedam pripiši knjižne sopomenke. kontejner cimra bicikel smotka kikla štuk cajna štrudelj

� V naslednjih povedih poišči protipomenski par.

Prvo besedo v naselbinskih imenih in nenaselbinskih imenih pišemo z veliko začetnico. Z veliko pišemo tudi neprvo besedo, razen, če ni ta beseda mesto, vas, selo, trg ali predlog. Te pišemo z malo začetnico. Težji je zapis imen naselbin, nekoliko lažji pa je zapis drugih zemljepisnih lastnih imen.

Dopolni. Besedi, ki imata nasproten pomen, sta .

Besedam pripiši protipomenke. tih večkrat oster povsod spomniti se vzeti odgovoriti izpisati

hči znanec palček vestnost

43

Besedilo Vaje

Sopomenke, protipomenke, nadpomenke, podpomenke

Kaj pomenita besedni zvezi? Naučil se je od a do ž. Gara od jutra do večera.

� Ugotovi, ali sta naslednji dvojici besed sopomenki ali protipomenki. pozno – zgodaj utihniti – umolkniti spregovoriti – umolkniti rano – zgodaj

� Preberi povedi. V preglednico prepiši nadpomenke in podpomenke. Plamenec je velika ptica. Od božičnih okraskov so mi najbolj všeč zvezde. Megla je naravni pojav. V knjigarni sem kupil šolske potrebščine: šestilo, svinčnik, nalivno pero in radirko.

Sipa, hobotnica in ligenj so mehkužci.

NADPOMENKA PODPOMENKA

Nadpomenkam pripiši po dve podpomenki. žitarica , gora , šport , godalo ,

Beseda, ki ima ožji pomen (npr. frizer, učitelj, zdravnik), je podpomenka , beseda, ki ima širši pomen (npr. poklic), je nadpomenka.

44

Besedilo Vaje

� Poveži. 1 bencin, voda, olje plovilo 2 ladja, čoln, podmornica osebni dokument 3 sirup, mazilo, aspirin zdravilna rastlina 4 rman, ognjič, žajbelj tekočina 5 osebna izkaznica, potni list, vozniška izkaznica zdravilo

Kaj si vstavljal?

� Prečrtaj vsiljivko med podpomenkami. reka Sava, Drava, Lipica, Soča sadje jabolko, korenje, borovnica, murva pisatelj Prežihov Voranc, Polonca Kovač, Desa Muck, Tone Pavček orodje klešče, kladivo, vijak, izvijač

� Podčrtane besede imajo več pomenov. Ugotovi, kaj pomenijo v spodnjih primerih. Kobilice so jim uničile ves pridelek. Vsako plovilo ima kobilico. Pri padcu na treningu si je poškodoval ramenski sklep. Takega sklepa na sestanku nismo sprejeli.

Dopolni. Besede, ki imajo več pomenov, so .

� Poveži. A vozilo, delavec uho B dekle, žival terenec C čutilo za sluh, del šivanke korenina Č del drevesa, rod miška močnik

45

Besedilo Vaje

Premi govorUgani,

koga sem srečal med

prazniki.

Ne vem. Zelo dobro ga poznaš. Lahko ugibaš. Bil je najin sošolec.

Andrej! Je prišel za

praznike iz Amerike?

Tako je. Lepo te pozdravlja. Rekel

je, da se te rad spominja.

Škoda, da ga tudi jaz nisem

videla.

� Besedilo v oblačkih je a) prvotni govor. b) premi govor. c) odvisni govor.

� Preberi povedi. Ana, med počitnicami sem srečal najinega nekdanjega sošolca. Miha je povedal Ani: „Med počitnicami sem srečal najinega nekdanjega sošolca.”

Iz katere povedi izvemo, kdo je komu kaj rekel? Poveži. Prva poved je poročilo o prvotnem govoru. Druga poved je zapis prvotnega govora.

S prvotnim govorom poveš le, kaj je bilo rečeno, npr. Miha je srečal sošolca.S premim govorom poročaš, kdo je to rekel (sporočevalec), komu je rekel

(naslovnik) in kaj je rekel (podatek o besedilu), npr. Miha je Ani povedal: „Srečal sem Andreja.” Kdo? Komu? Kaj?

Za zapis premega govora uporabljaš posebno ločilo – narekovaj (”). Premi govor je iz dveh delov, iz spremnega

stavka in dobesednega navedka, npr.Urša je povedala sestri: „Danes sem dobila pri matematiki dobro oceno.”

spremni stavek dobesedni navedek

46

Besedilo Vaje

� Podčrtaj spremne stavke. Jerneja se je pohvalila: „Za rojstni dan sem dobila angleško-slovenski slovar.” „Oprostite, ker sem zamudila pouk,” se je opravičila Barbara. „Kdo je pozabil knjigo na hodniku?” nas je vprašal sošolec. Spomnila ga je: „Popoldne moraš k stricu Tonetu.”

Dopolni. Če spremni stavek stoji pred dobesednim navedkom, se začne z veliko začetnico in konča z , če pa stoji za dobesednim navedkom, se začne

z začetnico in konča s .

� Dobesednim navedkom postavi končna ločila. Tomaž je povedal Jakobu: „V petek smo bili na ekskurziji na Ptuju ” Jakob ga je vprašal: „Kje ste bili ” Tomaž je ponovil: „Na Ptuju ” Jakob je vzkliknil: „Super, tudi mi bomo šli tja ”

� Premi govor iz 4. naloge napiši tako, da bo spremni stavek za dobesednim navedkom.

Obkroži čko pred ustreznim nadaljevanjem povedi. Če je dobesedni navedek pred spremnim stavkom, a) lahko za njim pišemo piko. b) za njim pike nikoli ne pišemo.

� Vstavi manjkajoča ločila. Barbara je povedala sošolki Neži Udeležila sem se Pikinega festivala v Velenju V časopisu sem prebrala, da je bil tokrat že sedemnajstič po vrsti ji je odgovorila Neža Tega pa nisem vedela je priznala Barbara Si prebrala knjigo Pika Nogavička jo je pobarala Neža Barbara je priznala Ne, nisem je prebrala

Začetek dobesednega navedka označiš z narekovajem in veliko začetnico, konec pa z vprašajem, vejico ali klicajem in narekovajem, npr. „Komu si

to rekel?“ ga je vprašal Matej. Če stoji za spremnim stavkom, ga označiš z narekovajem in veliko začetnico, na konec pa postaviš piko, vprašaj ali klicaj,

npr. Matej ga je vprašal: „Komu si to rekel?“

47

Besedilo Vaje

Premi govor

Tadej, si bil res pri zdravniku?

Ja, Robi. Imam vročino in boli

me grlo.

Kdaj boš prišel spet h košarki?

Ko mi bo vročina padla.

Če imaš angino,

to ne bo kmalu.

�� O pogovoru med Robijem in Tadejem poročaj s premim govorom.

Obkroži črko pred povedjo s pravilno postavljenimi ločili. a) Prosila ga je: “ Pomagaj mi pri domači nalogi”. b) Prosila ga je : „Pomagaj mi pri domači nalogi.” c) Prosila ga je: „Pomagaj mi pri domači nalogi.” č) Prosila ga je: “Pomagaj mi pri domači nalogi”.

Popravi napake. Špela je pojasnila: S pomočjo sonca določimo strani neba.” „Zaradi nesreče na obvoznici sem zamudil trening ” se je Jani opravičil trenerju. Hostesa je opozorila gledalce »Ali imate izklopljene mobilnike?” “Jutri bo na zahodu države jasno, drugod pa zmerno oblačno,” Je povedal Aljaž pohodnikom

pred odhodom v hribe.

� Preberi povedi. Urban je vprašal Tomaža: „Si se prijavil na računalniški tečaj?” Urban je vprašal Tomaža, če se je prijavil na računalniški tečaj.

V zgornjih povedih podčrtaj spremni stavek. Podčrtaj pravilno trditev. Spremni stavek je v obeh primerih enak/ni enak.

Poveži. Prvotno besedilo v prvi povedi je obnovljeno. Prvotno besedilo v drugi povedi je dobesedno ponovljeno.

Če prvotno besedilo obnoviš, poročaš z

odvisnim govorom.

48

Besedilo Vaje

� V preglednici z x označi povedi, ki so napisane v premem oz. odvisnem govoru. 1. Profesorica nam je razložila, da so prve gradove gradili na vzpetinah. 2. Povedala nam je tudi: „Grad je bil po potresu večkrat predelan.” 3. Učenka je vprašala: „Kdaj je bil grad prvič sezidan?” 4. Profesorica ji je odgovorila: „Prvič se omenja že leta 860.” 5. Dodala je še, da so gradu v 14. stoletju zgradili arkade. 6. „O katerem gradu govorite, gospa profesorica?” je vprašal učenec, ki ni poslušal razlage. 7. Pojasnila mu je, da govori o gradu Humberku.

POROČANJE

POVED S PREMIM GOVOROM

Z ODVISNIM GOVOROM

POVEDS PREMIM GOVOROM

Z ODVISNIM GOVOROM

1. 5.

2. 6

3. 7.

4.

Premi govor spremeni v odvisnega. „Premega govora še ne znam zapisati,” je povedala Tina. „Ne morem verjeti, Tina,” se je oglasila Brigita. Maja je vprašala Jureta: „Ali bereš knjige za bralno značko?“ Jure ji je odgovoril: „Ne, še ne berem.”

� Odvisni govor spremeni v premega. Jerica je povedala, da je bilo na tekmovanju lepo. Urša je predlagala, naj taborniki očistijo bregove potoka. Ložan je prestrašeno pripovedoval, da takega neurja ne pomni.

� Odpravi ponavljanje istih glagolov. Nina je rekla Mitji, da objavlja svoje članke v šolskem glasilu. Mitja ji je rekel, naj mu prinese

zadnjo številko. Rekla mu je, da mu jo bo podarila, saj so v njej objavljene tudi njene pesmi. Mitja ji je rekel, da ga zanimajo prav pesmi. Rekel ji je, da jo bo v petek počakal pred šolo. Nina je rekla, da se s predlogom strinja.

49

Besedilo Vaje

Ker grem k zobozdravniku,

me boli zob.

Na izlet gremo, zato

bo lepo vreme!

Ker nisem mogel igrati nogometa,

sem si zlomil nogo.

Izražanje vzroka, posledice in pogoja

� Opazil si, da Ana in Miha ne govorita smiselno. Popravi njune povedi tako, da bodo smiselne.

� Primerjaj naslednje dvojice povedi in prečrtaj napačno poved. a) Zadnja smučarska tekma je odpadla, ker je bilo slabo vreme.

Ker je zadnja smučarska tekma odpadla, je bilo slabo vreme.

b) Ker sem dobila opekline na koži, sem se sončila na opoldanskem soncu. Ker sem se sončila na opoldanskem soncu, sem dobila opekline na koži.

c) Ker moramo pohiteti, se koncert prične ob 19. uri.Ker se koncert prične ob 19. uri, moramo pohiteti.

� Obkroži črko pred povedma, ki imata enak pomen. a) Sončila sem se na opoldanskem soncu, zato sem dobila opekline na koži. b) Ker sem se sončila na opoldanskem soncu, sem dobila opekline na koži. c) Dobila sem opekline na koži, zato sem se sončila na opoldanskem soncu.

� Preberi naslednji povedi. a) Ker sem se sončila na opoldanskem soncu, sem dobila opekline na koži. b) Sončila sem se na opoldanskem soncu, zato sem dobila opekline na koži.

50

Besedilo Vaje

Dopolni. Podčrtani del v povedi vsebuje vzrok, podčrtani del v povedi pa posledico.

� Povedi s ker spremeni tako, da boš uporabil zato, povedi z zato pa tako, da boš uporabil ker. Liza rada posluša klasično glasbo, zato smo ji za rojstni dan kupili zgoščenko Sto najlepših

klasičnih melodij. Ker se bojim teme, imam ponoči vedno prižgano nočno svetilko. Domov smo šli kar peš, ker avtobus ni več vozil. Bil je preveč utrujen, zato ni mogel zaspati.

� Preberi naslednje povedi. a) Ker je bilo na šolskem dvorišču zelo hrupno, nismo mogli zbrano pisati šolskega spisa. b) Na šolskem dvorišču je bilo zelo hrupno, zato nismo mogli zbrano pisati šolskega spisa. c) Zaradi hrupa na šolskem dvorišču nismo mogli zbrano pisati šolskega spisa.

Obkroži črko pred povedma, ki vsebujeta vzrok. S katerima besedama je izražen vzrok?

� Vzrok v naslednjih povedih izrazi na drug način. Ker je mrzlo, se toplo oblecite. Ker je bil nemiren, ga je učiteljica neprestano opominjala. Ker je vedno prijazna, jo imajo vsi radi.

Preberi naslednje povedi. Zaradi sladkorne bolezni človek lahko tudi oslepi. Zaradi bližajočih praznikov je na cestah velik promet. Zaradi slabe ocene pri zgodovini se moram pošteno učiti.

Vzrok izražaš z besedo ker, posledico pa z zato.

Vzrok lahko izraziš z besedama ker ali zaradi.

51

Besedilo Vaje

Kaj vsebuje podčrtani del v povedih? a) Vzrok. b) Posledico.

Preberi naslednjo dvojico povedi. Podčrtaj poved, v kateri je izražen vzrok. Otroci so odšli domov. Začelo je snežiti.

Združi zgornji povedi tako, da izraziš vzrok na oba načina.

�� Preberi naslednjo dvojico povedi. Podčrtaj poved, v kateri je izražena posledica. Moram se učiti francoščino. Prihodnje leto bom odpotoval na študij v Francijo.

Združi zgornji povedi tako, da izraziš posledico.

� Odpravi napake v naslednjih povedih. Zaradi odpadle ure slovenščine je bil učitelj odsoten. Zaradi plazu je v dolino zgrmela huda nevihta. Zaradi noge v mavcu je padla s kolesom. Zaradi zaprtih trgovin je danes praznik.

Pod katerimi pogoji se bodo uresničile želje? Dopolni. Vpisal se bom na gimnazijo, bom uspešno zaključil devetletko. Otroci bodo lahko odšli na igrišče, bo nehalo deževati. Peter bo lahko nasledil očeta v naši zdravstveni ambulanti, bo uspešno zaključil študij

medicine.

S katero besedo je izražen pogoj?

Izražanje vzroka, posledice in pogoja

Če vzrok izraziš z besedo zaradi, za delom, ki vsebuje vzrok, ni vejice.

Pogoj izraziš z besedo če.

52

Besedilo Vaje

� Preberi naslednje povedi. Če me bo bolel trebuh, si bom skuhal kamilični čaj. Če bom veliko treniral, se bom lahko uvrstil v reprezentanco. Če se cepimo proti klopnemu meningitisu, ne bomo zboleli za to nevarno boleznijo.

V zgornjih povedih podčrtaj del povedi, ki vsebuje željo. Kaj je izraženo v tistem delu povedi, ki ni podčrtan? a) Želja. b) Pogoj.

S katerim ločilom je pogoj ločen od želje?

� Vpiši vprašalnico zakaj ali pod katerim pogojem. bomo šli s kolesi na izlet? Če bo jutri lepo vreme. je morala peš v službo? Ker se ji je pokvaril avto. je oče plačal kazen? Ker je parkiral svoj avto na pločniku. bo letina slaba? Če se bo nadaljevala suša. � Preberi spodnje povedi. a) Sošolka Manica nam je spekla sadno torto, da bi nas presenetila. b) Če bo gospod Zupančič govoril o svojem potovanju po Indoneziji, ga bomo z veseljem poslušali. c) Bližajo se božični prazniki, zato se veselim odpiranja daril. č) Ker sem pozabil denarnico, nisem mogel kupiti niti kruha. d) Ko sva vstala, sva slišala njun pogovor v kuhinji.

V kateri povedi je izražen vzrok? V povedi . V kateri povedi je izražen pogoj? V povedi . V kateri povedi je izražena posledica? V povedi .

� Preberi povedi in vstavi besede če, zato ali ker. Televizijski dnevnik gleda veliko ljudi, je skrb za knjižni zborni jezik

v tej oddaji zelo pomembna. Lektorji morajo stalno spremljati novosti v jezikoslovju, je to potrebno

za njihovo uspešno delo. novinarju nihče ne popravi besedila, s svojim jezikom kvarno vpliva na javnost. Pripovedovala nam je smešne zgodbe, nas je hotela spraviti v dobro voljo. Moja teta je vraževerna, vsak dan prebere svoj horoskop. Kupil si bom stanovanje, bom na loteriji zadel veliko denarja. Ustavil se je, je bil utrujen.

53

Besedilo Vaje

� Vstavi vejice. Tekel sem v hišo ker sem se bal pobesnelega psa. Bila je nedelja zato sem spal malo dlje. Zaradi klepetanja učenci niso slišali učiteljičinih navodil. Ker je že v mladosti rad nastopal se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film

in televizijo v Ljubljani. Bliža se babičina in dedkova zlata poroka zato moramo pripraviti program za praznovanje. Lasje so ji začeli izpadati ker jih je pogosto barvala. Zaradi kaznivega dejanja so ga obsodili na pet let zapora.

Izražanje vzroka, posledice in pogojaražanje vzroka posledice in pogoja54

Besedilo Vaje

Kitara je glasbeni inštrument.

Za rojstni dan nisem dobila kitare.

Kitari so zamenjali strune.

Učila se bom igrati na kitaro.

O kitari veliko vem.

Nad kitaro sem navdušena.

Ana, si dobila novo

kitaro?

Ne. Učim se sklanjati

samostalnik.

Sklanjanje samostalnika

� Izpiši oblike samostalnika, ki ga je sklanjala Ana.

O

Nad

Samostalniki imajo v povedih različno obliko, tj. lahko so v različnih sklonih.

Samostalniki imajo osnovo in končnico. Pri sklanjanju se spreminja

samo končnica.

Ali ima samostalnik kitara v zgornjih povedih enako obliko? DA NE

� Podčrtaj pravilno trditev. Samostalniku lahko spreminjamo obliko, torej ga stopnjujemo/sklanjamo.

� Opazuj, kaj je Ana pri sklanjanju samostalnika spreminjala.

OSNOVA KONČNICA

kitara kitar -a

kitare kitar -e

kitari kitar -i

kitaro kitar -o

o kitari kitar -i

s kitaro kitar -o

Dopolni. Pri sklanjanju samostalnika se spreminja , pa ostane

nespremenjena.

55

Besedilo Vaje

� Vstavi pravilno obliko samostalnika brat. V bolnišnici sem obiskal . Mlajšemu sem pomagal pripraviti šolske potrebščine. Sošolec nima . Pogovarjal sem se z Urbanovim . Napisal sem spis o svojem . Moj se obnaša zaščitniško.

� Preberi povedi. Prijatelju sem poslal vabilo za rojstni dan. Prijatelj mi pomaga v stiski. Zbrali smo se pri prijatelju. Na prijatelja se lahko zanesem. Danes v šolo ni bilo mojega prijatelja. S prijateljem grem smučat.

Odgovori na vprašanja. 1. Kdo mi pomaga v stiski? 2. Koga danes ni bilo v šolo? 3. Komu sem poslal vabilo? 4. Na koga se lahko zanesem? 5. Pri kom smo se zbrali? 6. S kom grem smučat?

Koliko sklonov ima samostalnik?

� Vprašaj se po podčrtanih besedah. Kolo je spravljeno v kolesarnici. Po nesreči je ostal brez kolesa. Kolesu so zamenjali žaromet. Kolo lahko kupiš v večjih trgovskih središčih. Veliko sem se naučil o kolesu. Po gozdu se je vozil s kolesom.

Ali se vprašalnice za samostalnik prijatelj razlikujejo od vprašalnic za samostalnik kolo? DA NE

� V preglednico vpiši vprašalnice iz 5. in 6. naloge.

SKLON VPRAŠALNICE ZA LJUDI VPRAŠALNICE ZA DRUGO

1.

2.

3.

Samostalnik • Sklanjanje56

Besedilo Vaje

4.

5.

6.

Koliko vprašalnic je za vsak sklon?

Dopolni.

SKLON IME SKLONAVPRAŠALNICE

ZA LJUDI

VPRAŠALNICE

ZA DRUGO

1. Kdo?

2. rodilnik Česa?

3.

4. Koga?

5. mestnik

6. S čim?

Vprašaj se po samostalnikih. Tini nisem vrnila zvezka. Teti sem pisala razglednico.

Učiteljica nam je vrnila preizkuse. Z rolko se vozim samo po dvorišču.

� Vprašalnice poveži z ustreznimi podčrtanimi samostalniki. 1 Koga? Nisem imela lepih sanj. 2 O čem? Ptice se prehranjujejo z zrnjem. 3 Česa? Spraševal je po trenerju. 4 Kaj? Ne približuj se neznanim plazilcem. 5 Po kom? Razredničarke še nisem vprašal za nasvet. 6 S čim? Pripovedoval je o življenju v Tunisu. 7 Čemu? Za osvojeno prvo mesto sem dobila nagrado.

�� Vpiši vprašalnice. O se najraje pogovarjaš? O smučanju. Pod se moraš podpisati? Pod vabilo.

Vprašalnica za mestnik je o kom ali o čem, za orodnik pa s kom ali s čim.

Imena za sklone so:

imenovalnik,rodilnik,dajalnik,tožilnik, mestnik,orodnik.

57

Besedilo Vaje

je zanimivo? Povest. S se najraje družiš? S sošolcem. Brez ne moreš pisati? Brez svinčnika. je bilo med prazniki dolgčas? Matiji.

Napiši pravilno obliko samostalnika v oklepaju. (Krmilnica) za (ptica) poznaš. (Ptica) pozimi težje najdejo (hrana) . Sončnična in druga (seme) največkrat pritegnejo (vrabec)

in različne vrste (sinica) pa tudi (ščinkavec) , (lišček) in (taščica) . V eni (zima) lahko privabiš

tudi do 30 (vrsta) (ptica) .

� Vprašaj se po podčrtanih samostalnikih in jim določi sklon. V Afriki živijo enogrbi velblodi. V oazah pridelujejo tudi pšenico. Udeležence so nagradili s knjigami. Nad datlji so navdušeni zlasti otroci. Nakit izdelujejo tudi iz srebra.

� Podčrtaj samostalnike in jih vpiši v preglednico. Miha je poklical prijatelja po mobilniku. Tutankamonovo grobnico je odkril angleški arheolog. Vožnja s helikopterjem je zanimiva. Najstarejše kolo so našli v blatu na Ljubljanskem barju. Manca je obiskala Pikin festival. V Tehniškem muzeju v Bistri je velika zbirka avtomobilov. Avtomobilom oblikovalci spreminjajo obliko.

I R D T M O

Samostalnik • Sklanjanje58

Besedilo Vaje

Stopnjevanje pridevnika

1 Kaj so krepko tiskane besede v stripu? a) Samostalniki. c) Glagoli.

b) Pridevniki. č) Zaimki.

2 Dopolni s pridevniki iz stripa. OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEŽNIK

3 Vstavi ustrezno obliko pridevnika visok. Janez je , Franci je

od Janeza, Jože pa je od vseh .

4 Pridevnike v naslednjih povedih prepiši na ustrezno mesto v preglednici. Blejsko jezero je globoko, Bohinjsko je globlje.

Najvišje drevo na svetu je visoko 112,014 m.

Ali veš, katera je najstarejša zvezda v naši galaksiji?

Moj oči je starejši od mame, torej je mama mlajša od njega.

Katera človeška mišica je najmočnejša?

Največji cvet ima premer 91 cm.

Glej, Miha, kako je ta slika lepa. Je, ampak tista je lepša.

Ona je pa najlepša!

Lastnostne pridevnike, s katerimi izražaš svoje mnenje ali oceno, lahko stopnjuješ. Stopnje so: osnovnik, primernik, presežnik.

59


Besedilo Vaje

OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEŽNIK

� Vstavi ustrezno obliko pridevnika. Današnja matematična naloga je (zahteven) od včerajšnje. Slama je (lahek) od železa. Gora je (visok) kakor hrib. Seme velike palme tehta 20 kg, in je (težek) seme na svetu. Ema je (mlada) med sestricami.

� Dopolni naslednjo preglednico.


grd

najožji

najgloblji

slajši

trši

dolg

krepak

Iz preglednice prepiši primernik, tvorjen z obrazilom -ejši.

Primernik tvoriš z obrazili -ši (npr. daljši), -ji (npr. večji), -ejši (npr. svetlejši), presežnik pa z naj + primernik (npr. največji).

Stopnjevanje pridevnika60

Besedilo Vaje

Osebni zaimek

� Mihove povedi napiši prav.

Besede, s katerimi je nadomestil ponavljajoči samostalnik, so a) samostalniki. c) zaimki. b) pridevniki. č) števniki.

�� Preberi naslednje povedi. Obkroži besedi, ki nadomeščata podčrtani besedi. a) Sestra vsak dan vadi klavir. Samo ona ga redno vadi.

b) Brat ob sredah trenira košarko. Le on jo trenira ob sredah.

Kateri besedi stojita namesto samostalnikov v prvi povedi? Kateri pa v drugi?

Tomažu sem posodil knjigo. A veš, da mi knjige še ni

vrnil. Jaz pa moram

knjigo še prebrati.

Miha, zakaj ponavljaš besedo knjiga?

Kako pa naj bi rekel?

Namesto ponavljajoče

besede bi uporabil zaimke.

Besede, ki jih uporabljaš, da se izogneš ponavljanju, so zaimki. Mednje spadajo tudi osebni zaimki.

Z osebnimi zaimki jaz, ti, on … nadomeščaš imena za osebe (npr. sestra), stvari (npr. klavir) …

61

Besedilo Vaje

Špela je prišla z Binetom v Filharmonijo, kjer je na nastop že čakal Uroš.

Uroš, kdaj bom

nastopila jaz?

Mislim, da si peta.

Kdaj si pa ti na

vrsti?

Drugi sem. On bo nastopil za

teboj.

� V besedilu podčrtaj osebne zaimke. Nina je sestrina prijateljica. Doma je na Bledu. Velikokrat jo obiščem. Sedaj je že dolgo nisem

videla, ker jo je v posteljo položila gripa. Zanjo skrbi babica, saj sta starša v službi. Pogosto jo pokličem po mobilnem telefonu, da ji ni dolgčas. Radi klepetava. Z njo se res dobro razumem. Ima brata, ki jo rad jezi. Ona je z njim potrpežljiva, ker je mlajši.

Kateri besedi si nadomestil z osebnimi zaimki?

�� V skupini besed poišči osebne zaimke in jih obkroži. nas, Jure, ga, za, po, mu, jo, njih, počasi, zvonjenje, njo, palma, pred, čudež, nevihta, na, zelen,

midva, pa, in, oglas, nanj, ura, nas, zanju, Karmen, vam

� Preberi povedi.

Osebni zaimki izražajo 1. osebo, 2. osebo ali 3. osebo.

1. Kdo je začel pogovor? Kako poimenuje sama sebe? 2. Koga je ogovorila? Kako ga je ogovorila? 3. O kom sta govorila? Kako Uroš poimenuje Bineta?


OSEBA EDNINA DVOJINA MNOŽINA

1. jaz midva/medve/midve

2. vidva/vedve/vidve vi/ve

3. on/ona/onoonadva/onedve/

onidveoni/one

Osebni zaimek62

Besedilo Vaje

� V povedih obkroži osebne zaimke in jih vpiši na ustrezno mesto v preglednico. Učiteljica ga je pohvalila. Vaju že dolgo nisem videla. Povej nam kaj o potovanju na Irsko. Midva sva že bila v živalskem vrtu. O njiju se je veliko govorilo in pisalo, saj sta zmagala na svetovnem prvenstvu v atletiki. Pri nas je vedno lepo. Za vzpon na Triglav jim privoščim lepo vreme.


1.

2.

3.

Oblike zaimkov poveži z ustrezno osebo. njo mene nam 1. oseba nas njih 2. oseba tebe njima 3. oseba vam njega vaju

V naslednjih povedih uporabi osebni zaimek za 1. osebo ednine. Tudi obiskujem dramski krožek. Samo niste počakali. se ni treba opravičevati. Za je pomemben odkrit pogovor. Mami ve veliko povedati o . Pojdi z v gledališče.

Ali si v vseh povedih vpisal enako obliko? DA NE

Podčrtaj pravilno trditev. Osebni zaimek sem stopnjeval/sklanjal.

� Besede v oklepaju postavi v pravilni sklon. Ana je tudi (jaz) povabila na rojstni dan. Pohvalila (oni) je, da so dobri športniki. Povedala (vi) je veselo novico. O (midva) je hotela vse izvedeti. V naših gozdovih rastejo gobe in ljudje (one) radi nabirajo. Maja (on) je posodila lepilo. Ni (ona) (ono) še vrnil.

63

Besedilo Vaje

� Prvim štirim zaimkom v 10. nalogi določi število in sklon.

OSEBNI ZAIMEK ŠTEVILO SKLON

Podčrtane besede nadomesti z osebnimi zaimki. Pisatelji pišejo za otroke in za odrasle. Pri babici in dedku se dobro počutim. Maja in jaz sva sošolki. Binetu je bilo na nastopu zelo vroče.

� Samostalnik/-a v oklepaju zamenjaj z osebnim zaimkom v pravilni obliki. (Mihi in Igorju) sem pomagal pospraviti odbojkarsko mrežo. (Zali) sem obljubila čokolado. (Obiskovalcem) so razdelili vstopnice za Narodno galerijo. Opazovala sem (lastovice) , kako si delajo gnezdo. V nedeljo (kostanja) ne bom mogel nabirati.

� Podčrtaj ponavljajočo se besedo in jo zamenjaj z ustrezno obliko osebnega zaimka. Manca nam je prebrala svojo pesem. Pesem je objavila v šolskem glasilu. Kamilica vsebuje zdravilne učinkovine. Iz kamilice pripravimo poparek. Gea izide enkrat mesečno. Geo redno kupujem. Jože ima veliko znanja. Znanje bo preveril na tekmovanju.

�� Osebne zaimke v oklepaju postavi v pravilno obliko. Nejki sem povedal, da sem (ti) obvestil o odhodu avtobusa. Zanima (jaz) , kdaj se boste vrnili. Nazadnje sem (onadva) obiskal, ko sta bila bolna. Videl sem (oni) igrati mali nogomet na šolskem igrišču. Ni se (oni) zahvalil za podarjeno knjigo.

Osebni zaimek64

Besedilo Vaje

� Podčrtaj osebne zaimke in napiši, na katero besedo se nanašajo. Kralj Matjaž se je sprehodil med snežnimi gradovi. Ogledal si jih je in izbral najlepšega. Kupil sem si tekaške superge, vendar jih na trening nisem vzel s seboj. Vsak dan obiščem bolno sošolko. Povem ji, kaj je novega v šoli. Hišna muha in čebela sta žuželki. Zanju je značilno, da imata kožnata krila. Kresnica cveti meseca junija. Mnogi jo povezujejo s čarovno močjo.

65

Besedilo Vaje

Rešuješ nove vaje,

Ana?

Rešujem, Miha.

Znaš? Znam. Ti znaš? Znam.

Saj vsi znamo.

Glagol

� Podčrtaj pravilno besedo. Označene besede v stripu so samostalniki/zaimki/glagoli/pridevniki.

� Besede veseliti se, nov, hitrost, leto, zimski, svoj, ti, navdušen, iti, ona, plavanje, moj, biti, smučati, počitnice, uspešen vpiši v preglednico.

SAMOSTALNIK PRIDEVNIK ZAIMEK GLAGOL

�� Glagole smučam, zmrzuje, deskamo, dremlje, prebereš, se razvija, so pobirali, se tali vpiši v preglednico.

GLAGOLI, KI POIMENUJEJO

DEJANJE DOGAJANJE

Glagoli so besede, s katerimi poimenuješ dejanje (npr. plavam) in dogajanje (npr. rastem).

66

Besedilo Vaje

� V povedih podčrtaj glagole. Vsako leto gremo za zimske počitnice na Pohorje. S sedežnico se bom odpeljala na vrh smučišča. Veronika je zelo uživala v smučanju.

Dopolni. Glagol poimenuje dejanje v sedanjosti. Glagol poimenuje dejanje v preteklosti. Glagol poimenuje dejanje v prihodnosti. Torej je glagol v sedanjiku, glagol se bom odpeljala v

in glagol v .

Podčrtane glagole iz zgornjih povedi vpiši v ustrezno mesto v preglednici.

GLAGOLSKE ČASOVNE OBLIKE

PRETEKLIK SEDANJIK PRIHODNJIK

se bom odpeljala

Vsakemu glagolu pripiši še drugi časovni obliki.

� Glagolom določi časovno obliko.

GLAGOL ČASOVNA OBLIKA

sva zamudila

greš

bova

so vabile

sem

bo

� Vstavi ustrezno obliko glagola brati. Vsak dan , preden grem spat. Ali ti tudi pred spanjem? Sestra Veronika že celo popoldne.

Glagoli, ki poimenujejo dejanje/dogajanje v sedanjosti, so v sedanjiku. Glagoli, ki poimenujejo dejanje/dogajanje v preteklosti, so v pretekliku.

Glagoli, ki poimenujejo dejanje/dogajanje v prihodnosti, so v prihodnjiku.

67

Besedilo Vaje

Podčrtaj pravilno trditev. Vsi zgornji glagoli so v sedanjiku/pretekliku/prihodnjiku. Vsi glagoli so v ednini/dvojini/množini.

Dopolni. Glagol je v obliki za 1. osebo, glagol je v obliki za 2.

osebo, glagol pa v obliki za 3. osebo.

Glagole iz zgornjih povedi vpiši v preglednico.

OSEBA ŠTEVILO

EDNINA DVOJINA MNOŽINA

1.

2.

3.

Dopolni preglednico.

�� Podčrtaj glagole v dvojini. smo, obljubiva, vprašajte, rečem, sva potrkala, napišite, mislita, prepišite, izogibata se, kljubujeva,

godrnjaš, pretiravata, plešem, raziskujejo

Popravi, kar je treba. Tanja in Vesna sta bile moje sošolke v 1. in 2. triletju. Zvečer sta se Anja in Sara oglasile pri nas. Petra, Mojca, bosta prišle med počitnicami k nam v Logarsko dolino? Kdaj sta se vrnile mama in sestra?

Glagolu lahko spreminjaš obliko, in sicer v osebi (npr. berem, bereš) in številu (npr. berem, bereva). To spreminjanje oblike se imenuje spreganje.

Glagol

OSEBA ŠTEVILO

EDNINA DVOJINA MNOŽINA

1. smučam smučava smučamo

2. smučaš smučata smučate

3. smuča- /0 smučata smučajo

Spreganje glagola smučati

68

Besedilo Vaje

Dopolni preglednico s sedanjiškimi oblikami glagolov jesti in vedeti.

OSEBA ŠTEVILO OSEBA ŠTEVILO

EDNINA DVOJINA MNOŽINA EDNINA DVOJINA MNOŽINA

1. 1.

2. 2.

3. 3.

� Vpiši ustrezno obliko glagola biti v sedanjiku. Fran Levstik pesnik, pripovednik, dramatik, esejist, kritik, jezikoslovec, časnikar, politik. Njegova prva pesniška zbirka Pesmi (1854). Druga Levstikova dela : Popotovanje od Litije do Čateža, Martin Krpan, Napake

slovenskega pisanja … Pomen Levstikovega dela za slovensko kulturo neprecenljiv. Njegov Martin Krpan delo za vse čase.

� Glagole postavi v preteklik in napiši nove povedi. Vsak dan greva v šolo pred sedmo uro. Med zimskimi počitnicami sosedovi radi potujejo v tople kraje. Ali vsak dan pišeš v svoj dnevnik? Pred spanjem navadno berem kakšno knjigo.

Popravi, kar je potrebno. Če ne boš bil priden, ne boš šel v kino. Ko bom bil velik, bom avtomehanik. Prejšnji teden si izgubil ključ, si ga že najdel?

� Zanikaj glagole in povedi ponovno napiši. Naučila sem se peči palačinke. Spoznal bo nove kraje. Naša učilnica ima velika okna. Učitelj hoče kupiti nove računalnike. Napisal sem domačo nalogo.

Ob zanikanem glagolu je predmet v rodilniku (ne v tožilniku).

69

Besedilo Vaje

Nedoločnik, namenilnik

� Podčrtaj pravilno besedo oz. besedno zvezo. Besedam pogledat, predstaviti, motiti lahko določimo osebo/ne moremo določiti osebe. Zato so to osebne/neosebne glagolske oblike.

Poveži. pogledat nedoločnik predstaviti namenilnik motiti

� Preberi povedi. Pred rdečo lučjo na semaforju sem se moral ustaviti. Za praznike smo šli smučat v Kranjsko Goro. Naš Andrejček si še ne zna zavezati čevljev. Za praznike ne bomo mogli priti. Zdravnica je hotela dežurati med prazniki.

Miha, pridi pogledat, kako moja

sošolka lepo riše.

Pa res! Moraš mi jo predstaviti.

Bom, ampak ne zdaj. Ne smeva je

motiti.

Neosebni glagolski obliki sta:– nedoločnik – končuje se na -ti/-či, (npr. pomagati, teči), uporabljamo

ga ob glagolih moram, smem, želim, hočem, začnem …;– namenilnik – končuje se na -t/-č, (npr. pomagat, teč), uporabljamo

ga ob glagolih, ki poimenujejo premikanje (npr. grem, pojdi).

70

Besedilo Vaje

Izpiši glagole, za katerimi stojijo podčrtane besede.

Kateri od teh glagolov pomeni premikanje?

Za njim stoji a) nedoločnik. b) namenilnik.

V kateri obliki so ostali glagoli? a) V nedoločniku. b) V namenilniku. � Podčrtaj pravilno glagolsko obliko. Učenci bodo šli popoldne gledat/gledati rokometno tekmo s sosednjo šolo. Prej pa bodo morali napisat/napisati domače naloge. Filip se je takoj začel učit/učiti. Pred vstopom v telovadnico bodo morali pokazat/pokazati šolske izkaznice. Po tekmi si bodo šli ogledat/ogledati najnovejši film.

� Podčrtaj nedoločnike. je prebral, metati, vreči, vrgel bom, jest, pobrati, teči, bom tekel, vijugati, govorimo, govoriti,

vpreči, boš rekel, ostriči, pripravit

� V povedih podčrtaj pravilno obliko glagola; nato označi s kljukico, katera je ta oblika.

POVED NEDOLOČNIK NAMENILNIK

Nisem ti mogla povedati/povedat resnice.

Odšel je pomagati/pomagat staršem.

Želeli so popraviti/popravit oceno.

Ob šestih morajo obiskovalci zapustiti/zapustit bolnišnico.

Greš pomagati/pomagat sošolcu, Mitja?

En teden še ne smem stopiti/stopit na nogo.

Najprej morate prebrati/prebrat navodila.

Otroci so se odšli igrati/igrat.

� Dopolni povedi. Mama bi čim prej rada dobila vozniško dovoljenje, zato mora vsako popoldne

avto v avtošoli. Oprostite, ker sem zamudila sestanek, nisem mogla pravočasno. Zjutraj je bilo na dvorišču vse mokro, ponoči je začelo .

71

Besedilo Vaje

Kmalu se bomo pri slovenščini pogovarjali o tej knjigi, zato jo morate čim prej. Rad bi dobil dobro oceno, zato se moram .

Dopolni. Vpisoval sem .

Izpiši še glagole, za katerimi si vpisal zgornje besede.

�� Preberi poved, nato vstavi pravilno obliko glagola. Izbiraj med: snežiti/snežit, prejeti/prejet, umiti/umit, objavljati/objavljat, poslušati/poslušat, kupiti/kupit, pogreti/pogret.

Matic ni mogel več svojega učitelja. Pozno popoldne je pričelo . Mrzlo je, pojdi se . moram nov zvezek za matematične naloge. Otroci, pred jedjo si morate roke. Andrej Hieng je začel že s štirinajstim letom. Pesnica ni hotela nagrade.

Glagole v sedanjiku prestavi v nedoločnik. molčim – najdem – vržem – berem – jem – grem –

Vstavi pravilno obliko glagola morati oz. moči. Danes te nisem počakati. Soseda je skrbeti za pet otrok. Paziti na ustrezno obliko vabila. Človek tega ne predvideti. To bi pa že poznati. �� Popravi, kar je narobe. Fant, moraš se učit. Včeraj sem bil po tekmi tako utrujen, da sem šel ob osmih spat. Kaj hočeš rečt, Peter? Začnite pisat, sicer vam bo zmanjkalo časa. Zakaj ste mogli iti domov? Ali ne moreš govorit tiše? Zeblo me je, zato sem se mogel obleči.

Nedoločnik, namenilnik72

Besedilo Vaje

Ana, ali veš, da je Primož Trubar izdal dve knjigi

hkrati?Vem, vem,

Katekizem in Abecednik,

prvi slovenski tiskani knjigi.

Števnik

� V stripu podčrtaj števnika. Kako si se vprašal po prvem števniku? In kako po drugem ? Prvi je števnik, drugi pa je števnik.

� V naslednjih povedih podčrtaj števnike, nato pa jih napiši na ustrezno mesto v preglednici. Na slovesnosti v Rogaški Slatini so 21. 8. 1847. leta odprli Kristalno dvorano. 440 let stara trta na Lentu je bila 2004. leta vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Guinnessovo knjigo rekordov prodajajo v več kot 100 državah in v 23 jezikih.

GLAVNI ŠTEVNIKI VRSTILNI ŠTEVNIKI

� Opazuj zapis števnikov v 2. nalogi. Poveži. Glavne števnike pišeš s številko in piko. Vrstilne števnike pišeš s številko brez pike.

Števniki, ki poimenujejo količino, so glavni števniki. Po njih se vprašaš s koliko. Števniki, ki poimenujejo uvrstitev, so vrstilni števniki. Po njih se vprašaš s kateri (po vrsti).

73

Besedilo Vaje

� Naslednje števnike napiši s številkami. petindvajseti tristo petsto petnajst petstopetnajsti dva tisoč tristo petindevetdeset � V naslednjih povedih podčrtaj števnike in jih prepiši v preglednico. V našem razredu je dvaintrideset učencev. Na tekmovanju sem bil dvaindvajseti. Na maratonu je sodelovalo šeststo enaindvajset tekačev. Podatek, ki ga iščeš, je na sedeminštirideseti strani.


Poveži. Glavne števnike pišeš z eno besedo. Vrstilne števnike pišeš z več besedami.

� Števnike, napisane z besedo, napiši s številko in obratno. 731 519. dva tisoč petsto oseminšestdeset dvatisočpetstooseminšestdeseti

� Števnike napiši z besedo/besedami. 25. 25 376 376. 2398 2398.

Z besedami pišeš glavne števnike do 100 (npr. devetindevetdeset) in stotice (npr. tristo) skupaj, vse ostale pa narazen (npr. dva tisoč petsto devetnajst). Vrstilne števnike pišeš vse skupaj (npr. tristoštiriindvajseti).

Števnik74

Besedilo Vaje

� Števnike napiši z besedo, samostalnike pa postavi v pravilno obliko. Z (9, sošolec) sem nastopil na proslavi. Na (216., stran) je pravilo, ki ga iščeš. (6619, človek) si je ogledalo novi slovenski film.

� Števnike napiši s številko, samostalnike pa postavi v ustrezno obliko. Po (enaindvajseti, ura) se trgovina zapre. Brez pomoči (dveh, človek) ponesrečenca ne bi mogel dvigniti. Vlak bo pripeljal na (tretji, peron) . Izdal je že čez (dvesto, knjiga) .

75

Besedilo Vaje

Prislov

� Kaj so rdeče tiskane besede v stripu? a) Pridevniki. c) Zaimki. b) Samostalniki. č) Prislovi.

� Iz oblačkov prepiši prislove, se po njih vprašaj in napiši, katere vrste so.

PRISLOV VPRAŠALNICA VRSTA PRISLOVA

Halo, Ana, pravkar smo pristali na dubrovniškem letališču in zdaj čakam

avtobus. Jutri grem jadrat, saj bo lepo vreme.

Živijo, Miha! Vesela sem, da si srečno prispel. Jaz bom

danes kar doma, saj nam jo je dež krepko zagodel, šele

pojutrišnjem bo menda ponehal. Kmalu me spet pokliči,

do tedaj pa se lepo imej.

Prislovi so besede, ki poimenujejo kraj (krajevni prislovi), čas (časovni prislovi) in način (načinovni prislovi) dogajanja. Po njih se vprašamo npr. s kje, kdaj, kako.

76

Besedilo Vaje

� V naslednjih povedih podčrtaj enako napisani besedi. Jutri grem jadrat, saj bo lepo vreme. Kmalu me pokliči, do tedaj pa se lepo imej.

Kako se vprašaš po podčrtani besedi v prvi povedi? Kako se vprašaš po tej besedi v drugi povedi?

Poveži. Beseda lepo v prvi povedi je prislov. Beseda lepo v drugi povedi je pridevnik.

�� V naslednjem besedilu podčrtaj prislove, pridevnike pa obkroži. Sosed me je prijazno pozdravil. – Kupili smo prijazno psičko. Ali znaš katero veselo pesem? – Veselo smo začeli z delom. Hodi pokončno! – Naslikal je pokončno sliko. Pohod so začeli s hitro hojo. – Moj sošolec Matej hitro bere.

� Podčrtaj prislove in podnje napiši, katere vrste so. Zgoraj stanuje Uroš. Pogosto me obišče. Z njim se lepo igrava.

Spodaj živi Metka. Ona pa zanimivo pripoveduje.

Njunega obiska se vedno zelo veselim.

� Podčrtane dele povedi izrazi s prislovi in nove povedi napiši. Glasbo najraje poslušam tako, da mižim. Ko je jesen, se obarva listje na drevju. Ko je poldne, zazvonijo cerkveni zvonovi. Včasih gledam televizijo tako, da sedim na tleh. �� Naslednje besedne zveze pretvori v prislove. v lanskem letu na počasen način na jezen način v zimskem času

77

Besedilo Vaje

Naslednjim prislovom pripiši protipomenke. zgoraj nazaj noter notri gor

Popravi napačno napisane besede. Najprej je natančno prebral navodila, na to pa začel reševati nalogo.

Nato zmago sem res ponosen.

Potem obisku greva takoj domov.

Najprej pojej, po tem lahko gledaš film.

Prislov78

Besedilo Vaje

Kdo je zdaj koga ujel:

Jurček jurčka?

Ne, ne, jurček Jurčka.

Obča in lastna imena – raba male in velike začetnice

� Podčrtaj lastna imena.Jurček, Petelin, Cekarček, kovač, Rosa, živa, Kovač, petelin, Živa, cekarček, rosa, jurček

Po čem si jih prepoznal? _______________________________________

Kako pa imenujemo besede, ki jih nisi podčrtal? ___________________

� Besede iz naslednjih besednih zvez prepiši na ustrezno mesto v preglednici. Napiši jih s pisanimi črkami.

OBČNO IME LASTNO IME

Z besedami kovač, rosa, petelin … poimenujemo vrsto oseb, živali, predmetov,zato so to splošna oz. občna imena.

Z besedami Kovač, Rosa, Petelin … poimenujemo posamezno osebo, žival, predmet, zato so to posebna oz. lastna imena.

Občna imena pišemo z malo začetnico, lastna pa z veliko.

REKA DRAVA

ČAROVNICA LIZA

ŠOLA LEDINA

KNJIGA SOLZICE

REŽISER KLOPČIČ

GRAD MOKRICE

Goba jurček

je ujela našega Jurčka.

79

Besedilo Vaje

� Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. Napiši jih s pisanimi črkami. Ladjo je spremljala jata (GALEB) . Z ladjo (GALEB) so se odpeljali na nepozabno križarjenje po Jadranskem morju. Karikaturist Božo (KOS) je dolga leta ilustriral revijo (CICIBAN) . Na okensko polico je v mrzlem zimskem dnevu priletel (KOS) . Peče me stopalo, stopil sem namreč na bodečo (NEŽA) . Naša (NEŽA) se kislo drži že celo dopoldne.

� Dopolni preglednico nekaterih praznikov.

DATUM PRAZNIK

31. oktober an reformacije

1. november an spomina na mrtve

25. december

26. december an samostojnosti in enotnosti

1. in 2. januar

8. februar

27. april an upora proti okupatorju

1. in 2. maj raznik dela

25. junij an državnosti

� Prečrtaj napačno napisane besede in jih napiši pravilno. Prvo poročilo o Miklavževanju na Slovenskem je iz leta 1839. Največji in najstarejši krščanski praznik je Velika noč, vendar pa je

Božič med ljudmi gotovo najbolj priljubljen praznik. Preden napoči novo leto, je 31. decembra Silvestrovo. S Svečnico je povezanih precej slovenskih vremenskih pregovorov. Plesi in ženitovanja, splošno rajanje, vse to je čas Pusta. Pri nas se vedno bolj uveljavlja Valentinovo. Na Gregorjevo (12. marca) se ženijo ptički. Kristjani so praznovali Binkošti že v prvi polovici 3. stoletja.

� S pisanimi črkami dopolni preglednico.

DRŽAVA DRŽAVNI JEZIK

Hrvaška

Makedonija

Rusija

Avstrija

Poljska

Imena praznikov pišeš z malo začetnico,

posebnost je Prešernov dan.

Imena jezikov pišeš z malo

začetnico.

Pravopis80

Besedilo Vaje

� Obkroži črko pred pravilnima zapisoma. a) Romunija, romunščina, Romun, romunski b) angleški, Angleščina, Anglež, Anglija c) Srbščina, srbski, Srbija, Srb č) Litva, litovski, litovščina, Litovec d) japonščina, Japonec, Japonski, Japonska

Besede vpiši na ustrezno mesto v preglednici. GOSPA HABJAN, SOŠOLEC MAKS, RAVNATELJICA ŠKRJANEC, PROFESOR GRABNAR, DUHOVNIK KOVAČIČ, PREDSEDNICA RIBIČEVA

DOLOČILO PRED OSEBNIM IMENOM OSEBNO LASTNO IME

Kaj poimenujejo določila pred osebnim lastnim imenom? a) Ime ženske/moškega. b) Narodnostno pripadnost. c) Položaj v družbi. č) Poklic.

Ali so določila pred osebnim imenom občna ali lastna imena?

Poimenovanja določil za družbeni položaj (npr. gospod) ali poklic (npr. profesor), ki stojijo pred osebnim imenom, so občna imena,

zato jih pišeš z malo začetnico.

81

Besedilo Vaje

Primerjaj zapise na pisemskih ovojnicah. 1 2

gospodRok VovkBevkova 45

1000 Ljubljana

Spoštovana gospaAmalija ZupanKranjčeva 23

2000 Maribor

3 4

spoštovani gospodPeter ZupanPrimorska 23

5000 Koper

Spoštovana GospaRenata VrhovnikBrilejeva 2

4000 Kranj

Prečrtaj nepravilno napisane ovojnice.

� Odpravi napake v rabi začetnice. Edini verski praznik, ki je ostal dela prost dan v nekdanji socialistični Sloveniji, so bili Vsi sveti, le

da je spremenil ime v Dan mrtvih. Šege in navade, ki se spletajo okrog Martinovega, se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo

'jesenski Pust'. Ali veš, kdaj bo Velika noč spet v mesecu Marcu? V letošnjem šolskem letu smo prvi pisni preizkus znanja iz Angleščine pisali šele Decembra. � Poimenuj prebivalce krajev in držav.

KRAJ PREBIVALEC DRŽAVA PREBIVALEC

Ljubljana Avstrija

Rim Kitajska

Pariz Irak

Bruselj Iran

Praga Egipt

Podčrtaj pravilno besedo. Imena prebivalcev krajev in držav so občna/lastna imena, zato jih pišemo z veliko/malo

začetnico.

Pravopis82

Besedilo Vaje

Rabim 1 kg moke, pol dag

sladkorja, pol dl mleka …

Jaz pa 1 m svilenega

traku in 2 dm žametnega.

Zase pa potrebujem še eno veliko ž. sirupa proti

krajšanim besedam!

Krajšave

� Ali so vse besede v zgornjem stripu napisane v celoti? DA NE Ali jih vse razumeš? DA NE Ali te besede v govorjenih besedilih krajšamo? DA NE Napiši, kako si prebral krajšane besede v oblačkih.

� Glasno preberi naslednje besedilo. Krokar je s 75 ha naš največji pragozdni rezervat. Ima izjemno lego na planotastem in vrtačastem

svetu med vrhovoma Krokar (1119 m) in Cerk (1190 m). Razmere v tem bukovem pragozdu se spreminjajo z vsakim metrom. Južni rob je zanimiv zaradi skrivenčenih dreves (zaradi vetra), v vrtačah najdemo najvišja drevesa, na dolomitu prevladuje bukev, na apnencu pa je jelke do 30 %.

Prepiši na levo stran, kar v besedilu ni napisano v celoti. (Vsak primer napiši samo enkrat.) – – –

Na desno črto napiši, kako si prebral, kar ni napisano z besedo.

� V naslednji povedi podčrtaj krajšane besede. V EU je način nabiranja koral, pri katerem z več ton težko napravo, s t. i. Andrejevim križem,

strgajo po morskem dnu in tako nabirajo korale za prodajo, prepovedan od l. 1994.

Z besedo napiši podčrtane krajšave.

83

Besedilo Vaje

� Preberi naslednje povedi. Društvo sodeluje s krajevno skupnostjo Avče, z občino Kanal ob Soči in s TV Slovenija. Primož Trubar je bil rojen v 16. stol. v Rašici na Dolenjskem. Od 26. marca do 2. aprila bo v CD potekal mednarodni festival dokumentarnega filma.

Prepiši krajšane besede iz zgornjih povedi. televizija – Cankarjev dom – stoletje –

�� Opazuj, kako so napisane krajšave v 2., 3. in 4. nalogi. Vpiši jih v preglednico.

KRAJŠAVE,

NAPISANE Z VELIKIMI

TISKANIMI ČRKAMI

NAPISANE Z MALIMI ČRKAMI

S PIKO BREZ PIKE

Poveži. Kratice so tiste krajšave, ki so napisane z malimi črkami in brez pike. Okrajšave so tiste krajšave, ki so napisane z velikimi tiskanimi črkami. Simboli so tiste krajšave, ki so napisane z malimi črkami in s piko.

�� Razveži naslednje kratice. MK – ZDA – EUR – RS –

� Krajšaj naslednje primere. na primer – in tako dalje – oziroma – to je –

Besede lahko krajšamo tako, da jih napišemo – z velikim tiskanimi črkami in brez pike (npr. TV),

– z malimi tiskanimi črkami in s piko (npr. l.),– z malimi tiskanimi črkami in brez pike (npr. m).

Prve imenujemo kratice, druge okrajšave, tretje simboli.

Krajšave84

Besedilo Vaje

Okrajšave in kratice napiši z besedami. O tem gl. naslednje poglavje. Vpiši obliko glag. pisati. Te besede nisem našel v SP. Njegova mama je zaposlena v ZD Center.

Namesto krepko tiskanih besed besednih zvez v povedih napiši krajšave ali kratice. Ta predlog je bil sprejet v Združenih narodih. Predlog smo poslali profesorju Tinetu Mačku. Zapisnik bo pisala gospa Tratnik. Te podatke najdete na strani 26.

� Odpravi napake pri zapisu krajšav. Poved pravilno napiši na črto. Družinski zdravnik je dr Peter Šinkovec. Hodim na O. Š. Miška Kranjca. Za obisk razstave smo poslali prošnjo gosp. Primožu Sušniku.

85

Besedilo Vaje

Vejica

� Kaj je spremenilo pomen klošarjevih besed?

� Naslednje dvojice povedi združi v eno poved. Ana! Danes sem se pa res nasmejal. Seveda! Takoj te pokličem. Matej! Vabim te na vožnjo s kajakom. Joj! Padel bom! O! Tako lepe pokrajine doslej še nisem videl. Učenci! Jutri ne pozabite prinesti športne opreme. Uh! Vejica mi pa res nagaja. Spoštovani obiskovalci! Naša galerija zapira vrata ob 19. uri.

Oba dela novonastalih povedi si ločil a) s piko. c) z vejico. b) s klicajem. č) z vprašajem.

Danes sem se pa res nasmejal.

Babica je klošarju dala 5 evrov.

In?

In, ker babica ne sliši več dobro, ji je

klošar na listek napisal Hvala VEJICA lepa gospa.

Jutri, pravi babica, mu bo dala deset evrov.

To je pa vic dneva. Seveda, klošar je mislil Hvala lepa

VEJICA gospa.

86

Besedilo Vaje

� Postavi vejice. Ne ne morem priti k tebi. Mami počakaj me. Spoštovani učitelj želim vam hitro okrevanje Ajs kako me peče. Opa tako pa to ne bo šlo. Dragi potniki privežite si varnostne pasove. Oh tudi vlak sem zamudil. Ema pomagaj mi zaliti rože. Mama te čaka Judita. Da tega človeka poznam. Dedi pripoveduj o srečanju z medvedom. Brr zelo me zebe. Ta hrana pa ni užitna fuj. Tristo kosmatih si me pa res prestrašil.

87

Besedilo Vaje

Oklepaj

� Preberi in opazuj povedi. Pri velikonočni igri tolčenje pirhov je pomembno to, ali se bodo jajca trkala s “špicami“ (z vrhom

jajca) ali s “petami“ z okroglim delom. Na razgledni triglavi vrh na robu Haloz se vzpnemo v slabi uri hoje od Rudijevega doma na

Donački gori (884 m). Učenci dopolnijo nepopolno poved (iz reklame). Besedno družino predstavljajo besede z istim korenom (torej besede, ki so nastale iz istega

korena).

Poimenuj krepko tiskano ločilo v povedih.

Miha, katero ločilo sem napisala?

Narekovaj! Kdo tega

ne ve?

In kako imenujemo tole ločilo?

Poševnica.

Katero ločilo pa je tole?

Pomišljaj. Te stvari obvladam. Zdaj pa

napiši oklepaj.

???

88

Besedilo Vaje

Kaj je zapisano v oklepaju? Obkroži pravilno trditev. a) Posebne besede. b) Najpomembnejši podatek. c) Najmanj pomemben podatek. č) Ponazoritev ali dopolnitev zapisanega.

� V naslednjih povedih opazuj oklepaj. Nekatere Kosovelove pesmi govorijo o Kaj vsebuje podčrtani del? a) Vzrok.

mračni usodi Evrope (Ekstaza smrti) b) Posledico.in o neizogibnosti revolucionarne c) Namen. preobrazbe sveta (Rdeči atom). č) Pogoj.

Dopolni. Izbiraj med besedama dvodelno, enodelno.V levem primeru je oklepaj ločilo, v desnem primeru pa ločilo.

� Kateri primeri so napisani prav? Obkroži. Učitelj naj učence spodbuja k pogovoru ( v dvojicah, skupinah ) o vsebini, obliki, ilustracijah. Učitelj naj učence spodbuja k pogovoru(v dvojicah, skupinah)o vsebini, obliki, ilustracijah. Učitelj naj učence spodbuja k pogovoru (v dvojicah, skupinah) o vsebini, obliki, ilustracijah.

Pri šipku so zdravilni a.) cvetovi. b.) plodovi. c.) listi. č.) korenine.

Pri šipku so zdravilni a) cvetovi. b) plodovi. c) listi. č) korenine.

Pri šipku so zdravilni a cvetovi. b plodovi. c listi. č korenine.

Pri šipku so zdravilni a ) cvetovi. b ) plodovi. c ) listi. č ) korenine.

Oklepaj je po navadi dvodelno ločilo, npr. Mila Kačič (1912–2000), lahko pa je tudi enodelno ločilo, npr.

a)b)c).

89

REŠITVE

Opis kraja 2. b 3. Npr. Bovec 4. c 5.

SEDANJIK PRETEKLIK PRIHODNIK

živi

upada

se selijo

V sedanjem. 6. Leži v Julijskih Alpah, pod južnim pobočjem Rombona.

Obdajajo ga: na jugu Polovnik, na vzhodu Javoršček, na severovzhodu Svinjak in visokogorsko kraško Kaninsko pogorje. Na Italijo.

7. c 8. Dvor, Mala vas, Plac, Kot, Klanc, Brdo in apartmajsko naselje

Kaninska vas. 9. Soči, zeleno, pritokov, Koritnica10. 1610. Manjša. Zaradi zaposlitve.11. NE, NE, NE, DA, NE12. Npr. smučanje, sprehodi, kolesarjenje, rafting na Soči, rafting na

snegu, soteskanje.13. Zdravstveni dom, policijska postaja, gasilski dom, lekarna, pošta,

knjižnica, glasbena šola, osnovna šola, vrtec, banka, več hotelov, apartmajev, kamp.

14. c15. b16. Po zeleni reki Soči, po soški postrvi in visokogorskem smučišču

Kanin.17. a18.

19. Č, A, D, B20. kje, iz katerih predelov, koliko, ukvarjajo, javne, znamenitosti,

prometne 21. zemljepisna lastna imena, veliko22. Ljubljane, Kobarida, Primorskem, Idrijo, Slapa ob Idrijci, Ciril

Kosmač, Balada, Portorožu

Opis rastline 2. c 3. b 4. cvetovi

lististeblokorenina

5.

BISTVENI PODATKI

pljučnikkorenina, steblo, listi, cvetovi

20 centimetrovod marca do konca maja

iglasti gozdovi, travniki, pašniki, posekeza zdravilo

srhkolistovke

6. delov, kdaj, kje, za kaj, družino 7. b 8. b 9. požene steblo, vsi listi10. a, č11. Dvanajst. Pulmonaria offi cinalis.12. latinsko, z malo začetnico13. cveti v času okoli velike noči; ga uporabljajo za zdravljenje

pljučnih bolezni/imajo pritlični listi obliko pljučnega krila; ima lise, pege

14. a, b, č

Opis poteka bolezni 2. Gripa 3. 6. V tretjem. Prvi. O preprečevanju gripe. O možnih zapletih. V

petem. V drugem. 4. prenašanje, čas od okužbe do izbruha bolezni, potek, zapleti,

ravnanje, preprečevanje 5.

GRIPA

Kako se prenaša? Kolikšen je čas od okužbe do izbruha bolezni?

Kako poteka?

Kateri so možni zapleti?Kako jo preprečujemo?

Kako ravnamo?

6. a, b, č, e, f 7. c 8. lahko bolnik izloča viruse

traja od okužbe do izbruha boleznitraja vročinalahko bolnik kašljase počutje izboljšuje

9. b, č, d, e, f10. zaplet, bolezenski znak, vročina11. kapljica, kašljanje, izcedek, včasih, pljučnica, vnetje, cepljenje,

zanesljiv

90

REŠITVE

12. moten, posreden, vedno, pogosto

Opis igre/športa 2. DA, DA, DA, DA, NE, DA

3. pravokotne oblike, ne preveliko, razdeljeno v dva dela; razdeljeni v dve ekipi, vsaka ima svojega metalca žoge in igra samo v svojem delu igrišča; žoga

4. 3, 1, 2, 4, 5

5. Igralci se postavijo v svoje polje, določijo metalca žoge, ki se postavi za črto nasprotnikovega polja. Rdeči oz. modri metalec poskuša zadeti nasprotnikovega igralca in ga s tem izločiti z igrišča ter postaviti za črto k svojemu metalcu. Igralec, ki pa ujame nasprotnikovo žogo, lahko meče v nasprotnikovega igralca. Igrišče zapusti igralec, ki ga zadene nasprotnikova žoga. Ekipa, ki prva izloči nasprotnikove igralce.

6.

GLAGOL ČASOVNA OBLIKA OSEBA ŠTEVILO

ujame sedanjik 3. ednina

zadene sedanjik 3. ednina

izloči sedanjik 3. ednina V sedanjiku. Besedilo govori o ponavljajočih se dejanjih.

7. NE Besedilo sporoča o enkratnem dogodku (kaj se je zgodilo med igranjem), zato je to pripovedovalno besedilo.

8. ekipa

Ocena 2. Ženja Leiler. V Delu. 20. februarja 2008. O igranem

celovečernem filmu.

3. Otroški film – drugače Tea, 2007 Hanna A. W. Slak Hanna A. W. Slak Frenk Celarc in Dunja Klemenc Karina M. Kleszczewska

4. O Tei in Martinu ter njunih domačih. Da je Tea kot begunka prišla k nam iz Bosne in se spoprijateljila z Martinom in njegovimi. Iz 3. b

5. Da bi predstavil zgodbo bralcem in jih spodbudil h gledanju filma.

6. b, d; Iz 2. in 4.

7. a; Hvali.; pritegnejo

8. c, č, e, f

9. Bralcem Dela.

10. d, f

11. b

12. scenarist – kdor napiše scenarij, producent – kdor se ukvarja s financiranjem filma, režiser – kdor se ukvarja z režiranjem

13. poseka, spektakel

Novica 1. Kaj se je zgodilo? Kdo je bil udeleženec dogodka? Kdaj se je

dogodek zgodil? Kje se je zgodil?

2. V Našem časopisu. V rubriki Šport in rekreacija. G.T.

3. č

4. Tekmovalna para sta se v tekmovanju za Svetovni pokal v akrobatskem rokenrolu uvrstila v finale. Helena Gutnik in Jaka Južnič ter Tanja Gutnik in Grega Petkovšek. V prvem tednu meseca oktobra. V St. Peterburgu v Rusiji.

5. c

6. časopisu, radiu, televiziji; kaj se je zgodilo, kdo je bil udeleženec dogodka; zakaj; novinarja/poročevalca

7. Da. Da sta bila vrhniška para med najboljšimi na tekmovanju v St. Peterburgu. Najpomembnejši podatek. O kateri zvrsti športa govori objavljena novica.

8. NE, NE, NE, DA, NE

9. čestital

10. Č, D, A, B

11.

NOVICA

Kdo je udeleženec dogodka? Kdaj se je zgodil?

Kje se je dogodek zgodil?

Mali oglas 1. Mali oglas.

2. NE. V 3. in 5. Prvi.

3. Da bi psa prepoznal. Ker jih izvajajo profesorji ali študentje matematike, fizike ali kemije in ker želijo, da oglas prepriča. Tako, da pokliče po telefonu. Da se bosta prodajalec in kupec o ceni še dogovorila.

4. iskalec, prodajalec, ponudnik storitev, kupec, ponudnik storitev

5. Kupcem rabljenih računalnikov s tiskalnikom. Prodajalcem grelnih gobic Flamula. Učencem in dijakom.

6. lažje znajde; telefonska številka; odzove/pokliče.

7. C, D, Č, A, B

Prijavnica 2. Č, C, A, D, B

3. c

4. Mladim. V plesno šolo Wolfy. Učencem od 1. do 9. razreda. Tri. Osem ur vaj po eno uro tedensko. Strokovnjaki. Na šole in v poštne nabiralnike. Drugi.

5. b

6. plesne šole

7. 35 evrov, enkrat

8. b

9. Pri vpisu dveh otrok.

10. V šoli, na e-naslov, po telefonu.

11. DA, NE

12.

PLESNA ŠOLA WOLFY

PRIJAVNICA – PLESNE VAJE

Ime: Priimek:

Naslov: Poštna št.:

Telefon: Razred: Šola:

E-naslov:

Podpis staršev:

Peter Dolenc

Tržaška 405 1000 Ljubljana

4523321 OŠ Prežihovega Voranca6. b

[email protected]

Nina Dolenc

Obvestilo 2. b; Obveščam.

3. Tabornicam in tabornikom rodu Beli medved. Andrej Kobal. O datumu sestanka. Za torek, 16. maja. Za 7. V učilnici štev. 31.

4. do, oga, aj, daj, je

91


REŠITVE

5.

OBVESTILO A OBVESTILO B

Kdo obvešča? prijatelji Narodne galerije, Galov klub

Meta

Koga obvešča? javnost Jano

O čem obvešča? o pedagoški delavnici o praznovanju 3-letnice literarnega krožka

Kdaj se bo to zgodilo?

19. januarja, ob 10.00 19. januarja, ob 19.00

Kje se bo to zgodilo?

v Narodni galeriji pri Meti doma

Datum. 6. javno; je namenjeno javnosti in je bilo objavljeno v javnih

občilihzasebno; je namenjeno samo eni določeni osebi in ni bilo objavljeno v javnih občilih

7. Obvestilo B. 8. b 9. Datum roditeljskega sestanka.

Vozni red 2. železniškem; Vozni red. 3. Uslužbenci Slovenskih železnic. Na medmrežju, na železniški

postaji, v turistični agenciji ipd. Ne. Besedilo je v obliki preglednice, v kateri so navedeni čas prihoda in odhoda vlaka, vrsta vlaka, smer vlaka. Od Ljubljane do Atomskih toplic in od Atomskih toplic do Ljubljane.

4. DA, DA, DA, DA, DA, NE, NE, NE, DA 5. a, č, d, e, f, h 6. 30 minut. Ob 18.23. 10 minut. Tri. 7. Ob 8.15. Ob 19.38. Ob 9.11. Ob 18.45.

Besedna družina 1. c; vož nji, voz ilom, voz išču, voz il, voz nina; -voz- 2. -kroj-, -let-, -mlad-, -gled- 3. potovanju, potovalnem, pot, potni, potovalko, popotnik,

potniškim, potoval; -pot-

BESEDA Z ISTIM KORENOM KOREN

poskrbel -skrb-novi -nov-neznanih -znan-

4. DA, DA, c 5. Vožnja. Z ž. 6. -mlek-, -tih-, -suh-, -knjig- 7. NE, DA, NE, DA, NE; b, č 8. voditelj, baron, plast 9.

SAMOSTALNIK PRIDEVNIK

tek, tekač, tekanje … tekoč, tekaški …sonce, sončenje … sončen, Sončev …

šivilja, šivanje, šivanka … šivalni, šiviljski …

Sopomenke, protipomenke, nadpomenke, podpomenke 1. a) super, odlično

b) Zvečer, zjutraj c) družini, ribe č) Oči, mami, sestra; sardele, brancin, orada

2. predor, kosmatinec, natečaj, probleme

3. sopomenke 4. neprestano, fi ga, jek/odjek, avion, cvetlica, napoj/pijača 5. brbotati 6. zabojnik, kolo, krilo, košara, sostanovalka, neumnica, nadstropje,

zavitek 7. naselbinskih, nenaselbinskih; prvo, neprvo; veliko, malo; težji,

lažji; je, ni; protipomenki 8. glasen, top, malokrat, nikjer

pozabiti, vprašati, dati, vpisatisin, velikan, tujec/neznanec, malomarnost/nevestnost

9. Vse. Ves dan.10. protipomenki, sopomenki, protipomenki, sopomenki11.

NADPOMENKA PODPOMENKA

pticaokraski(naravni) pojav(šolske) potrebščinemehkužci

Plameneczvezdemeglašestilo, svinčnik, nalivno pero, radirkasipa, hobotnica, ligenj

12. Npr. pšenica, ječmen; Jalovec, Škrlatica; košarka, nogomet; violina, čelo

13. 2, 5, 4, 1, 3; Podpomenke.14. Lipica, korenje, Tone Pavček, vijak15. žuželka, del ladje/čolna/jadrnice; del telesa, zaključek

Večpomenke.16. C, A, Č, B, /

Premi govor 1. a 2. Iz druge. Prva poved je zapis prvotnega govora. Druga poved je

poročilo prvotnega govora. 3. Jerneja se je pohvalila, se je opravičila Barbara, nas je vprašal

sošolec, Spomnila ga je dvopičjem, malo, piko

4. Tomaž je povedal Jakobu: „V petek smo bili na ekskurziji na Ptuju.”Jakob ga je vprašal: „Kje ste bili?”Tomaž je ponovil: „Na Ptuju. ”Jakob je vzkliknil: „Super, tudi mi bomo šli tja!”

5. „V petek smo bili na ekskurziji na Ptuju,” je Tomaž povedal Jakobu.

„Kje ste bili?“ ga je vprašal Jakob.„Na Ptuju,” je ponovil Tomaž.„Super, tudi mi bomo šli tja!” je vzkliknil Jakob.

b 6. Barbara je povedala sošolki Neži: „Udeležila sem se Pikinega

festivala v Velenju.”„V časopisu sem prebrala, da je bil tokrat že sedemnajstič po vrsti,” ji je odgovorila Neža.

„Tega pa nisem vedela,” je priznala Barbara.„Si prebrala knjigo Pika Nogavička?” jo je pobarala Neža.Barbara je priznala: „Ne, nisem je prebrala.”

7. Robi je vprašal Tadeja: „Si bil res pri zdravniku?”„Ja, Robi. Imam vročino in boli me grlo,” mu je povedal Tadej.Robija je zanimalo: „Kdaj boš prišel zopet h košarki?”Tadej mu je odgovoril: „Ko mi bo vročina padla.”Robi ga je poučil: „Če imaš angino, to ne bo kmalu.”

8. c 9. Špela je pojasnila bratu: „S pomočjo sonca določimo strani neba.”

„Zaradi nesreče na obvoznici sem zamudil trening,” se je Jani opravičil trenerju.Hostesa je opozorila gledalce: „Ali imate izklopljene mobilnike?”

„Jutri bo na zahodu države jasno, drugod pa zmerno oblačno,” je povedal Aljaž pohodnikom pred odhodom v hribe.

92

REŠITVE

10. Urban je vprašal Tomaža: „Si se prijavil na računalniški tečaj?”Urban je vprašal Tomaža, če se je prijavil na računalniški tečaj.je v obeh primerih enakPrvotno besedilo v prvi povedi je dobesedno ponovljeno.Prvotno besedilo v drugi povedi je obnovljeno

11.

POROČANJE

POVED S PREMIM GOVOROM Z ODVISNIM GOVOROM

1. X

2. X

3. X

4. X

5. X

6 X

7. X

12. Tina je povedala, da premega govora še ne zna zapisati.Brigita se je oglasila, da ne more verjeti.Maja je vprašala Jureta, ali bere knjige za bralno značko; Jure ji je odgovoril, da še ne bere.

13. Jerica je povedala: „Na tekmovanju je bilo lepo.”Urša je predlagala: „Taborniki naj očistijo bregove potoka.”Ložan je prestrašeno pripovedoval: „Takega neurja ne pomnim!”

14. Nina je povedala Mitji, da objavlja svoje članke v šolskem glasilu. Mitja jo je prosil, naj mu prinese zadnjo številko. Odgovorila mu je, da mu jo bo podarila, saj so v njej objavljene tudi njene pesmi. Mitja ji je zaupal, da ga zanimajo prav pesmi. Obljubil ji je, da jo bo v petek počakal pred šolo. Nina je pritrdila, da se s predlogom strinja.

Izražanje vzroka, posledice in pogoja 1. Ker me boli zob, grem k zobozdravniku. Lepo vreme bo, zato

gremo na izlet. Ker sem si zlomil nogo, nisem mogel igrati nogometa.

2. a) Ker je zadnja smučarska tekma odpadla, je bilo slabo vreme. b) Ker sem dobila opekline na koži, sem se sončila na opoldanskem soncu. c) Ker moramo pohiteti, se koncert prične ob 19. uri.

3. a, b 4. a, b 5. Ker Liza rada posluša klasično glasbo, smo ji za rojstni dan kupili

zgoščenko Sto najlepših klasičnih melodij. Bojim se teme, zato imam ponoči vedno prižgano nočno svetilko. Avtobus ni več vozil, zato smo šli domov kar peš. Ker je bil preveč utrujen, ni mogel zaspati.

6. a, c; ker, zaradi 7. Zaradi mraza se toplo oblecite. Zaradi nemira ga je učiteljica

neprestano opominjala. Zaradi prijaznosti jo imajo vsi radi. 8. b 9. Začelo je snežiti. Otroci so odšli domov, ker je začelo snežiti.

Otroci so odšli domov zaradi sneženja. 10. Moram se učiti francoščino. Prihodnje leto bom odpotoval na

študij v Francijo, zato se moram učiti francoščino.11. Zaradi učiteljeve odsotnosti je odpadla ura slovenščine. Zaradi

hude nevihte je v dolino zgrmel plaz. Zaradi padca s kolesom ima nogo v mavcu. Zaradi današnjega praznika so trgovine zaprte.

12. če, če, če; Če.13. si bom skuhal kamilični čaj, se bom lahko uvrstil v

reprezentanco, ne bomo zboleli za to nevarno boleznijo; b; Z vejico.

14. Pod katerim pogojem, Zakaj, Zakaj, Pod katerim pogojem15. č, b, c16. zato, ker, Če, ker, zato, če, ker

17. Tekel sem v hišo, ker sem se bal pobesnelega psa. Bila je nedelja, zato sem spal malo dlje. Ker je že v mladosti rad nastopal, se je vpisal na Akademijo … Bliža se babičina in dedkova zlata poroka, zato moramo pripraviti program za praznovanje. Lasje so ji začeli izpadati, ker jih je pogosto barvala.

Sklajanje samostalnika 1.

kitarakitarekitarikitaroo kitarinad kitaro

NE 2. sklanjamo 3. končnica, osnova 4. brata, bratu, brata, bratom, bratu, brat 5. Prijatelj. Prijatelja. Prijatelju. Prijatelja. Pri prijatelju. S prijateljem.

Šest. 6. Kaj? Česa? Čemu? Kaj? O čem? S čim? DA 7.

SKLON VPRAŠALNICE ZA LJUDI VPRAŠALNICE ZA DRUGO

1. Kdo? Kaj?2. Koga? Česa?3. Komu? Čemu?4. Koga? Kaj?5. O kom? O čem?6. S kom? S čim?

Dve. 8.

SKLON IME SKLONA VPRAŠALNICEZA LJUDI

VPRAŠALNICEZA DRUGO

1. imenovalnik Kaj?2. Koga?3. dajalnik Komu? Čemu?4. tožilnik Kaj?5. O kom? O čem?6. orodnik S kom?

9. Tini nisem vrnila zvezka. Komu? Česa?

Teti sem pisala razglednico.Komu? Kaj?

Učiteljica nam je vrnila preizkuse. Kdo? Kaj?

Z rolko se vozim samo po dvorišču. S čim? Po čem?

10. 3, 6, 5, 7, 1, 2, 411. O čem? Pod kaj? Kaj? S kom? Brez česa? Komu? 12. Krmilnico, ptice; Ptice, hrano; semena, vrabce, sinic, ščinkavce,

liščke, taščice; zimi, vrst, ptic13. Kaj? I, V čem? M, S čim? O, Nad čim? O, Iz česa? R

93

REŠITVE

14. Miha je poklical prijatelja po mobilniku.Tutankamonovo grobnico je odkril angleški arheolog.Vožnja s helikopterjem je zanimiva.Najstarejše kolo so našli v blatu na Ljubljanskem barju.Manca je obiskala Pikin festival.V Tehniškem muzeju v Bistri je velika zbirka avtomobilov.Avtomobilom oblikovalci spreminjajo obliko.

IMENO-VALNIK

RODIL-NIK

DAJAL-NIK

TOŽILNIK ME-STNIK

ORODNIK

MihaarheologVožnjaMancazbirkaobliko-valci

avtomo-bilov

Avtomo-bilom

prijateljagrobnicokolofestivalobliko

mobil-nikublatubarjumuzejuBistri

helikop-terjem

Stopnjevanje pridevnika 1. b 2. lepa, lepša, najlepša 3. visok, višji, najvišji 4.


globoko globljevisoko najvišje

najstarejšastarejšimlajša

najmočnejšanajvečji

5. zahtevnejša, lažja, višja, najtežje, najmlajša 6.


grši najgršiozek ožjiglobok globljisladek najslajšitrd najtrši

daljši najdaljšikrepkejši najkrepkejši

Osebni zaimek 1. Tomažu sem posodil knjigo. A veš, da mi je še ni vrnil. Jaz pa jo

moram še prebrati. c

2. ona, ga; on, jo 3. jo, je, jo, Zanjo, jo, ji, njo, jo, Ona, njim; Nina, brat 4. nas, ga, mu, jo, njih, njo, midva, nanj, nas, zanju, vam 5. 1. Špela. Jaz.

2. Uroša. Ti.3. O Binetu. On.

6.


1. mi/me2. ti3.

7.


1. midva nam, nas2. vaju3. ga njiju jim

8. 1. os. nam, mene, nas; 2. os. tebe, vam; 3. os. njo, njima, njega, njih, njemu

9. jaz, mene, meni, mene, meni, menoj; NE; sklanjal10. mene, jih, vam, naju, jih, mu, ji, ga 11.

OSEBNI ZAIMEK ŠTEVILO SKLON

mene ed. Tjih mn. T

vam mn. Dnaju dv. M

12. Oni, njiju, Medve/Midve, Njemu13. Njima, Njej, Njim, jih, ga14. Objavila jo je v šolskem glasilu. Iz nje pripravimo poparek.

Redno jo kupujem. Preveril ga bo na tekmovanju.15. te, me, ju, jih, jim16. jih, gradovi; jih, superge; ji, sošolko; zanju, Hišna muha in čebela;

jo, kresnica

Glagol 1. glagoli 2. SAMOSTALNIK: hitrost, leto, plavanje, počitnice

PRIDEVNIK: nov, zimski, navdušen, uspešen ZAIMEK: svoj, ti, ona, mojGLAGOL: veseliti se, iti, biti, smučati

3. DEJANJE: smučam, deskamo, prebereš, so pobiraliDOGAJANJE: zmrzuje, dremlje, se razvija, se tali

4. gremo, se bom odpeljala, je uživalagremo, je uživala, se bom odpeljalagremo, prihodnjiku, je uživala, pretekliku

GLAGOLSKE ČASOVNE OBLIKE

PRETEKLIK SEDANJIK PRIHODNJIK

smo šli gremo bomo šlisem se odpeljala se odpeljem

je uživala uživa bo uživala

5. preteklik, sedanjik, prihodnjik, preteklik, sedanjik, prihodnjik 6. berem, bereš, bere; sedanjiku, ednini; berem, bereš, bere

OSEBA ŠTEVILO

ED. DV. MN.

1. berem bereva beremo2. bereš bereta berete3. bere bereta berejo

7. obljubiva, sva potrkala, mislita, izogibata se, kljubujeva, pretiravata

8. bili moji sošolki, oglasili, prišli, vrnili 9.

OSEBA ŠTEVILO

ED. DV. MN ED. DV. MN.

1. jem jeva jemo vem veva vemo2. ješ jesta jeste veš vesta veste3. je jesta jedo/

jejove vesta vedo/

vejo

10. je, so, so, je, je

94

REŠITVE

11. Vsak dan sva šla v šolo pred sedmo uro. Med zimskimi počitnicami so sosedovi radi potovali v tople kraje. Ali si vsak dan pisal v svoj dnevnik? Pred spanjem sem navadno bral kakšno knjigo.

12. ne boš priden, bom velik, našel13. Nisem se naučila peči palačink. Ne bo spoznal novih krajev.

Naša učilnica nima velikih oken. Učitelj noče kupiti novih računalnikov. Nisem napisal domače naloge.

Nedoločnik, namenilnik 1. ne moremo določiti osebe, neosebne; pogledat – namenilnik,

predstaviti, motiti – nedoločnik 2. sem se moral, smo šli, (ne) zna, (ne) bomo mogli, je hotela; smo

šli; b, a 3. gledat, napisati, učiti, pokazati, ogledat 4. metati, vreči, pobrati, teči, vijugati, govoriti, vpreči, ostriči 5. povedati – nedol., pomagat – namen., popraviti – nedol.,

zapustiti – nedol., pomagat – namen., stopiti – nedol., prebrati – nedol., igrat – namen.

6. voziti, priti, deževati, prebrati, učiti; nedoločnike; mora, nisem mogla, je začelo, morate, se moram

7. poslušati, snežiti, pogret, kupiti, umiti, objavljati, prejeti 8. molčati, vreči, jesti, najti, brati, iti 9. mogel, morala, moraš/-te/-mo/…, more, moral/-li/-le/…10. učiti, reči, pisati, morali, govoriti, moral

Števnik 1. dve, prvi

Koliko? Kateri (po vrsti)? glavni, vrstilni

2.


44O 21.100 8.23 1847.

2004.

3. Glavne števnike pišeš s številko brez pike. Vrstilne števnike pišeš s številko in piko.

4. 25., 300, 515, 515., 2395 5.


dvaintrideset dvaindvajsetišeststo enaindvajset sedeminštirideseti

Glavne števnike pišeš z več besedami. Vrstilne števnike pišeš z eno besedo.

6. sedemsto enaintrideset, petstodevetnajsti, 2568, 2568. 7. petindvajseti, petindvajset, tristo šestinsedemdeset,

tristošestinsedemdeseti,dva tisoč tristo osemindevetdeset, dvatisočtristoosemindevedeseti

8. Z devetimi sošolci; Na dvestošestnajsti strani; Šest tisoč šeststo devetnajst ljudi

9. 21. uri, 2 ljudi, 3. peron, 200 knjig

Prislov 1. č 2.

PRISLOV VPRAŠALNICA VRSTA PRISLOVA

pravkar kdaj časovnizdaj kdaj časovnijutri kdaj časovni

srečno kako načinovnidanes kdaj časovnidoma kje krajevnikrepko kako načinovnipojutrišnjem kdaj časovnikmalu kdaj časovnitedaj kdaj časovnilepo kako načinovni

3. lepo; Kakšno? Kako? Beseda lepo v prvi povedi je pridevnik. Beseda lepo v drugi povedi je prislov.

4. Sosed me je prijazno pozdravil. Kupili smo prijazno psičko.Ali znaš katero veselo pesem? Veselo smo začeli z delom. Hodi pokončno! Naslikal je pokončno sliko.Pohod so začeli s hitro hojo. Moj sošolec Matej hitro bere.

5. zgoraj – krajevnipogosto – načinovnilepo – načinovnispodaj – krajevnizanimivo – načinovnivedno – časovnizelo – načinovni

6. Glasbo najraje poslušam miže.Jeseni se obarva listje na drevju.Opoldne zazvonijo cerkveni zvonovi.Včasih gledam televizijo sede na tleh.

7. lani; počasi; jezno; pozimi; 8. spodaj; naprej; ven; zunaj; dol 9. nato; Na to; Po tem; potem

Obča in lastna imena – raba velike in male začetnice 1. Jurček, Petelin, Cekarček, Rosa, Kovač, Živa; Po veliki začetnici.

Občna imena. 2.

OBČNO IME LASTNO IME

reka Drava

čarovnica Lizašola Ledina

knjiga Solzicerežiser Klopčičgrad Mokrice

3. galebov, Galeb, Kos, Ciciban, kos, nežo, Neža 4.

DATUM PRAZNIK

dandan

božičdan

novo letoPrešernov dan

danpraznik

dan

5. miklavževanju, velika noč, božič, silvestrovo, svečnico, pusta, valentinovo, gregorjevo, binkošti

95

REŠITVE

6.

DRŽAVA JEZIK

hrvaščinamakedonščina

ruščinanemščinapoljščina

7. a, č 8.

DOLOČILO PRED OSEBNIM IMENOM

OSEBNO LASTNO IME

gospa Habjansošolec Maks

ravnateljica Škrjanecprofesor Grabnar

duhovnik Kovačičpredsednica Ribičeva

c, č; Občna. 9. Nepravilno napisane so 1., 3., 4. ovojnica.10. vsi, dan; martinovega, martinovo, pust; velika, marcu;

angleščine, decembra11.

KRAJ PREBIVALEC DRŽAVA PREBIVALEC

Ljubljančan AvstrijecRimljan KitajecParižan Iračan

Bruseljčan IranecPražan Egipčan

lastna, veliko

Krajšave 1. NE, DA, NE; kilogram, dekagramov, decilitar, meter, decimetra,

žlico 2. ha – hektar, m – meter, % – odstotek 3. EU, t. i., l. ; Evropska unija, tako imenovanim, leta 4. TV, CD, stol. 5.

KRAJŠAVE,

NAPISANE Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI

NAPISANE Z MALIMI ČRKAMI

S PIKO BREZ PIKE

EU l. HaTV stol. MCD t. i. %

Kratice so tiste krajšave, ki so napisane z velikimi tiskanimi črkami. Okrajšave so tiste krajšave, ki so napisane z malimi črkami in s piko. Simboli so tiste krajšave, ki so napisane z malimi črkami in brez pike.

6. Mladinska knjiga, evro, Združene države Amerike, Republika Slovenija

7. npr., itd., oz., tj. 8. glej, glagola, Slovenskem pravopisu, Zdravstvenem domu 9. ZN, prof., ga., str.10. Družinski zdravnik je dr. Peter Šinkovec. Hodim na OŠ Miška

Kranjca. Za obisk razstave smo poslali prošnjo g. Primožu Sušniku.

Vejica 1. Vejica. 2. Ana, danes sem se pa res nasmejal.

Sevedda, takoj te pokličem.Matej, vabim te na vožnjo s kajakom.Joj, padel bom.O, tako lepe pokrajine doslej še nisem videl.Učenci, jutri ne pozabite prinesti športne opreme.Uh, vejica mi pa res nagaja.Spoštovani obiskovalci, naša galerija zapira vrata ob 19. uri.c

3. Ne, ne morem priti k tebi.Mami, počakaj me.Spoštovani učitelj, želim vam hitro okrevanje.Ajs, kako me peče.Opa, tako pa ne bo šlo.Dragi potniki, privežite si varnostne pasove.Oh, tudi vlak sem zamudil.Ema, pomagaj mi zaliti rože.Mama te čaka, Judita.Da, tega človeka poznam.Dedi, pripoveduj o srečanju z madvedom.Brr, zelo me zebe.Ta hrana pa ni užitna, fuj.Tristo kosmatih, si me pa res prestrašil.

Oklepaj 1. Oklepaj; č 2. dvodelno, enodelno 3. Učitelj naj učence spodbuja k pogovoru (v dvojicah, skupinah) o

vsebini, obliki, ilustracijah.Pri šipku so zdravilni:a) cvetovi.b) plodovi.c) listi.č) korenine.

96

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

Za dovoljenje za objavo se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali slikovno in drugo gradivo.Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v katerem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

ZBIRKA ZNAM ZA VEČ

SLOVENŠČINA 6Razlage in vaje za boljše ocene v šestem razredu

Urednica: Dubravka Berc PrahDirektor produkcije: Klemen Fedran

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.Za založbo: Maruša Kmet

Oblikovanje naslovnice: Aleš Pučnik, Beti JazbecOblikovna izvedba in prelom: Jasna Karnar

Tisk: Bulvest Print AD1. izdaja: 4. ponatisNaklada: 2.000 izvodov

Ljubljana 2018

ZZV SLO 6 2018 notranjost.indd 104 15/03/2018 10:31

Documents

ZZV SLO 6 2008 notranjost - Devetletka...Besedilo Vaje Opis kraja Preberi besedilo. Bovec je alpsko središče Bovške doline. Leži v Julijskih Alpah, pod južnim pobočjem Rombona,