1
16. mednarodna literarna nagrada Mlade Vilenice 2016
22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222
3
zborzz nikrr
33333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333
16. MEDNARODNA LITERARNA NAGRADA
MLADE VILENICE 2016
Zbornik pesmi otrok vrtcev, osnovnih in srednjih šol
iz Slovenije in zamejstva v Italiji, Avstriji ter v Bosni in Hercegovini
zbornik
Kulturno društvo Vilenica Sežana, 2016
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Sežana
Občina Sežana
16. mednarodna literarna nagrada Mlade Vilenice 2016
4444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444
5
Zgodba o neki dekliciVsaka mama govori s svojim otrokom v jeziku svoje duše, z nežnostjo, ljubeznivostjo, iskrenostjo. Ta jezik ga bo spremljal skozi življenje, najprej v pritajenem momljanju enoletnega otroka, v ne vedno uspelih poskusih ponavl-janja dveletnega otroka, v že suvereni rabi osnovnošolca, v eksperimentiranju mej jezika ne še odraslega mla-dega človeka, in pozneje v tako imenovani odraslosti. Ko naj bi ga otrok, ki ni več otrok, že posredoval naprej. Spremlja ga v vsakem trenutku in v vsaki okoliščini.
Vsaka mama govori s svojim otrokom o pomembnih rečeh. O odnosih, o naravi, o prijateljstvu, o ljubezni, o družini, o odraščanju, o čustvih, o malih in velikih dogodkih. Govori tudi takrat, ko ne reče ničesar. Saj je več-krat tudi molk dovolj zgovoren.
Vsaka mama govori s svojim otrokom v drugem jeziku. Pa čeprav so vsi ti jeziki slovenščine, vsaka je malo dru-gačna. Na drugem koncu dežele govorijo čudno, v sosednji vasi govorijo drugače, že v sosednji hiši ni prav enako kot doma. Vsaka družina piše svoj slovar, kar je enostavno – imenitno! Toliko raznolikosti na tako majhnem kupu!
Včasih pa ni tako lepo. Naj vam povem zgodbo. S srečnim koncem, seveda. Ali pa – še boljše – s srečnim začet-kom.
Neka deklica je živela s svojo družino v tujini. Odraščala je s slovenskimi knjigami, govorila pa čisto svojo slo-venščino (saj vsak ima čisto svojo slovenščino, boste rekli). No, res je to bilo narečje, s knjig pa se je učila tiste »prave« slovenščine, res je tudi, da je v to narečje prišlo veliko tujih besed, ki pa jih je deklica znala nadomestiti s »pravimi« besedami, predvsem pa je res, da je zaradi bližine tujega jezika dekličin jezik večkrat doživel hude kratke stike. Take, pri katerih je deklica recimo rekla »čau, kako stojiš?« (»živjo, kako si?«) ali »čujem se slabo« (»počutim se slabo«).
Pri takih kratkih stikih ji je bilo vedno nerodno. Ker je drugi niso razumeli (vseskozi), ker so jo drugi debelo gle-dali (prav tako zelo pogosto), ker so jo drugi gledali zviška zaradi njenega jezika (večkrat), ker so se celo posme-hovali zaradi njene slovenščine (včasih, je pa najbolj bolelo).
Zaradi takih ne-rahločutnosti se je deklica sramovala svoje slovenščine in je raje molčala – tako se ji vendar ne bo nihče mogel posmehovati. So pa besede vrele iz nje v drugi obliki, skozi tanko črto črnila, skozi popisane liste papirja v izvezenem zvezku, skozi besede, ki so se ujemale v veličasten ples čustev, misli, želj, hrepenenj in sanj.
Deklica je postala pesnica.
Ivana Soban
Vodja 16. Mlade Vilenice
Sežana, 7. marec 2016
6
Pablo Lourenzo QuatraMOJE SLOVENŠČINE Navdih za 16. mednarodno literarno nagrado Mlada Vilenica 2016
Nekoč je za devetimi vodami in devetimi gorami živel jezik, ki mu pravijo slovenščina. Bila je tako težka, da je Hrvati niso mogli razumeti, saj so bili za deseto goro.
Slovenščina je radodarna in slovenščina ve, da na svetu primanjkuje samoglasnikov in je zaradi tega dala večino drugim jezikom. Zdaj moramo mi, izbrani študentje tega jezika, uživati v tem, da nas spoštujejo ljudje, ker zna-
mo izgovoriti besede, kot so: trg, vrt, rt, nahrbtnik in ministrstvo.
Slovenščina je majhna, a slovenščina je pogumna. Zmogla je preživeti na ozemlju velikanov. Če je ta jezik zmo-gel preživeti med italijanščino, madžarščino, nemščino pa srbohrvaščino, je to razlog za praznovanje, saj nimajo
jeziki vedno take sreče.
Slovenščina je dobra soseda. Slovenščina bo dobro skrbela za njihove otroke in, če bo potrebno, jih bo šolala v njihovem jeziku, ker nima manjvrednostnega kompleksa.
Slovenščina je okolju prijetna in ima rada živali, ima več kot tristo kosmatih medvedov. Toliko, da jih je nekaj dala tudi Španiji. A ti so se vrnili takoj, ko so imeli priložnost in so našli pot nazaj čez Alpe.
Slovenščina je bogata, saj ima besede za vse. Je pa tudi podedovala ogromno besed, kakor so: ‘špajgu’, ‘marela’, ‘piflar’, ‘bajta’ ali ‘tišler’.
Slovenščina je hkrati veliko potovala in je prinesla spominke za mlade Slovence: ‘lajf ’, ‘beden’, ‘frendica’ in ‘luzer’. Pa tudi ‘Ej, u izi stari!’, ‘Ta bejba je ful huda.’
In za konec, slovenščina je predvsem romantična in svobodna. Slovenščina ima posebno zvezo z vsakim govorni-kom in zna slepo najti razliko med mano in drugimi. Ima obliko ljubezni, ki jo imenuje dvojina in ki jo uporablja
samo, ko je z mano ali s tabo. In če se zaradi tega ne počutiš posebnega, ne vem s čim se boš.
Pablo Lourenzo Quatra (26), Španec in četrt Italijan, sicer iz Galicije. Velik ljubitelj galicijskega jezika, s katerim si portugalščina deli skupnega sred-njeveškega prednika, v mnogočem drugačnega od španščine. V šali vedno
pravi, da je njegova prestolnica v Lizboni in ne v Madridu. Živi v Bruslju in ljubi Slovenca.
Pablo je sicer velik linguafil, ljubitelj še posebno majhnih manjšinjskih je-zikov. Posebno pri srcu pa mu je, hkrati ali pa tudi zato, tudi slovenščina.
Obožuje slovenska narečja, Severino, Harrya Potterja in domačo salamo iz Ribnice.
Besedilo je dostopno na spletnem portalu Metina lista:
http://metinalista.si/povest-o-slovenscini/
7
16. mednarodne literarne nagrade
Mlade Vilenice
Nagrajenci
7777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777
8
Nagrada v mini kategoriji(vrtec)
Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji vrtec je Miša Gregorič iz vrtca Nova Gorica, enota Ciciban za pe-
sem »Mavrična Pesem«. Mentorici: Sara Maček, Nevenka Boškin
Mišino besedilo na zelo neposreden način izpoveduje doživetje lepote sveta, in sicer tako na ravni vsebine kot tudi
v jeziku. V slednjem je vidnih več slogovnih sredstev. Poleg značilnega ponavljanja je zelo opazen naslovni okrasni
pridevek.
Miša Gregorič
Letnik 2010
Vrtec Nova Gorica, Enota Ciciban
Mentorica Sara Maček
MAVRIČNA PESEM
Mavrica na nebu je,
mavrica na nebu je,
hura, hura!
Dežek nam pada,
sonček pa sije,
jaz pa samo gledam sonce,
ki bije.
Na nebu, na nebu
sonček bo osvetlil mavrico,
jaz pa jo gledam z mamico.
Mavrica krasnih barv je najlepša,
tu je svet najlepši.
9
Nagrada v 1. kategoriji
(prva triada osnovnih šol. 2007, 2008, 2009)
Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji prva trijada osnovne šole je Nejka Vratnik iz OŠ Brezovica pri Lju-
bljani za pesem »Malim so všeč«. Mentorica: Urška Bačar
V Nejkinem besedilu subjekt ob pomoči lastnega doživljanja tako rekoč raziskuje svet; pri tem je miselno odprt in
hudomušno igriv ter kaže posluh za izjemno. V pesmi je prisotna tudi posrečena jezikovna igra.
Nejka Vratnik
Letnik 2008
OŠ Brezovica Pri Ljubljani
Mentorica: Urška Bačar
MALIM SO VŠEČ
Malim so všeč nenavadne reči,
kot recimo hišniki,
kot recimo piloti,
kot recimo, kot recimo…
Malim so všeč sladke reči,
kot recimo nutela,
kot recimo čokolada,
kot recimo frutabela,
kot recimo, kot recimo…
Malim so smešne besede všeč,
kot recimo mulasepolula,
kot recimo hlačedopetače,
Kot recimo, kot recimo …
10
Nagrada v 2. kategoriji(druga triada osnovnih šol. 2004, 2005, 2006)
Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji druga trijada osnovne šole je Ekaterina Mihajloska iz OŠ Mengeš
za pesem »Dva jezika, dva svetova«. Mentorica: Draga Železnikar
Mladostniški subjekt Ekaterininega besedila skozi odnos do matere ter do očeta išče svojo lastno podobo, in sicer
znotraj prepleta ženskega ter moškega bivanjskega načela. Ta podoba seveda zavzame individualno in pokončno
držo. Dvojnost sveta se v pesmi kaže tudi na ravni jezikovnih sredstev ter izdelane forme.
Ekaterina Mihajloska
Letnik 2004
OŠ Mengeš, Slovenija
Mentorica: Draga Železnikar
DVA JEZIKA, DVA SVETOVA
Moja mama slovensko
z mano govori.
Njej lahko povem,
če me kaj teži.
Moj oče makedonsko
z nami govori,
makedonsko me krega
s svojim močnim glasom.
Mamica je včasih
po službi zmatrana.
Če ji še jaz nagajam,
potem se skregava.
Z očetom se veliko
ne pogovarjava,
vase se zapiram
in malo strah me je.
Z mamico se hočem igrati,
ko dolgčas mi je.
A ko ona se hoče pogovarjat,
jaz vedno rečem: NE!
Očeta imam zelo rada,
kadar nisva skregana.
Zelo se bom trudila,
da bova prijatelja.
Pri nas govorimo dva jezika,
dva jazici zboruvame kaj nas,
pa vsi med seboj razumemo se,
megju sebe se razbirame.
11
Nagrada v 3. kategoriji(tretja triada osnovnih šol. 2001, 2002, 2003)
Nagrajenec 16. Mlade Vilenice v kategoriji tretja trijada osnovne šole je Aljaž Primožič iz OŠ Prebold za pesem
»Ker človek ne sliši«. Mentorica: Vesna Kumer
Aljažev pesniški subjekt v svetu tako imenovane normalnosti išče svojo lastno esenco, pri čemer odkriva predvsem
odtujenost in osamljenost, ki ju ubesedi s pomočjo izvirnega paradoksa. Subjektovo raziskovanje je na ravni sloga
obarvano z vedrim humorjem in z dovršenim ponavljanjem.
Aljaž Primožič
Letnik 2001
OŠ Prebold, Prebold, Slovenija
Mentorica: Vesna Kumer
KER ČLOVEK NE SLIŠI
Nekoč je bil fant.
Oči in nos po očetu,
po mami visoki diskant
ter kodrasti rjavci po dedku.
Normalen, bi rekli. Vsekakor.
Uho zavzema svoje mesto,
pa vendar ni slišal,
a poslušal je zvesto
vsako besedo praznine.
Čudno, bi rekli. Vsekakor.
Slišal ni »zdravo«, »hej«,
čeprav prisluhnil je vsem,
opazil ni »čao« in glej,
povsod brez odgovora.
Nonsens, bi rekli. Vsekakor.
Ni jokal v narečju.
Jokal je tiho in hlipajoče.
Vdal se ni pravorečju.
Jokal je sam.
Kar koli bi rekli, slišal vas ne bi … Nikakor.
Vsekakor.
12
Nagrada v 4. kategoriji(srednje šole)
Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji srednja šola je Lara ružič Povirk iz Gimnazije Ptuj za pesem
»Vznesena«. Mentorica: Merija Holc
Mlada pesnica sredi vsesplošne odtujenosti sveta, ki se skriva za različnimi kulisami, poskuša dotipati do svojega
notranjega bistva. Izpoveduje moderno hrepenenje po obstoju, ki naj bi zaobjel čim globljo celoto. Larino prodiranje
v svet notrine, kot je nekje dejal pisatelj F. Lainšček, je opazno tudi na jezikovni ravni.
Lara Ružič Povirk
Letnik 1997
Gimnazija Ptuj, Ptuj, Slovenija
Mentorica: Marija Holc
VZNESENA
Vznesena lovim vmesnosti.
Edino, kar si želim, je, da bi plesala skozi noči, ker bi vedela za dneve in jutra.
Zapeljem na konec, posujem jutro z zvezdnim prahom in se vrtinčim.
V vetrovih jutranjih zdihljajev.
Ustavim, zatrobim. Zakričim ali se zavijem v mračno tišino. Takrat ni več vmesnosti.
Zmernosti.
Ali sem zasanjala svoje življenje?
Nekam oddaljeno je in v njem je vedno prostor za off.
Trpka prevleka, zamegljeni obrisi poti in predmetov.
Vsa ta odtujenost mi nabija v tilnik in se širi v solznico, jo izsuši.
Nato odidem. Iskat sanje.
Na konec mostov.
K daljnim pomolom, ki jih zažiga zmedeno sonce.
Ne soočenje.
Neurje v laseh.
Izginjanje sebe.
Izbrala sem radost namesto prezira in norosti.
Skočila sem v morje.
In si enkrat za spremembo dovolila plavati v plitvinah.
Tam Sem. Zmerna in vmesna.
13
Posebne nagrade:
1. Posebna nagrada mentorici Mirjani Lazarević, OŠ Sveti Sava, Bijelina, Republika Srpska, BiH za skupinsko
sodelovanje na Mladi Vilenici, vsi mladi avtorji: Teodor Vidaković, Nadežda Perković, Minja Drakul, Katarina
Cacanović, Jovan Kokanović in Milka Bujanović so za natečaj prispevali izredno kakovostne pesmi.
2. Ajla TursunovićLetnik 2009
OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Sabina Višček
Pesem Alje Tursunović z naslovom ZATE je nagrajena, ker vsebuje drobno, a izredno prepričljivo ljubezensko iz-
poved, katere moč lahko bralec začuti tudi v slogu, in sicer ob posebni figuri stopnjevanja.
ZATE
Marjetice so zate,
objem je zate,
še bombonček ti dam,
srček ti narišem,
kolaček ti spečem
in v gore te popeljem.
Rada te imam.
14
3. Eric RenziLetnik 2005
COŠ P.Tomažič, Trebče, Trst, Italija
Mentorica: Barbara Boneta
Pesem Erica Renzija z naslovom MUOJA DOMAČA ABECEDA prejme posebno nagrado, ker se njen subjekt na
izviren način poigrava z jezikom in njegovim črkopisom, pri čemer v ospredje postavlja narečje.
MUOJA DOMAČA ABECEDA
Aroplan leti,
boršica leži,
cavata smrdi,
čelular zvoni,
Djelemo vsi brez skrbi.
Embet se piše,
facolet pa briše.
Guazd gori,
hruašč beži,
Indjanc zakreči,
japko diši,
luanc kuha reči.
Marenda je pronta,
nuona je kontjenta,
ombrela je odprta.
Penel barva,
rigel poravna.
Sunce nas greje,
štucikadent se smeje.
Televižjon je užgan,
uaso je zaspan.
Vagun je zvit,
zgunc pa razbit.
Žbjela je odletela,
abeceda je cjela.
15
4. Tomi PetekLetnik 1997
Gimnazija Ptuj, Ptuj, Slovenija
Mentorica: Marija Holc
Tomi Petek v svoji pesmi z naslovom NOVI DAN NAJ TE BESEDE VARJE s sredstvi pesniške govorice in na zelo
izviren način ubeseduje pripoved o slovenskem človeku in njegovi besedi ter o njeni vlogi in preizkušnji, v kateri se
ni znašla prvič. Dobro je viden refren, ki izraža voljo do obstoja jezika.
NOVI DAN NAJ TE BESEDE VARJE
Čez polja sem prineslo je besede,
da so zdih’vale trate in gozdovi,
a dnevi, ko rodé se njih sinovi,
v noči se spremené in v viharje;
le novi dan naj te besede varje.
Mirnó nato so sedle na pragove
hiš, kjer človeška roka spanec snuje,
saj on jih je iskal, ki tam domuje,
da misli bi prebral s poletne zarje;
in novi dan naj te besede varje.
Le kod pa nosilo je te besede,
da njihov glas čez hribe se izgúbi,
na severu človeka tujec snubi;
le naj poprosi časa gospodarje,
da novi dan naj te besede varje.
Te nam besede tiho pesem tkejo,
iz nje pa trdne zidajo zidove,
v katerih močne nam gradé domove,
da prevetrimo mrzle vse viharje;
naš novi dan naj te besede varje!
16
5. Lota Martinjak Letnik 2003
OŠ Brezovica Pri Ljubljani
Mentorica: Zdenka Ivančič
Lota Martinjak je napisala pesem NAŠ JEZIK. V njej je poetično označila slovenski jezik in njegova števila, ki vse-
bujejo prave pravcate svetove. Svoje sporočilo o lepoti jezika je Lota vtkala tudi v ponavljanje.
NAŠ JEZIK
Slovenščina
je lep jezik;
ima ednino
s katero se sami
v knjige zatopimo.
Slovenščina
je lep jezik;
ima dvojino
s katero ustvarja
prijetno bližino.
Slovenščina
je lep jezik;
ima množino
s katero prijateljem
srečo razdelimo.
Vsak po svoje,
vsak drugače
pesni njeno simfonijo ...
Ker kot prstni je odtis,
ki za sabo ga pustimo.
17
Lilijana Gustinčič Furlan
V Ljubljani sem na Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenščine in
ruščine, dve leti pa sem se učila češčino. S poučevanjem sem začela na
osnovni šoli v Dekanih, že vrsto let pa poučujem slovenščino na Gimnaziji
Piran. V zadnjih treh letih sem gimnazijcem dodala še pouk v navtičnem
oddelku na srednji pomorski šoli v Portorožu. Sem velika ljubiteljica
literature, filma in glasbe ter zelo rada obiskujem najrazličnejše kulturne
prireditve.
Delo v žiriji Mlade Vilenice sem sprejela in opravljala z velikim veseljem.
Tržaški pesnik, izumitelj številnih pravljic in zgodb, tudi prenašalec besednega blaga iz drugih jezikov na slov-
enski breg. Za 28 let premlad, da bi bil
stoletnik in bi ga vsi spoštovali in cenili, kot si zasluži. Kdo je to?
Marko Kravos
Angela Milharčič Hladnik
Ime mi je Angela Milharčič Hladnik. Sem dijakinja, ki rade piše, potuje in
bere. Še preden sem znala govoriti, sem si nabrala več letalskih milj kot
oba starša do svojega 30-ega leta. Del otroštva sem preživela v New Yorku
in Jeruzalemu, tako da angleščina mi ne dela težav. Obožujem rusko literaturo in dobre filme, predvsem pa lahko
preživim več ur s knjigo v roki.
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111117777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777
preživim več ur s knjigo v roki.
18
Mini Kategorijaotroci vrtca
19
Evelyn Ristić Letnik 2011
Vrtec Sežana
Mentorici: Mirjam Štrukelj in Mateja Švara
VILE IN ZABAVNI NETOPIRČKI
NA KRASU ŽIVIJO LEPE VILE,
KI IMAJO PRELEPE OBLEKICE
IN PLEŠEJO. ROŽICE SO.
- JUHEJ, JUHEJ, JUHEJ -
VLAKEC VOZI IN VILE
SO NA NJEMU.
- ČU ČU, ČU ČU -
GREJO V POSTOJNSKO JAMO,
JUHEJ,
TAM PLEŠEJO V JAMI Z
NETOPIRČKI,
MISLILE SO DA SO NETOPIRČKI
ZLOBNI , AMPAK NI RES.
NETOPIRČKI SO PRIJAZNI IN
ZABAVNI.
- JUHEJ, JUHEJ, JUHEJ -
KAMEN NA KAMEN JE KRAS,
KI LEPO STOJI ZA NAS.
VILE V JAMO VILENICO SE SKRIJEJO
ZATO DA SE ODPOČIJEJO
- JUHEJ, JUHEJ, JUHEJ -
JAMA VILENICA JE ODPRTA ZA NAS.
JUHEJ
20
Blaž Kocjan Letnik 2010
Vrtec Sežana
Mentorici: Mirjam Štrukelj in Mateja Švara
JAMA VILENICA IN KRAS
V JAMI VILENICI
JE ZMERJA LEPO,
DOSTI KAPNIKOV,
DOSTI STOPNIC,
TAM BO SKUPINA KAMENČKI
NA ODRU ZAPLESALA.
Jaka IskraLetnik 2011
Vrtec Sežana
Mentorici: Mirjam Štrukelj in Mateja Švara
OBISK VILENICE
V JAMI VILENICI SMO BILI
IN KAPTNIKI SO ME NA ŽIVALI SPOMINJALI.
MALE VILE SO SE SKRILE,
KO LUČI SO UGASNILE.
S SEBOJ SVETILKE SMO IMELI,
DA BI V TEMI PREŽIVELI.
ZA KONEC SMO JAMO ZAPUSTILI
IN SE ZUNAJ ŠE MALO POVESELILI.
21
Skupina Pikapolonice: Gašper Bolje, Laura Grča, Ula Kobol, Jaka Lapajne, Tit
Miljavec, Nik Ravbar, Matevž Šček, Melani Švagelj, Iztok Cosmo Touwslager,
Karla Naomi Vukosavljevič RodriguezLetnik 2011
Vrtec Sežana, Enota Štanjel
Mentorica: Silvana Lozej
PIKAPOLONICE KOT MELONICE
Kuharica peče miške,
šteje miške, piške,
ko se nazaj zavrti,
se preštejemo mi.
Smo pikapolonice kot melonice:
jaz sem LAURA kot MRAVLJA,
jaz sem TIT- BALIT,
Jaz sem ULA kot PULA,
jaz sem MELANI - SPI,
jaz sem IZTOK kot PISTOK,
jaz sem JAKA-TOBAKA,
jaz sem MATEVŽ –MALEVŽ,
jaz sem NIK kot BIK,
jaz sem KARLA- MARLA,
jaz sem GAŠPER- MAŠPER,
jaz sem SILVANA kot BANANA
in jaz sem MOJCA kot BAJOLCA.
22
Tjaš ČerliLatnik 2010
Vrtec Sežana, Enota Štanjel
Mentorja: Marija Saksida, Denis Lemut
PESEM O TITANIKU
TITANIK JE PARNIK,
IMA ŠTIRI DIMNIKE.
PLUJE, PLUJE
IN SE ZALETI V LEDENO GORO.
TONE, TONE
IN POTONE V GLOBOKO MORJE.
IŠČEJO GA, IŠČEJO S PODMORNICO.
Gabriel Simčič Letnik 2010
Vrtec Sežana, Enota Štanjel
Mentorici: Marija Saksida, Denis Lemut
RDEČI AVTO
AVTO, RDEČI AVTO,
VOZI, ŠKRIPA, PELJE,
MALO PO CESTI,
MALO PO TRAVI
IN SE HITRO USTAVI.
Ajda BremecLetnik 2009
Vrtec Sežana, Enota Štanjel
Mentorici: Marija Saksida, Denis Lemut
MOJE KOLO
MOJE VIJOLIČNO KOLO
ME VOZI PRI BABICI.
VOZI, VOZI, ŠKRIPA, CVILI,
MOJE VIJOLIČNO KOLO.
23
Luka Brcar Letnik 2010
Vrtec Sežana
Mentorici: Mirjam Štrukelj in Mateja Švara
VILENICA
PIKA POKA, PIKA POK,
TAM V VILENICI SLIŠIM ZVOK
SO TO VILE?
SO SE ZA ZAVESE SKRILE?
SO PRED NAMI POBEGNILE?
STALAKTITI, STALAGNITI,
ONI NIKOLI NISO SKRITI,
TU PA TAM SO V STEBRE ZLITI.
O KAKO LEPO SE JE
PO VILENICI SPREHODITI.
Žan UkmarLetnik 2010
Vrtec Sežana, Enota Štanjel
Mentorici: Marija Saksida, Denis Lemut
TRAKTOR
NAŠ TRAKTOR HITI,
PO CESTI DRVI,
PRIKOLICO POZABI DOMA,
PRIPREŽE VITLO IN PELJE V GOZD
IN HLODE VLEČE DOMOV.
Mihael Mc CullyLetnik 2010
Vrtec Sežana, Enota Štanjel
Mentorici: Marija Saksida, Denis Lemut
LADJA
LADJA PO MORJU PLUJE,
GALEB SE IMENUJE.
VOZI VOJAKE, KI GREJO NA RAKE,
SAJ NIMAJO HRANE, IMAJO BANANE,
NIMAJO MIŠI
IN MIR JE PRI HIŠI.
24
Elly LozejLetnik 2010
Vrtec Sežana
Mentorici: Mirjam Štrukelj in Mateja Švara
VILENICA KRALJICA
VILENICA JE KRALJICA
ZA NAS VSE.
V NJEJ RASTEJO KAPNIKI
STALAGMITI IN STALAKTITI
MI JIH PA OPAZUJEMO
VILENICA JE JAMA ZA NAS VSE.
TAM UČNE SO POTI
ZA BISTREMOŽGANČKE
V OTORŠKI
GLAVICI.
VILENICA JE KAMNITA
KRAŠKA KRALJICA.
Mia PircLetnik 2010
Vrtec Sežana
Mentorici: Mirjam Štrukelj in Mateja Švara
DEKLICA, KI JE SKUHALA ‘’KRAS’’
NEKOČ JE ŽIVELA ENA LEPA DEKLICA.
NA KRASU SE JE PRESELILA V VELIKANSKO HIŠO.
NEKOČ SI JE REKLA “SKUHALA SI BOM KAŠO”!
ZAČELA JE MEŠATI, MEŠATI,
IN SE JE KADILO IZ NJE.
SKUHALA JE DOBRO KAŠO.
IN JE REKLA KAR NAENKRAT “KRAS, KRAS, KRAS”.
ZATO JE REKLA, DA SE BO KLICALA »KAŠA KRAS«.
IN JE ZAPELA TOLE PESMICO:
“NA KRASU JE LEPO IA IA O”
25
Mark in Alessia VrhLetnik 2010, 2011
Vrtec Sežana
Mentorici: Mirjam Štrukelj in Mateja Švara
ŠKRATKI V JAMI
ŠKRATKI V JAMO SO ODŠLI,
DA KAPNIKE BI GLEDALI.
KO V JAMO SO STOPILI,
SO SE VANJO ZALJUBILI.
ENO SO VELIKI, ENI SO MAJHNI
DRUGI ČUDNE SO OBLIKE,
KO POGLEDAŠ JIH OD SPODAJ
SE TI ZDIJO VSI VELIKI,
KO POGLEDAŠ JIH PODROBNO
VIDIŠ, DA DRUGAČNI SO V SLIKI.
Lena JanschaLetnik 2010
Zweisprachiger Gemeinde Kindergarten/Dvojezični občinski otriški vrtec, Ludmannsdorf/Bilčovs, Austrija
Mentorica: Irena Selan
NA PLANINI JE LEPO
Ko z atom,
mamo in Mijo
na planino grem
se tam igrati začnem.
S sestrico Mijo se smejim,
se lovim,
rože naberem,
rumene, bele in rdeče.
Z Mijo se veselim
a mogoče še bratca
al sestrico dobim.
26
Janez SimonetaLetnik 2010
Vrtec Sežana, enota Dutovlje, Slovenija
Mentorica: Klaudija Babuder
Ena dva dva tri tri štir,
kaj domov prinaša mir.
Miša GregoričLetnik 2010
Vrtec Nova Gorica, Enota Ciciban
Mentorici Nevenka Boškin in Sara Maček
MAVRIČNA PESEM
Mavrica na nebu je,
mavrica na nebu je,
hura, hura!
Dežek nam pada,
sonček pa sije,
jaz pa samo gledam sonce,
ki bije.
Na nebu, na nebu
sonček bo osvetlil mavrico,
jaz pa jo gledam z mamico.
Mavrica krasnih barv je najlepša,
tu je svet najlepši.
Maks TavčarLetnik 2010
Vrtec Sežana, enota Dutovlje, Slovenija
Mentorica: Klaudija Babuder
Rožice nabiram
in ptičke sem videl.
Ptičke sem pasel
in sem rasel.
Teja CurkLetnik 2010
Vrtec Sežana, enota Dutovlje, Slovenija
Mentorica: Klaudija Babuder
Lepa pomlad
Veter piha v moj obraz,
rožice cvetijo.
Gobice rastejo in
ptički pojejo,
zato ker najlepša je pomlad.
27
David ŽikovičLetnik 2010
Vrtec Nova Gorica
Mentorici: Nevenka Boškin in Sara Maček
MOJE KOLO
Moje kolo je hitro kot blisk,
z njim vozim do kroga.
No, bi tudi ti imel tako hitro kolo?
Tako je hitro,
da niti tata niti mama ne vidita.
Eva GabrijelčičLetnik 2010
Vrtec Nova Gorica
Mentorici: Nevenka Boškin in Sara Maček
SINIČKA IN PUNČKA
Nekoč je živela mlada punčkica lepo
in je prav rekla:
»Cici, cici, cici, cicido.«
Nekoč je srečala siničko prav lepo,
nekoč je rekla meni:
»Pa je čisto prav lepo.«
Tonja PeršoljaLetnik 2010
Vrtec Nova Gorica
Mentorici: Nevenka Boškin in Sara Maček
KO MAVRICA SIJE
Mavrica je lepa
kadar vse,
dežek pa pada
in sonce sije.
Mavrica se takrat prismeje,
vsi so srečni,
kadar sonce na mavrico sije.
28
Rebeka DeželakLetnik 2011
Vrtec Nova Gorica
Mentorici: Nevenka Boškin in Sara Maček
POMLAD JE TU
Pomlad je,
najlepše mi je.
Ptičice že čivkajo,
lepo, najlepše mi je.
Drevesa so že budna in vse.
Rožice že rastejo,
berem jih za mamico.
Tilen SirkLetnik 2010
Vrtec Nova Gorica
Mentorici: Nevenka Boškin in Sara Maček
SOŠKA POSTRV V REKI
Soška postrv je lepa kot blisk,
v vodi praznujemo rojstni dan,
hoja hoja jajajam,
hoja hoja jajajam.
Ko po listih stopamo,
soška postrv po reki lepo,
voda in mlinček leteči lepo,
voda kaplja in mlinček veselo igra, igra. otroci prve triade osnovnih šol
29
Prva kategorijaotroci prve triade
osnovnih šol
30
PIA GARTNER Letnik 2009
OŠ Hinka Smrekarja, Ljubljana
Mentorica: Andreja Cerkvenik
ZDAJ PRIŠLA JE SPET POMLAD
Zdaj prišla je spet pomlad,
zvončki in trobentice
so pokukali iz zemljice.
Zvonček cinglja,
trobentica troblja,
sonce sije.
Končno prišla je
spet pomlad!
Gal Leonard KalcLetnik 2007
COŠ P.Tomažiča, Trebče, Italija
Mentorica: Elisabetta Danieli
TRJEBČE
Trjebče so u vase,
znane po celen Krase.
Mi usi tle prou žvimo
in se vslimo.
U vase je še spomenik
in n rastave u šule puhno slik.
Trjebče je pznana vas,
ki jo brane prou ceu Kras.
31
Zala GaleLetnik 2008
OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentorica: Tanja Štiglic
Matija
Matija je Matija,
ki žogo rad nabija visoko do neba.
Ptičke sliši,
pa ga strese, mi pa se smejimo, ha.
Matija se jezi,
da vsi se ustrašimo, ker močen je za tri.
Vsi mu figce kažemo,
vsi se mu smejimo,
potem še bolj se razjezi.
Vsi se sprašujemo,
kaj mu je,
kaj mu je?
Nato vsi se skrijemo.
Matija, poišči nas, gremo!
Nejka VratnikLetnik 2008
OŠ Brezovica Pri Ljubljani
Mentorica: Urška Bačar
MALIM SO VŠEČ
Malim so všeč nenavadne reči,
kot recimo hišniki,
kot recimo piloti,
kot recimo, kot recimo…
Malim so všeč sladke reči,
kot recimo nutela,
kot recimo čokolada,
kot recimo frutabela,
kot recimo, kot recimo…
Malim so smešne besede všeč,
kot recimo mulasepolula,
kot recimo hlačedopetače,
Kot recimo, kot recimo …
32
Vid Rebec Letnik 2008
OŠ S.Kosovela Sežana, Podružnica Lokev
Mentorica: Breda Čuk
Moja Slovenija
Slovenija je država,
Slovenija je moj dom,
kjer družino in prijatelje imam
in nikoli nisem sam.
Slovenija je majhna,
a zame je velika,
čeprav je na svetu
le ena majhna pika.
En delček države imenuje se Kras,
tam jemo pršut in pojemo na glas.
V Lokvi živim, pozimi tu piha,
ko pride poletje, nas sonček nasmiha.
Rok ZadnikLetnik 2008
OŠ S.Kosovela Sežana, Podružnica Lokev
Mentorica: Breda Čuk
SLOVENIJA
Slovenijo poznam,
rad jo imam.
Tudi če grem stran na tuje,
mislim na domače kraje.
Nikoli ne pozabim na
najlepše gore in planine,
ne pozabim na moj dom.
Slovenec sem in bom!
33
Matevž Tučka Letnik 2008
OŠ S.Kosovela Sežana, Podružnica Lokev
Mentorica: Breda Čuk
SLOVENIJA JE NAJLEPŠA
Slovenija ti si moj dom,
nikoli na svetu pozabil te ne bom,
ne bom, ne bom!
Slovenija je polna športnih zmag,
saj Peter Prevc je za nas junak in prvak.
Morje, polje in gore,
vsaka misel je na te.
Aneja Skok Letnik 2008
OŠ S.Kosovela Sežana, Podružnica Lokev
Mentorica: Breda Čuk
SLOVENŠČINA JE MOJA STVAR
Slovenščina je pisana beseda.
Kaj bi mi brez slovenskega jezika?
Ne bi se mogli pogovarjati.
Sonček zlat nad Slovenijo posije.
Kaj bi mi brez slovenskega jezika?
Ta naša Slovenija je posebna.
Vsaka vas ima svoj glas.
Mi imamo cingalco, špago,
kontrego, škale in flaško.
Kaj pa vi?
Gugalnico, vrv, stol, stopnice
in steklenico.
Kaj bi mi brez slovenskega jezika?
34
Gala Mljač Letnik 2008
OŠ S.Kosovela Sežana, Podružnica Lokev
Mentorica: Breda Čuk
V POSODAH BESEDE
Moje in tvoje besede,neznane,
naše in vaše
so misli že znane.
Prelivam besede,
v posodah zmede,
rišem slovensko.
So moje besede in
tvoje ročice
včasih v zraku prosojne tančice.
Veno ŽumerLetnik 2008
OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Vesna Šare
BESEDE SO POVSOD
Besede so v morju,
na polju
in v vesolju.
Morju v poljub skočijo,
se namočijo,
od smeha počijo.
Meha za peha,
naokrog
nog žog.
35
Dragana LazarovaLetnik 2008
OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Vesna Šare
BESEDE SO ROZA
Ko so besede utrujene,
ležijo v roza postelji.
Hiše so modre.
Streha je roza
in vrata jejo kosmiče,
ki so jagode.
Besede hočejo roza svet.
Eva BažecLetnik 2008
OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Vesna Šare
BESEDE SO RAZLIČNE
Besede so različnih barv.
Zelene besede so v travi,
na drevesu in na tabli.
Vijola na vijolicah, radirkah
in mogoče tudi na svinčniku.
Besede so povsod, kamor greš.
V Mariboru so vesele,
včasih tudi žalostne.
Zjutraj jih uporabljaš
in zvečer,
v ponedeljek in torek.
Ko imaš še majhno glavo,
ti zrastejo
v konec.
36
Uroš GermekLetnik 2008
OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Vesna Šare
BESEDE
Besede delajo v delavnici,
pa tudi v mravljici.
Beseda hrček
je tudi srček,
ki govori brček.
Besede so v moji glavi
in v pokošeni travi.
Besede počijo
in se zmočijo.
Beseda bu
izgovori veseli mu.
Beseda dela plop
in vozi bob.
Prestrašena beseda
je polna meda.
Beseda pica
je prava kraljica.
Tako kot potica.
37
Ajla TursunovićLetnik 2009
OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Sabina Višček
ZATE
Marjetice so zate,
objem je zate,
še bombonček ti dam,
srček ti narišem,
kolaček ti spečem
in v gore te popeljem.
Rada te imam.
Luka KaiserLetnik 2008
VARSTVO/HORT ABCČ, Klagenfurt/Celovec, Avstrija
Mentorica: Melita Račev
U LONDONO
Embart sm u Londono biu,
tam sm se pa mau angleško naučiu.
Ke smo u hotel prišli,
smo ufr ispokali,
pole smo nekaj jest šli.
Drugi dan smo z Rosenrot pelal,
vsi is vesel smo se smejal,
pole sm uha čipse jedu,
so pa res bli uredu.
Tretji dan smo u muzejum šli
in smo strašne mumje vidli.
Lude so bek leteli,
ker so od mumije strah meli.
Klub tem da je u Londono luštno blo,
je doma tud tako.
38
Zora KregarLetnik 2007
VARSTVO/HORT ABCČ, Klagenfurt/Celovec, Avstrija
Mentorica: Melita Račev
O, TA MOJ GROZNI DAN
Zjutraj se zbudim,
v šolo odhitim.
Obleči, obuti se želim,
a že deset minut časa izgubim.
Učiteljica me grdo pogleda
in iz rok ji pade kreda.
Zavpije, da očeta na »s’kret»« odbije.
Prva ura športa je bila obup,
po domače velik strup.
Ko sem v garderobo odhitela,
hlač nisem dobro si zapela,
zato sem nazaj odbrzela,
takrat bila sem hitra kot gazela.
Drugo uro matematika se je začela,
po zvezke sem pohitela,
ker pa sem tako besnela,
sem se v stol zaletela.
Nato pa je zvonec zazvonil,
padla sem na tla in zajokala za dva,
saj šolska torba težka je bila.
39
Tjaša CussiniLetnik 2008
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica:Mojca Pertot
NAŠE IGRE
Na igrišče pridrvimo,
ker igrati se želimo.
Tečemo, dirjamo, se lovimo,
skačemo, norimo.
Zraven pa kričimo
in se veselimo.
Potem pa splezamo na naša drevesa,
z veje na vejo,
skoraj tja do neba.
Na vejah sedimo,
se pogovarjamo,
se umirimo.
Pa skočimo na tla
in plažo odpremo
ter v peskovnik udremo.
Gradove in ceste gradimo,
predore, mostove naredimo.
Pa spet odhitimo novo igro iskat.
Tjaša CussiniLetnik 2008
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica: Mojca Pertot
MALI MUZIKANT
Jaz sem mali muzikant,
nagajivi, smeši fant.
Rad igram na bobenčke,
zraven pojem pesmice.
Dobro voljo vam prinašam,
grde misli pa odnašam.
Če bi radi b,li veseli,
pridite, bomo zapeli.
Če bi radi se smejali,
bomo še na boben igrali.
40
Teja ŠvaraLetnik 2008
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica:Mojca Pertot
POMLAD
Spomladi rož ,ce zacveto,
ptički nam pojo,
čebele brenčijo,
metuljček vzleti,
v soncu zažari in
dan mi pozlati.
Giulia Vita KramarLetnik 2008
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica:Mojca Pertot
POMLAD V SRCU
Ko zima odide,
se vrne pomlad.
Pride vsako leto.
Skrije se v srce
in zopet vse zacveti.
Pomlad je del srca.
41
Natali VitezLetnik 2008
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica: Mojca Pertot
MOJA MAMA
Moja mama vse naredi.
Pospravlja, pere, kuha, šiva, lika.
Če je potrebno,
še z mano pri nalogi sedi.
Pa za brata in sestrico skrbi.
Saj ji pomagamo tudi mi,
a moja mama vse naredi.
Ko pa prosti čas ima
in je okoli nje mir,
v roke vzame svinčnik, čopič, barve in papir,
rože, travnik, ptičke si nariše
in riše, barva, riše,
da slike lepe naredi.
Samo nam jih pokaže,
potem jih na omaro da
in tam ostanejo za spomin.
Anja ZavršnikLetnik 2007
OŠ Kašelj
Mentorica: Kristina Janc
DOMIŠLJIJA
Domišljija je povsod. Domišljija je,
da ti zrastejo krila in da poletiš v nebo.
Tam lahko poskusiš kakšen okus imajo oblaki.
Tam lahko počneš vse.
A ko se uležeš na udobno posteljo vidiš eno in
edino zvezdo, ki se ti iz neba smehlja.
42
Naja Železnikar - GašperlinLetnik 2007
OŠ Kašelj
Mentorica: Kristina Janc
MALA ŽOGICA
Mala žogica skače dol -
Mala žogica skače gor –
Mala žogica skače nazaj –
Mala žogica skače naprej –
Mala žogica skoči v vodo –
Mala žogica pride v vodo -
Mala žogica skoči domov –
in skoči v posteljo.
Svit KoderLetnik 2007
OŠ Kašelj
Mentorica: Kristina Janc
KO BIK SE RAZJEZI
Ko bik zagleda rdeče,
razjezi se do kosti
in vse okrog sebe prepodi
nato se v leseno klado zapodi.
A to še ni vse,
Tam skoraj umre,
Ker zataknil se je.
Močan kot velikan
Na ena, dva, tri dih zadrži
In z reskom se klada razpolovi.
Sedaj svoboden je in lačen močno,
Zato gre v gostilno na seno.
V gostilni seno dobro je,
Zato povabi še krave vse.
43
Djesika JasharovaLetnik 2007
OŠ Kašelj
Mentorica: Kristina Janc
Črn sem kot afrikanc.
Črn sem kot indijanc.
Črn sem kot blato.
Črn sem kot amerikan.
Črn sem kot črn oblak.
Eva ČučekLetnik 2008
OŠ Kašelj
Mentorica: Kristina Janc
VREME
Muhasto je vreme,
Burja, sonce, mavrica in dež.
Vse vreme tako je.
Vreme pač tako je
Zato ga pač nič ne ustavi.
44
Vanessa MischkulnigLetnik 2009
Zweisprachiger Gemeinde Kindergarten/Dvojezični občinski otriški vrtec, Ludmannsdorf/Bilčovs, Austrija
Mentorica: Irena Selan
METULJČEK
Metuljček pozimi še spi
in ko sonce posije,
se prebudi.
Vesel na travniku
od rožice do rožice leti,
med nabira,
se reče tud strd.
Nekoč metuljček
na mojo nogo prileti,
tam sedi,
ko jaz naprej hodim
pa spet odleti.
Rumeni, modri
in pisani metulji,
to me veseli.
Pisani metulji-
pisan svet.
45
Mark VugaLetnik 2008
OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentorica: Tanja Štiglic
Andrej gre naprej
Andrej gre naprej
in to rima se zdej.
Ker ti mi povej,
kaj rima se zdej?
Rima se zdej:
Andrej gre naprej.
Andrej, ti mi povej,
ti greš res naprej?
Jaz grem res naprej!
Nik VučkoLetnik 2008
OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentorica: Tanja Štiglic
Jaz sem Nik
Jaz sem Nik,
ti pa ne,
jaz mam sestro,
ti pa ne,
jaz mam bombone,
ti pa ne!
Potem me napade slon
in vzame mi bombon.
Bombon se mu zasmili, joj.
Potem spusti ga
in moj bombonček je spet moj.
Manca Majdič – VrhunecLetnik 2007
OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentorica: Tanja Štiglic
Prijateljice
Moje prijateljice so mi všeč,
ker smo se zbližale.
Nikoli se nismo kregale,
na taboru smo si malce nagajale.
Zmišljevale smo si plese vse,
vse smo se strinjale.
Smo plesale Nosa-nosa,
na koncu pa bila sem bosa.
46
Druga kategorijaotroci druge triade
osnovnih šol
47
Lara Comino Letnik 2006
Oš Ig, Ig, Slovenija
Mentorica: Katarina Vinšek
Pesem o slovenskem jeziku
Slovenci ponosni smo na vse,
še posebej na naš jezik slovenščine.
Narečja skoraj vsa poznamo,
zato lahko z njimi se igramo.
Da slovenščina je en velik špas,
imamo še gorenjski, dolenjski in štajerski naglas.
Da še malo težje je,
dvojina vmes vmeša se.
Za tujce slovenščina je zanimiva zelo,
za za njih čudne besede imamo.
Zoja Šauer Letnik 2006
Oš Ig, Ig, Slovenija (4. c)
Mentorica: Katarina Vinšek
Moje slovenščine
Slovenščina je jezik bogat,
vsak Slovenec ima ga rad.
V slovenščini uporabljamo dvojino,
to se zdi večini fino.
V Sloveniji govorimo v veliko narečjih,
čeprav veliko držav je večjih.
Kljub temu, da živimo v majhni državi,
slovenščina za nas je jezik pravi.
48
Ana Kramar
Letnik 2006
Oš Ig, Ig, Slovenija (4. c)
Mentorica: Katarina Vinšek
Slovenščina
Slovenija več narečij ima,
med njimi najlepša je dolenjščina.
Prekmurpčina je zame težja,
saj ne razumem njihovega narečja.
Čeprav v Sloveniji ni veliko ljudi,
vsak po svoje govori.
Slovenščina posebnost ima,
ki jo le redki jezik pozna.
Dvojina se ji reče
in tujci pri učenju z njo nimajo sreče.
Kaja Ciber Letnik 2006
Oš Ig, Ig, Slovenija (4. c)
Mentorica: Katarina Vinšek
Moja slovenščina
Slovenščina je jezik ljubi,
jezik razumljivih je ljudi,
jezik sklenjenih pesti.
Moja mama je Slovenka,
ki slovensko govori,
prav tako kot vsi prijatelji.
Moj materni jezik,
moj jezik sveta,
bo vedno ljuba slovenščina.
49
Eva BremecLetnik 2005
OŠ Čepovan, Slovenija
Mentorica: Saša Plesničar
MOJA SLOVENŠČINA
Slovenščina v šoli,
je branje in pisanje,
slovenščina doma
pa pogovorno igranje.
Slovenščina v slengu
je meni dost boljša,
govorim ful, kul in
po lokovško najbolj carsko.
Nazadnje stopim v razred
se zahvalim za lep dan,
a ne po slovensko
temveč tenksič in gudbaj.
Laura MarkičLetnik 2005
OŠ Čepovan, Slovenija
Mentorica: Saša Plesničar
MOJA SLOVENŠČINA
S trebuhom za kruhom,
v svet se podam in
te slovenščine pun kufr imam.
S prijateljicami smeh in veselje imam,
v šoli pa vedno samo garam.
Zelo rada mir imam,
ma ga za nič ne dam.
Vejica,klicaj,pika
in striček vprašaj.
Ločila,besedila
niso mi všeč,
zato jih v koš,
lepo je vreč.
50
Nina MurovecLetnik 2005
OŠ Čepovan, Slovenija
Mentorica: Saša Plesničar
MOJA SLOVENŠČINA
S tabo slovenščina morm žvet,
če ne neb zvedla nč več o teb,
pika ,vejica in klicaj,
pa mormo nrdit še en vprašaj.
Slovenščino rada prav nč nimam,
zato se bo treba sprjaznit, prznam,
ma po nekem cajtu se mi zazdi,
da slovenščina na vsakem koraku ti sledi.
Evita KušarLetnik 2004
OŠ LA Grosuplje, Slovenija
Mentorica: Irena Daugul
SLOVENŠČINA
Slovenski jezik je težek,
za vsakega tujca velik dosežek.
Čeprav samo 25 črk ima,
iz njih nastane besed poln asortima.
Vse življenje se je učimo
in vsak dan kakšno novo besedo usvojimo.
Slovenci imeli smo pravi krompir,
da Trubar prvi jo je spravil na papir.
Prešeren bil je najlepša ptica,
ko izpod njegovega peresa nastala je Zdravljica.
Slovenščina je majhna in hkrati velika,
zanimanje zanjo narašča kot se šika.
Naučiti pa se je ni tako lahko.
saj naša dvojina marsikomu zmeša glavo.
Ko se pojavijo še spol, število in sklon,
v učenčevi glavi nastane pravi ciklon.
Pa prebrodijo se vse jezikovne težave,
vsakega, znanja željnega, osvojijo lepote naše države.
Slovenci res ponosni moramo biti,
slovensko besedo znati ceniti.
51
Ivana Antler Letnik 2005
COŠ P.Tomažič, Trebče, Trst, Italija
Mentorica: Barbara Boneta
MOJI SLOVENSKI JEZIKI
Govorim slovenščino in itavenščino,
poznam tudi slovetalijanščino.
Nimam ne pravopisa ne slovarja,
res je, da takega kot jaz ni pisarja.
Doma, med odmorom in tu naokoli,
moje jezike uporabljam vsak dan,
zaradi ocen ne v šoli,
ampak jih dobro poznam.
S prijateljicami
in tudi sama
kot v pravljicah
jih rabi tudi mama.
Matjaž PanjekLetnik 2005
COŠ P.Tomažič, Trebče, Trst, Italija
Mentorica: Barbara Boneta
SUPERJUNAKI
Moji slovenski jeziki
so pravi superjunaki.
Trije so korenjaki,
zabavni in učeni veseljaki.
Prvemu je ime Narečni,
pri nas doma živi
in srečni smo vsi.
Drugi je Književnik,
zjutraj v moj šolski skoči nahrbtnik.
Ta vse ve in vse zna,
celo dvojino pozna.
Tretji z menoj pohaja,
vsem rad nagaja.
On je Sleng,
z njim sem kontent.
52
Eric RenziLetnik 2005
COŠ P.Tomažič, Trebče, Trst, Italija
Mentorica: Barbara Boneta
MUOJA DOMAČA ABECEDA
Aroplan leti,
boršica leži,
cavata smrdi,
čelular zvoni,
Djelemo vsi brez skrbi.
Embet se piše,
facolet pa briše.
Guazd gori,
hruašč beži,
Indjanc zakreči,
japko diši,
luanc kuha reči.
Marenda je pronta,
nuona je kontjenta,
ombrela je odprta.
Penel barva,
rigel poravna.
Sunce nas greje,
štucikadent se smeje.
Televižjon je užgan,
uaso je zaspan.
Vagun je zvit,
zgunc pa razbit.
Žbjela je odletela,
abeceda je cjela.
53
Žiga ŠuligojLetnik 2004
Osnovna šola Čepovan, Čepovan, Slovenija
Mentorica: Zdenka Plesničar
SLOVENŠČINA
slovenščina bi bila ful kul
če ocene bi bile red bul
energije bi imel preveč
pisanju pesmi ne mogel bi se odreč
zvezek bi se vnel
ko ogenj navdiha bi ga zajel
vnemo moral bi gasit
z novim red bulom zalit
ko za pesnjenje tako zagret prišel bi domov
mama name ne bi lajala hov hov
Nejc Pisk Letnik 2004
Osnovna šola Čepovan, Čepovan, Slovenija
Mentorica: Zdenka Plesničar
SLOVENŠČINA
Slovenščina precej zanimiv predmet je
Le testov pisat mi ne gre
Ocene dobre težko je dobit
V znanju pa želim ostati fit
Eh, kaj bi zdaj tarnal …
Ne morem se pritoževat …
Še mnogo vsega moram spoznat
Če hočem v Sloveniji in svetu kaj veljat
In za konec
Naj vam povem
Absolutno – slovenščini sem padel v objem
54
Karin Mesar Letnik 2005
COŠ P.Tomažič, Trebče, Trst, Italija
Mentorica: Barbara Boneta
MOJ DOMAČI JEZIK
V Trebčah stojim.
Kadar sem doma,
v narečju govorim.
Klepetam po trebensko
noč in dan:
po domače je lažje,
po trebensko mi je najdražje.
Loris Mochor Letnik 2005
COŠ P.Tomažič, Trebče, Trst, Italija
Mentorica: Barbara Boneta
PRI MENI DOMA
Pri meni doma mama govori slovensko,
papà pa italijansko.
Jaz se zabavam,
ker italijanščino in slovenščino,
slovenščino in italijanščino mešam.
Čau papà, na izlet sono stato,
con la scuola sono andato
a videt una predstava.
Čau mama, danes sem jemu proveto
wd matematike,
go preso devet!
55
Luka ŠtrukeljLetnik 2004
OŠ Dobravlje, Dobravlje, Slovenija
Mentorica: Ksenija Trebovc
SPREHOD PO SLOVENIJI
Moja Slovenija!
Morje, jezera, gore,
narava in ljudje!
Sprehodim se po Ajdovščini,
tu Lokar se smeji v svoji veličini.
Na Vrhniki si Cankar brke mane:
»Ej, koliko pa frizura nova stane?«
V Vrbi Prešeren hrepeni,
piše o svoji ljubi Juliji.
Tam v daljavi vidim lepotico Sočo,
ki ne čaka več na bitko vročo.
Na Vrsnem Gregorčič ob oknu sloni,
o prekrasni Soči pesem zadoni.
Hodim po širni Ljubljani,
na mestnem trgu ljudje so zaspani.
Čez Triglav sonce pokuka in pravi:
»Tu Slovenci živimo tapravi,
slovenščina jezik je naš,
govoriš ga, zato nekaj veljaš!«
Špela MeničLetnik 2004
OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Slovenija
Mentorica: Marinka Velikonja
ČE NE ZNAŠ SLOVENSKO, TI NI LAHKO
Vprašaš se,
za kateri predmet gre,
ko pišeš črke
in iščeš rimo na brke.
To slovenski jezik je,
kdo ve, kdo mu je nadel to ime,
a všeč ti je,
ker brez tega jezika ne gre.
Saj če ne znaš slovensko, ti ni lahko,
ne razumeš in zato ti je hudo.
Mama zavpije: »Pojdi spat!«
Ti razumeš, da se pojdi igrat.
Drugi dan očka kriči,
ti nič ne razumeš, zakaj se jezi.
Babica reče: »Pridi na kosilo.«
Ti pa razumeš, da se je nekaj zasmodilo.
Sestra reče: »Se greva s kolesom vozit.«
Ti razumeš, da greva mami skledo razbit.
Mama se nato jezi,
ima že dovolj svojih skrbi.
Brat pove ti, da rad te ima.
Ti razumeš, da se podira pol sveta.
Kako lahko tako nahecal te je?
Kaj ne ve, da razumeš besede vse.
Jutri moram v šolo spet,
a jaz ponovno sem brez besed.
Učiteljica jezna je,
kako to, da nič učim se ne.
Slovenščina težka je,
a ne da se brez nje.
Razumeš me ne prav nič,
pa tudi, če se greš zdaj domov učit.
56
Lara Lavrenčič Letnik 2004
OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Slovenija
Mentorica: Marinka Velikonja
SLOVENŠČINA MOJA, KAM PELJE TE POT?
Ki prnesla sodobnost je ta?
Mobi, an tablca, an vsa tela elektronika.
S tem tud slovenščina spreminja se,
vedno buj angleščini podobna je.
Ko v drugi sem klas stopila,
tud sama sem mobi dobila.
Bili so vprašaji, vejice, pike…
Kje pa so zdej začetnice velike?
Tudi narečja izgubljajo se,
v besedilih vedno vič slenga je.
Ful, kul, lajf, parti, lol… Besede so te,
ki vsak dan spremljajo me.
Če Prešeren in Bevk pršla bi nazaj,
bi si mislila: »Kaj je to zdaj?«
Slovenščina moja, kam pelje te pot?
To razmišljam vsepovsod.
Prav dobro se ti ne obeta
vsa ta naslednja leta.
Slovenščina moja, kam pelje te pot?
To sprašujem se vsepovsod.
Iz breginjskega govora:
- buj (bolj)
- vič (več)
57
Živa Zaninović Letnik 2006
Oš Ig, Ig, Slovenija
Mentorica: Katarina Vinšek
Moja Slovenija
V Sloveniji je polno
narečij, ki kar
skačejo po gneči.
»Čuj«, Štajerska je
res velika,
saj se zlata lisica
po njej potika.
Kekec po Gorenjski teče,
vsakmu drugmu
»ejga« reče.
Ko na Dolenjskem
cviček zori,
vse »taku lepu«
se zdi.
Žabarji v Ljubljani
kvakajo,
v Tivoliju se namakajo.
Ko burja na Primorskem
zapiha, vse »škovace«
odpiha.
Štorklje »gučajo«, ko
po Prekmurju
smučajo.
58
Ula Anderwald Letnik 2006
Oš Ig, Ig, Slovenija
Mentorica: Katarina Vinšek
Naš jezik
Naš jezik je zelo prima,
ker se na njega veliko rima.
Govoriti slovensko je prava zabava,
za tujce dvojina pa prava težava.
Jezik naš zelo mi je všeč,
saj govorim ga že deset let.
Hana JakovacLetnik 2004
Osnovna šola Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Ester Bertok Nardin
MESTO V NEDELJO
Mesto v nedeljo je srečno in živo,
vse skupaj zares je zelo zanimivo.
Otroci norijo, odrasli kramljajo,
vsi se zabavajo, radi se imajo.
Nedelja vesela, da vsem je pri srcu,
se smuka po ulicah, smeje se vrtcu.
Ko pride do šole, ji jezik pokaže,
nihče ne premaga je, lahko dokaže.
Cel dan krohota se, igra se in smeje,
saj dokler je glasna, nobene ni meje.
Veselju ni konca, smeh je brez meja,
nasmeh po vseh ustih veselo skaklja.
A kmalu, že jutri, spet vse bo po starem,
vsak svoje bo delal, se kujal po malem.
Spet vrnil se bo ta pon’deljek presneti,
nikakor nihče se ne more upreti.
59
Anabel Haber TodorovićLetnik 2004
Osnovna šola Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Ester Bertok Nardin
NOS
Nos je velik in mogočen,
včasih v smrkelj je pomočen.
Vsako sled izvoha
in ne sramuje se svojega voha.
Na obrazu se bohoti
in nikoli se ne zmoti.
Očem odkriva pravo pot,
ta moj nos res nima pomot.
Sredi obraza mi kraljuje
in vse načrte skuje.
Ko pa se prehladi,
moja mama kar znori.
Tristan MaglicaLetnik 2004
Osnovna šola Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Ester Bertok Nardin
OČI
Odpri oči, poglej na svet,
videl boš prelepi cvet.
Zdaj zazri se v daljavo,
glej s srcem, ne le z glavo.
Če pogledaš dlje v daljave,
videl boš samo težave,
zato ostani proč od teme
pa težave res ne bo nobene.
Zdaj zaspane so tvoje oči,
ne vidijo niti najsvetlejše luči.
Sedaj utrujen si tudi ti,
zapri oči in lepo zaspi.
Sladke sanje boš imel
in zjutraj boš zelo vesel,
oči bodo raziskovale
in veliko bodo znale.
60
Ana KompanLetnik 2004
OŠ Jelšane, Jelšane, Slovenija
Mentorica: Nikolaja Stock
PESEM, KI JO JE NAPISALA NAPMOK ANA
Otrok se igra:
oko ... oko
ara ... ara
joj ... joj
sok ... kos
riž ... žir
vol ... lov
To je ta pesem, ki jo je napisala
Ana Kompana ... napmoK anA.
Naj živi ... aničšnevols, anijovd ni zaj!
Samo Zelič Letnik 2004
OŠ Simona Jenka Kranj, podružnica Center
Mentorica: Kristina Šter
SLOVENSKI JEZIK
Nekoč se to lahko zgodi,
da dober jezik se rodi.
Dvojino ta jezik ima,
da izraža, ko sta dva.
Preprost pa tudi ravno ni,
tujec se ga težko nauči.
Šumnike ta jezik ima,
č, ž, š so te stvarce.
Kateri jezik bi to bil?
En, ki se je že rodil.
61
Kaja MuršecLetnik 2004
OŠ Kidričevo, Kidričevo, Slovenija
Mentorica: Lidija Horvat
MOJ LAJF V SOBOTO
Zjutraj se ne zbudim
nigdar prezgodej,
ko me že kliče bestica,
če se grema vun špilat.
Pa dobima se v parku,
tam pri vlkem jarku.
Pa se vsedema na tla
in o fantih razpravljama.
Skrivnosti si razkrijema
pa se v McDonald’s napotima.
Lušte sami sebi delama,
kupima vse, kar zagledama.
Nato pride še šoping
v mejk ap trgovino,
pa še v najdražjo založnino
in na koncu še v mass.
Iz štacune pridema s polnimi rokami,
v eni deset velkih vreč,
v drugi enajst gromozanskih vrečk.
Pa je konec še ene sobote,
da ne bo pomote,
nimam nobene zarote.
Moj lajf je poln stvari, bedari
ter besed, ki jih ne bi smela uporabiti.
Zmeraj sem fri,
tudi ko jem pomfri.
62
Sanja Krajnc Letnik 2004
OŠ Kidričevo, Kidričevo, Slovenija
Mentorica: Lidija Horvat
MOJE SLOVENŠČINE
Ful in kul sta besedi dve,
ki v našem slengu sta obe.
Ko s frendi se dobimo,
v slengu novem govorimo.
Obrneš se naokol
pa slišiš sošolce govorit:
“Hej, kak si?” “Ful kul, nova frizura?”
“Dobr, se vidma.” Tako se sleng naš dobr fura.
“Prava” slovenščina bo pri mladih izginla,
zato pomagi mi, da se bo razširla.
Hej, sleng, ostani,
vendar slovenščine ne pozabi!
Lara Mlakar Letnik 2004OŠ Kidričevo, Kidričevo, Slovenija
Mentorica: Lidija Horvat
NAŠ JEZIK
Bilo je novo jutro,
v šolo sem prišla
pa slišim kar naenkrat:
“Zdravo, kak si kaj?”
Hodim gor po štengah,
tam veliko je ljudi
pa nekdo izjavi:
“Rad mam fuzbal.”
Hodim proti domu
pa nekdo zakriči:
“Pejd še po limone,
saj meni se mudi!”
63
Ajda Krašna Letnik 2006
OŠ S.Kosovela Sežana, Podružnica Lokev
Mentorica: Breda Čuk
SLOVENCI
Kako lepo je biti Slovenec,
z dušo, srcem in ljubeznijo
do vsega, kar živi,
leze, hodi in se smeje.
Zato Slovenci obstali smo,
se borili za svojo deželo,
za jezik in življenja.
Zato danes živimo,
se veselimo,
spoštujemo, kar so naredili za nas.
Zato danes govorimo, pišemo in
ljubimo slovenščino.
Hvaležni smo, da naš jezik še obstaja!
Ekaterina MihajloskaLetnik 2004
OŠ Mengeš, Slovenija
Mentorica: Draga Železnikar
DVA JEZIKA, DVA SVETOVA
Moja mama slovensko
z mano govori.
Njej lahko povem,
če me kaj teži.
Moj oče makedonsko
z nami govori,
makedonsko me krega
s svojim močnim glasom.
Mamica je včasih
po službi zmatrana.
Če ji še jaz nagajam,
potem se skregava.
Z očetom se veliko
ne pogovarjava,
vase se zapiram
in malo strah me je.
Z mamico se hočem igrati,
ko dolgčas mi je.
A ko ona se hoče pogovarjat,
jaz vedno rečem: NE!
Očeta imam zelo rada,
kadar nisva skregana.
Zelo se bom trudila,
da bova prijatelja.
Pri nas govorimo dva jezika,
dva jazici zboruvame kaj nas,
pa vsi med seboj razumemo se,
megju sebe se razbirame.
64
Ana PibernikLetnik 2004
OŠ Mengeš, Slovenija
Mentorica: Draga Železnikar
UMETNOST
Umetnost v meni spi.
Ko potrebujem navdih
za besedo, misel, pravi stih začutim njen nežen dih.
Takrat postane razigrana
in meni vsa predana.
Ker je še mlada,
s plišastim medvedkom spi,
da domišljijo v sebi budi.
V čisto vsaki družbi
sva nerazdružljiva dvojina.
V meni vedno žari
in mi misli bistri.
Še tole pesem sva sestavili,
da druge bi očarali.
65
Sara Klementina SedejLetnik 2004
OŠ Mengeš, Slovenija
Mentorica: Draga Železnikar
ABECEDA
Kar zdaj boste brali,
je abecedni list strani
s 25-imi črkami.
A se z ananasom igra.
B z balonom ropota,
C pa kot copat se dobro ima.
Č je čebela, ki pridno dela.
D dirigent rad bi postal, da bi
E na Evrovizijo poslal.
F se fino ima, saj
G kot grozni Gašper godrnja.
H pod hruško se podpiše,
I pa ingver imenitno riše.
J se joka, ker
K ga krega, čeprav sta kolega.
L kot limona kislo se drži,
M pa mleka si želi.
N za nogo dobro skrbi,
O pa Olgo pozdravljat hiti.
P Petru ponosno pritrdi, da
R kot riba v vodi smrdi.
S sanjavo se smeji,
Š šaljivo ji ob strani stoji.
T tečno govori,
U uhanov si želi.
V vztrajno pritrdi, da
Z zebre se boji.
Ž pa žabi rad sledi,
ker se žobe, ups,
vode ne boji.
66
Milka BajunovićLetnik 2004
OŠ Sveti Sava, Bijeljina, Republika Srpska, BiH
Mentorica: Mirjana Lazarević
LJUBAV
Ljubav je kao tajni prekrivač
Umišljenim dječacima služi kao otirač
S ljubavlju se ne igra
Jer ljubav je životna tema
A nekima i poema
Od srca vam kažem
Neću da vas slažem
Rano se ne zaljubite i poljubite
Sve ima svoje vrijeme kao i svoje teme
Znam u nekog se zaljubite
Pa se poljubite
Ali brzo se odljubite
Na mene se ne ljutite
Nekom kažete volim te
A on ufuran kaže ma pusti me molim te
Znam iz iskustva
I dalje sam na njega ljuta
Ali i dalje sam srećna
Jer škola je vječna
Jedva čekam peti maj
Kao i neki ljubavni zagrljaj
67
Brina ČopLetnik 2005
VARSTVO/HORT ABCČ, Klagenfurt/Celovec, Avstrija
Mentorica: Melita Račev
NEK ANGLEŽ
Srečala sem nekega Angleža.
Rekel je besedo: »ON.«
Mislila sem, da pomeni to slon.
Ko pa me je čudno pogledal Anglež,
sem mu rekla: »Bež!«
Pomislila sem, da me ni razumel,
potem pa je naenkrat pel.
Spet nisem razumela
pa še ena gospa je zraven začela.
Oči sem si hotela umiti
in si rekla: »Ta jezik se pa moram naučiti!«
Erna ČauševićLetnik 2006
VARSTVO/HORT ABCČ, Klagenfurt/Celovec, Avstrija
Mentorica: Melita Račev
»BREZ NASLOVA«
Joj, ta tečna učiteljica,
vedno samo teži,
če imam napake,
na ves glas kriči.
Kadar pridem pozno v šolo, reče:
»Tukaj imaš pet stvari, ki so tako težke kot ti,
zdaj pa jih napiši, a s kulijem ne riši.
Nehaj gledat’ v zrak pri priči!
Če ne, te bom dala ostriči!«
Naenkrat zakričim: »O, ne, samo ostriči ne!
Nočem biti takšna kot Amina,
ki je brez las kot starina!«
Amina me grdo pogleda
in mi zabrusi: »Ej, ti zmeda!
Ti pa nimaš reda!«
In ji rečem: »Ti si beda!«
Hitro stečem iz razreda,
šolo zapustim
ter v Pariz se preselim.
68
Ajda KušejLetnik 2006
VARSTVO/HORT ABCČ, Klagenfurt/Celovec, Avstrija
Mentorica: Melita Račev
DAN
69
Rebeka SlakLeto rojstva: 2004
OŠ Stopiče, Stopiče 37, Stopiče, Slovenija
Mentorica: Karmen Blatnik
UČENJE SLOVENŠČINE
Slovenščina mi je stopila v glavo,
zato se je vedno učim z zabavo.
Moje potovanje po Sloveniji se je začelo
z delovnim zvezkom, ki ima platnico belo.
ŠTAJERSKA
Pripeljali z avtom tja smo se,
neki Štajerec lepo pogostil nas je.
V Trojanah bom krofe jedla,
in s težkim trebuhom v avto sedla.
Tam so me naučili nekaj štajerskih besed,
saj imajo svoj besedni red.
Včasih so Štajerci vjutru šli v štalo, nato kafe popili,
kasneje pa si zobe umili.
DOLENJSKA
Ko se sprehajam po dolenjskih klancih,
vidim gospodično na Gorjancih.
Novo mesto največje mesto Dolenjske je,
zato tam razne prireditve dogajajo se.
Včash so v šulo hudil slabu abut in slabu ablečen, včash
tut bos.
PRIMORSKA
Briških češenj se najem,
zato med vinograde ne smem.
V Sečoveljskih solinah poskusim solni cvet,
in se pomladim za nekaj let.
Ambot stari nono pupi bral je štorjo, pa mim pršla je
šjora,
in dal ji tri je šolde, da šulen si kupi.
GORENJSKA
Med hribovji veliko je voda,
v rudnikih pa srebra.
Prečudovit triglavski park,
v katerega se lahko napoti prav vsak.
Na vrhu brega,
je velikokrat veliko snega.
Za na štant,
so včash oblekl prav poseben gvant.
Ugotovila sem, da je povsod lepo, doma pa je najlepše.
SLOVENIJA JE ENA VELIKA KOKOŠKA,
V KATERI SE NA VSAKEM KONCU KOKODAKA
DRUGAČE!!
70
Miha Sajovic Letnik 2004
OŠ Simona Jenka Kranj, podružnica Center
Mentorica: Kristina Šter
SLOVENŠČINA
V Evropi tam nekje,
majhen narod nam stoje,
v majhni državici živi,
a dosežke kar vrsti.
Izumili jezik slovenščino so,
ki govoriti ga ni težko,
čeprav pisati ga ni zanimivo,
imamo pa vsaj dvojino.
Slovenščina lep jezik je,
četudi besede so dodane,
sami jih dodajamo
in jo zato spreminjamo.
Kdo ve, kaj se zgodilo z njo bo,
a eno je gotovo,
ne bi je zamenjali
in z njo jenjali.
Bruno ŠoncLetnik 2004
Osnovna šola Šalek Velenje, Slovenija
Mentorica: Sanja Jazbinšek Sever
NAREČNA KEMIJA
V domovini živi en jezik,
ta deli:
od ust do ušes,
od kraja do hiš.
Od srca državljana,
do štajerskega mulca.
‘AL’ PA’ domuje ‘ZRAUN’ ali pa.
‘ZRAUN’ ni zjutraj ran,
je jutranji oblak nad zraven.
‘ZGIN!’ je senca,
ki odganja stran.
‘KR KUL’ pa je del družbene dimenzije,
medsebojne prijateljske kemije.*
* Tudi v narečju obstajajo besedne zveze, ki nas povezu-
jejo s prijatelji.
71
Diana GrmekLetnik 2004
Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, Sežana, Slovenija
Mentorica: Katja Orel
SLOVENŠČINA LJUBEZEN SAMA JE
slovenščina svoboda je
kot galeb ki leti nad gladino morja
je jezik
ki gladko spolzi z jezika
ima najlepšo dvojino
za zaljubljena 2
kaj pa sploh je najlepša ljubezen tega sveta
to seveda pika in vejica v povedi sta
Iza ŠercLetnik 2004
Osnovna šola Šalek Velenje, Slovenija
Mentorica: Sanja Jazbinšek Sever
NAREČNI PREPIR
Vsa narečja so se zbrala,
na sodišču čisto slovenskem,
da bi sodba pokazala,
katero je najlepše.
Pa se oglasi ljubljansko:
»Tle tkole to ne bo šlo.«
Že odvrne mu gorenjsko:
»Ejga utihn, žabji stvor.«
Se vključi še prekmursko:
»Ja, ka pa tü gučite?«
»Zdaj pa mir!«
se oglasila čista je slovenščina.
»Tu najlepša sem seveda jaz.
Prisluhnite mi.
Tako bo …«
In je padla sodba.
Zdaj so vsa enakovredna
naša si narečja.
Vsa se imajo rada,
kakor sladkor in čokolada.
72
Tino TulekLetnik 2004
Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, Sežana, Slovenija
Mentorica: Nives Mohorčič Lipanje
MOJA SLOVENŠČINA
Beseda
naša domača,
je rodovitna,
kot kraška vrtača.
Predniki za besedo
so se borili,
kot plod
iz vrtače sili.
Mnogo ljudi
je trpelo,
da bi se danes
po naše pelo.
Nacisti, fašisti in vsi ostali,
so po slovenski besedi
teptali.
Zato danes
lahko ponosni smo,
da našo domačo besedo
uporabljamo.
Katja Jerebica Letnik 2006
OŠ Sečovlje, Slovenija
Mentorica: Neli Romanello
SLOVENŠČINA
Po Sloveniji veliko različnih jezikov je,
in eden tudi tvoj je.
Vsak doma drugače govori,
meni pa jeziki všeč so vsi.
Na primer: mi, Primorci, italijansko govorimo,
in ob naši skupni pravljici zaspimo.
Ob madžarski meji drugo manjšino imamo,
a njihovega jezika mi ne znamo.
Jaz dva jezika poznam,
včasih tudi koroščino prepoznam.
Čeprav vsak drugače govori,
vseeno veseli smo vsi.
Jaz sanjam v svojem jeziku,
in na to ponosna sem.
Kateri je to jezik,
vam pa ne povem.
73
Ana KukanjaLetnik 2004
OŠ Srečka Kosovela Sežana
Mentorica: Marija Štekar Kosuta
Beseda
Teče, teče v daljavo,
nič posluša, le sporoča.
Skoz življenje nas popelje,
v prihodnost in preteklost vseh ljudi.
Gledam jo vsemogočno,
cesarico, vladarico.
Naša usoda je na kocki,
vsak od nas jo zavrti.
Beseda, sporočilo,
dolga, kratka, pomenljiva.
Kljub vsej njeni veličini,
izrečena ne molči.
Goran PolojazLetnik 2004
Nižja srednj šola sv. Cirila in Metoda - oddelek na Katinari
Mentorica: Patrizia Žužek
KAKŠNA SLOVENŠČINA!
Slovenščina mi je všeč,
ker me spominja na domačo peč.
Če pa pišem slovnico v šoli,
je kot, da bi klečal na soli.
Ko prideš na Kras slovenščino se učit,
boš po domače znal govorit’.
Če pa greš v Lublan’ se učit,
mora gotovo ful kul bit’.
74
Karin MosettiLetnik 2004
Nižja srednj šola sv. Cirila in Metoda - oddelek na Katinari
Mentorica: Patrizia Žužek
TAKU JE PO NAŠE
( knjižno)
TAKO JE PO NAŠE
Nimam volje pisati nalogo!
A, kaj pa bi ti delala zdaj?
Rekla bom dedku, da bom jutri zjutraj šla u njim na tržnico!
In potem, ko si končala?
Se hočem potepati!
Ja, in kam boš šla? Kod?
Em...Tja okoli kala do Tičetovih.
Nur SawaidLetnik 2004
Nižja srednj šola sv. Cirila in Metoda - oddelek na Katinari
Mentorica: Patrizia Žužek
MOJA NONA
Nekoč je živela nonica,
klicali smo jo Polonica.
Bila je izjemna kuharica,
za vse je zmeraj skrbela;
pekla torte za rojstni dan,
z mano se vedno igrala,
dosti mi brala in pripovedovala...
Nato je zbolela,
ker glava jo je hudo bolela
in nisem bila več vesela.
Ni me klicala Pikica,
ampak Nurica Purica Kurica.
A imam jo še zmeraj zelo rada,
ker je sladka kakor čokolada.
75
Anja BattilanaLetnik 2004
Nižja srednj šola sv. Cirila in Metoda - oddelek na Katinari
Mentorica: Patrizia Žužek
ANČKA BANČKA POMARANČKA
Moja prijateljica mi je nekoč pravila:
Ančka Bančka Pomarančka.
Jaz tega nisem razumela,
saj nimam nič skupnega s pomarančo.
Kaj pomeni Bančka,
ali je priimek?
A jaz nimam takega priimka,
tudi Ančka ni moje ime.
Ampak to sem razumela:
ta vzdevek je čudovit,
ker me kličeš tako ti.
Ida RamovšLetnik 2004
OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Slovenija
Mentorica: Janja Jerovšek
Ljubezen do materinščine
Materni jezik je res najlepši,
je edinstven,
to ve ves svet.
Šest sklonov, to malo ni,
in dvojina, o, kako lepo
po ljubezni zadiši.
Jaz in ti. Midva.
Pa koliko narečij slovenščina ima!
To je pravo bogastvo našega koščka sveta.
Kaj pa slovenščina
strica izseljenca,
ki v Ameriki, tja čez lužo živi,
ali še slovensko govori?
Ponosna sem,
da slovensko govorim,
v svoji domovini živim,
pišem, ustvarjam, se novega dne veselim.
76
Tinkara BrinjevecLetnik 2004
OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi
Mentorica: Ana Knez
KO BESEDE SPREGOVORIJO – METULJ
Najprej je gosenica mala,
ki bi rada še malo raziskala,
kje je rožica zala,
da bo z nje odplapolala,
ko bo metulju življenje dala.
Njena obleka se bo razprla;
rožica bo krila uzrla –
lepa krila,
kot jih ima mala vila –
gosenica se bo v metulja spremenila.
Lahkotno odjadral bo v svet,
obiskal prenekateri bo cvet.
Plesal bo,
se sonca veselil,
iz cvetličnih čašic med bo pil.
Katja ŠimencLetnik 2004
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
Moje sanje
V mojih sanjah poletim,
jaz verjamem v svoje sanje,
v svojih sanjah drhtim
in grem sama vanje.
Jaz sanjam o poletju
in o kriku na obali,
o gorskem petju
in o nežnem dotiku.
77
Barbara KrajzelLetnik 2004
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
Pesem o moji mamici
Mamica, cvet si že dobila,
vem, da ga nikoli ne boš izgubila,
ker nas štiri najraje imaš.
Tvoj nasmeh mi upanje da,
ker sama vase zaupati ne znam.
V tvojem objemu
varna se počutim.
Vem, da me nikoli ne bi zapustila,
ker drugače bi vse že izgubila.
Zato sem hvaležna ti zelo
in kar pomembnejše je: rada te imam neskončno.
Šana TrčekLetnik 2004
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
Moja pot
Ta pot je pot,
za katero upam,
da bo potekala brez nezgod.
Kar si misli zažele,
to dobe.
Domišljija je le misija,
v kateri je vsak svoj agent.
Živopisne predstave
brez repov in glave.
Živijo, se veselijo,
nas peti učijo.
Vsaka pesem ima svoj pomen,
vsaka je pot,
sama zase pa upam,
da bo potekala brez nezgod.
78
Anže RupertLetnik 2004
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
Pesem o babici in dedku
Rad imam svojo babi,
ker vedno mi stoji ob strani.
Babi nikoli name ne kriči,
vendar se z mano veseli.
Moja babi rada gleda poročila,
vendar nikoli ne bi česa drugega zamudila.
Če se dedek razjezi,
ga babi pomiri.
Dedi rad mi govori,
lako je bilo, ko so še s prijatelji majhni bili.
Peš v šolo so hodili,
bosi se po prašni cesti podili.
Mark FerjanLetnik 2004
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
Slovenija
Slovenija prelepa je dežela
z veliko novih sanj.
V njej počutim se najbolje,
od rojstva že in prav vsak dan.
Ko odpotujem v države tuje,
misel vodi me nazaj,
na prelepe zelene trate
in na topel sončni sijaj.
Sanje niso le ćistoča,
žuborenje rek in ptičji spev.
Bolj pomembna je svoboda,
beseda domača in prijateljev objem.
Tu moj je dom, družina moja,
skupaj nam je prav lepo.
Zavetje nudi nam dežela,
Slovenija, ostani taka nam za vedno.
79
Tadej ČoklcLetnik 2004
OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, Trbovlje, Slovenija
Mentorica: Blanka Gombač
Slovenščina
Če drugi mislijo,
da je slovenščina bedna,
so se zmotili,
saj sploh ni dobesedna.
Slovenščina se je spreminjala
in z njo tudi naglas.
No, pa bom povedal
nekaj o nas.
“Ja, puvej,
kva pač mam,”
to so Trbovlje
in jaz sem od tam.
Dolenjska je
dežela sanj:
“Ma nejmam jaz pojma,
kak je nihov vsakdan.”
Kaja ForteLetnik 2001
OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, Trbovlje, Slovenija
Mentorica: Blanka Gombač
Zgodbe
Njene besed mi tiho šelestijo,
kakor sladke sanje se mi zdijo.
Svojo neizmerno, a nevidno moč uporabijo,
v pisan domišljijski svet me vabijo.
Njene besede mi hladno pod kožo polzijo,
občuteno dolgo na moji koži obležijo.
Nelagoden, tuj občutek vzbudijo,
skoraj pozabljene, temne misli spet povzročijo.
“Kva bi spet rada,
ta mala,”
je rekel Ljubljančan,
ko se mu je smejala.
Samo dva milijona
nas govori,
a v naši dvojini
srečni smo vsi.
Pomen slovenščine je
poezija jezika,
vse besede so lepe
kot radost in slika.
Dvojina je čisto
drug svet
in diši kot
pomladanski cvet.
Njene besede niso brez pomena;
pomagajo mi izraziti svoj notranji glas,
popeljejo me v lasten palas.
V mojem življenju je slovenščina zaželena.
80
Mark Maki TominecLetnik: 2004
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica: Mojca Batič Škarabot
Slovenščina
Slovenščina je skriti jezik,
malokdo ga pozna,
a mi smo srečen narod,
ki slovenščino ima.
Nobena država naše slovenščine nima,
le naša Slovenija.
V Sloveniji se rodijo najboljše zamisli
kot je prvo kolo in tako naprej,
vse to zaradi naše slovenščine.
Eva Oblak Letnik: 2004
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica: Mojca Batič Škarabot
Spis
Knjižni jezik poznamo vsi,
a u prijateljskem pogovoru ga nikoli ni.
Pejdi, pojdi tle ni razlike,
koga sploh še brigajo te glagolske oblike!
V ali u se sprašujem,
grozi nam spis, zato odmaknem se in nič ne modrujem.
Zuni se vsi gledamo en dan pred spisom,
vsi sedimo rdeči in z žalostnim frisom.
Ampak pol se vse lepo izteče,
napiflaš se snov, ki ti jo učiteljica določi,
a zadni dan učiš se do ponoči.
To se splača dobiš štirko dobro
in potem spet počutiš se modro.
81
Alja AmbrožičLetnik: 2004
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica: Mojca Batič Škarabot
Slovenščina
Slovenščina je srce Slovenije,
Slovenija je narava, je dežela,
dežela narave in rož.
Vsaka država svoj jezik ima,
a Slovenija slovenščino ima,
slovenščina je jezik in jezik
je kultura v vseh državah,
z njim se sporazumevamo,
živimo.
Brez slovenščine ne bi obstajali,
bili bi le državljani,
brez kulture in olike,
živeli na ulicah, po njih hodili
v črnih srajcah vsi nesrečni.
A vsi smo veseli, da smo v Sloveniji
ter da imamo srce,
to je slovenščina!
Jure IpavecLetnik: 2004
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica: Mojca Batič Škarabot
Besedno gledališče
V mestu je gledališče,
polno je besed,
stoji na ulici Presečišče
ob slaščičarni Pedenjped.
Predstava je ob devetih,
pozno zvečer,
tam pojejo v kvartetih,
konje spravljajo v dir.
Gledališče je v mestu,
a čudno mesto res to je,
saj to mesto je v posesti
Goriške knjižnice.
Zdaj rab’mo še gledalce
vseh starosti, vseh višin
ki ne berejo norosti
temveč knjige vseh oblin.
82
Anika NanutLetnik: 2004
Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
Mentorica: Mojca Batič Škarabot
Knjižni jezik
Knjižni jezik pomemben se zdi,
a u pogovoru pozabimo ga vsi,
ceu kaos s to književnostjo se dogaja,
pogovorni jezik pa ku da ne obstaja.
Knjižni jezik povsod je enak,
pogovorni jezik pa svoj ima vsak,
zakaj bi vsi isti bli,
če lahko drugače govorimo vsi.
Kdor izstopa, ta je dar,
kdor ponavlja, ta je nor,
vseeno pa je književnost treba znat,
da to pesem znaš prebrat.
Mija KolaričLetnik 2006
OŠ Kašelj
Mentorica: Kristina Janc
KNJIGA
V knjigah se dogajajo mnoge reči
npr. leteči avti ali čarovnija,
močna majhna deklica,
ki dvigne lahko čisto vse
ali pa torbice brez meja.
To je doživetje s knjigami,
prideš v čisto svoj svet.
V knjigah prav vse je mogoče,
prebiraj jih,
da domišljija se iz glave prebudi.
83
Petra Cimerman KlemenčičLetnik 2006
OŠ Kašelj
Mentorica: Kristina Janc
SSssSsSSssSS
Issstissnem ssstrup, grem v nakup, sssem
prožna in okrožžna, v zooju ssem sssslavna,
zabavna: kot proslava.
Sssstrupena, kot dva sršena, dolga zza ssstodva volka,
kot dežževnica se plazzim sssem ter tja.
»STRUPEN STVOR!!!« kričijo, če sse priplazzim,
in pazzi se, če te zapazim.
Oh, ssaj zob nimam tako ssstrupenih, ress škoda,
ssaj bi se mi lahko klanjali na kolenih.
A žživljenje življenje je …
O ssaj ress, kača mi je imme!
Žiga KuraltLetnik 2004
OŠ Simona Jenka Kranj, Kranj, Slovenija
Mentorica: Saša Košenina
SLOVENSKI JEZIK
Sedem narečnih skupin imamo,
a knjižni jezik vsi poznamo.
Slišimo ga po radiu in televiziji,
v šoli tako pri slovenščini kot pri kemiji.
Govorimo ga na javnih krajih,
beremo v knjigah doma, v šoli, na tečajih.
Od Prekmurja do Primorske,
enake besede so šolske.
Doma pa govorimo različna narečja,
manjša in večja.
Če nimaš istega narečja kot ostali,
se bomo vseeno lahko skupaj igrali.
Bodimo prijatelji in spoštujmo vsa narečja,
da bo naša sreča veliko večja.
84
Anna LapelLetnik 2004
Nižja srednja šola sv. Ciril in Metod, Katinarska podružnica
Mentorica: Eva Fičur
POLETJE
Poleti so počitnice,
končno lepi dnevi,
ki hitro pasajo
in v treh mescih se končajo.
Vsi se gremo kopat, s prijatli se igramo,
ko mame čakolajo,
s sladoledom se sladkamo.
Poletje hitro proč gre
in šola se spet prične.
Liam TavernaLetnik 2004
Nižja srednja šola sv. Ciril in Metod, Katinarska podružnica
Mentorica: Eva Fičur
brez naslova: PESEM
V gozdu sm vidu anu lepo pupo,
ki u uoči me forte gljedala je.
Jst gljedan jn gljedan
jn čm vre kej rječt,
ma lepa pupa mi ujde preč.
brez naslova: PESEM
Murje je ljepuo jn mi dopade,
ma še ljepša je vas, ki jma uograde.
Po uogradah se lovim
jn tiče pdim.
85
Tretja kategorijaotroci tretje triade
osnovnih šol
86
Maja StrleLetnik: 2001
OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentorica: Mojca Fuchs Lukežič
OD NEKDAJ
Od nekdaj jeziki so tuji sloveli,
al’ lepše od našega nikoli zveneli …
Ljudje prijazni tukaj živimo,
jezik svoj s ponosom govorimo:
naj bo knjižni, žargon ali narečje,
lahko smo vzor za narode vse večje!
Od nekdaj jeziki so tuji sloveli,
al’ lepše od našega nikoli zveneli…
Se čudim, da mala Slovenija
govoric toliko različnih ima,
da se komaj med seboj razumemo,
čeprav v državi isti smo!
Od nekdaj jeziki so tuji sloveli,
al’ lepše od našega nikoli zveneli…
Vedno me v smeh je spravljala dvojina:
kako, da za ostale sta dva že množina?
Mar tega ne vedo tuji ljudje,
da v dvoje prav vse lepše je?
Od nekdaj jeziki so tuji sloveli,
al’ lepše od našega nikoli zveneli…
Od nekdaj, pa še vse prihodnje dni,
slovenščina draga, naj bog te živi!
Naj vedno s ponosom govorimo te vsi –
vsak slovenski sin in vsaka hči!
Od nekdaj jeziki so tuji sloveli,
al’ lepše od našega nikoli zveneli …
87
Ana MedveščekLetnik 2002
OŠ Dobravlje, Dobravlje, Slovenija
Mentorica: Polona Puc
VAREN DOM
Moji glasovi …
najprej nežen jok,
kot morski valovi
zgodi se prve besede skok.
Ko moje ustnice oblikujejo
prvo pravo besedo,
metulji jo občudujejo
kot žlahtnega jezika zmedo.
Ko prvič rečem
mama,
ima pridih lepega,
vem, da nisem sama.
Vem, da z mano
živijo ljudje,
ki me razumejo,
v moje jeziku govoré.
Rastem,
z mano rastejo besede,
govorim,
v meni ni več zmede.
Ko slišim
jezik svoj,
mi je lepo pri srcu,
vem, da je pravi, moj.
Slovenščina,
moj varen dom,
poseben prostor v srcu,
vedno te rada imela bom.
Ta toplina,
tvoj besedni zaklad,
kot mehka belina,
ki poboža moj obraz.
Besede, ki jih izgovarjam,
s čustvi so nabite,
v pravem pomenu ti jih poklanjam,
tvoje v mojem srcu so izlite.
Besede
mi pomenijo več kot dotik,
ker so moje, nežne, lepe,
razumem tvoj vzklik.
Hvalnica,
ki opeva srce,
namenjena je mojemu jeziku,
o njegovi veličini govoré.
Zrasla sem,
v svojega jezika objemu
zdaj njegova neskončnost,
ta pesem zahvala je prav njemu.
Domačnost toplih tonov
šarmantnega glasu harmonija,
besede kot pomladna rosa,
igrivih tonov melodija.
Hrepenim,
da moj jezik tako lep ostane,
si želim,
naj napolnjuje širne oceane.
88
Lina RupnikLetnik 2002
OŠ Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo, Slovenija
Mentorica: Darja Rupnik
JEZIKI
Vsak drugače govori,
ista beseda velikokrat različno zazveni.
Smo iz različnih krajev in celin,
različnih narodnosti in rodbin.
Smo beli, smo črni,
smo veliki, smo majhni.
A vsem nam skupno je,
da nasmeh v življenju polepša vse.
Jezik naj ne bo ovira,
ki prijateljstva zapira.
Imejmo radi se vsi,
ne glede na to, kdo si.
Problem ni v meni, ne v tebi,
problem je v nas ljudeh.
Zakaj drugačnost je napačna?
Če enaki bi bili vsi,
dolgočasni bi postali.
Vsak naj svoj osebek bo,
svoja duša in telo.
Bodimo to, kar smo.
89
Tina ŠčulacLetnik 2003
Osnovna šola Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Ester Bertok Nardin
MOGOČNOST
Zagledam bitje na štirih nogah,
radovedno me gleda,
se tega ne zaveda.
Goreč občutek dobivam,
si radovednost prilivam,
nekaj me muči,
da bi se usedla,
da bi nekaj novega izvedla ...
To bom tudi storila,
ves strah bom iz sebe izlila.
Prvi korak
je vedno nek znak,
ki nam vliva veselje,
čustva in mogočnost brez meje.
Noga je v stremenu,
v prekrasnem vremenu
vzpnem se na konja,
nadiham njegovega vonja,
občutek imam,
da sem doma,
kjer se igram.
Stvar resna postaja,
sledi prva vaja,
grem v hodu, v krogu ...
Se temperatura dviguje,
roka miruje,
noge poženejo,
jaz se dvigujem,
v nogah mirujem,
v moji duši veselja ogromno je,
ne zaveda se moje srce,
da to spreminja mi življenje.
Želim si hitreje
prekoračiti vse meje,
želim si svobode,
ki je polna radosti in zvestobe.
Pripravljena sem,
to zagotovo vem ...
Poženem hitreje,
noge držijo,
čustva hitijo,
srce mi razbija ...
In že sem v galopu,
v letečem hodu,
imam občutek svobode,
imam občutek letenja,
v mislih zdaj letim,
lastna krila dobim,
sanjam sledim
in jih živim.
90
Zarja ČerneLetnik 2001
OŠ Vrhovci, Ljubljana, Slovenija
Mentorica: Konstanca Šešek
Košček krvavega sveta
Pa naj bo le košček krvavega sveta,
ustvarjenega samo za naju dva.
Pomembni so koščki, pa čeprav krvavi,
krivi so vsi ljudje zvedavi.
Ne potrebujeva celega sveta,
saj dve žareči lučki dovolj sta.
Pa naj bo le košček krvavega sveta,
ustvarjenega samo za naju dva.
Svet naju ne mara,
venomer naju kara.
Kot da pohodili bi kresničko,
kot da zaprli bi golobičko.
Pa naj bo le košček krvavega sveta,
ustvarjenega samo za naju dva.
Veverica je utrgala rožo osi,
potem plesali sta bosi.
Najiskrenejša bila je vest,
močnejša kot v trebuh pest.
Pa naj bo le košček krvavega sveta,
ustvarjenega samo za naju dva.
Utišali so naju kot očiščeno steno,
niso umirili srca kot v valovih divjo peno.
Nosiva srce kar pripeto na koži,
ne upirava se tej sladki roži.
Pa naj bo le košček krvavega sveta,
ustvarjenega samo za naju dva.
Počakaj, da oprtam si nahrbtnik, zavežem si šal,
naj naju odnese ta oblačni val.
Šla bova kamorkoli, kadarkoli,
vrneva se več nikoli!
Pa naj bo le košček krvavega sveta,
ustvarjenega samo za naju dva.
Menda se bo luna v reko prelila,
morda se bo temna pot v gozd razsvetlila.
Bova z nogami iz stolpnice bingljala,
se na Mont Blanc s skirojem zapeljala.
Bova zakurila obalni kres,
se vrgla v latino ples.
Delala mehurčke in se gugala na ovijalkah,
zlagala prodnike in se smejala na vezalkah.
Na rožnati pečini pihala lučke,
spuščala ptice in objemala smučke.
Pila kavo v Parizu,
in štela žarke kje blizu.
Lovila sanje v lovilec sanj,
izpolnila jih bova vsak dan.
Vse to za košček krvavega sveta,
ustvarjenega samo za naju dva.
Kri je kri, pa če prihaja iz prsta, pete ali dlesni,
ali iz neke nedolžne pesmi.
91
Nika GradišekLetnik 2001
OŠ Kozje, Kozje, Slovenija
Mentorica: Alja Belak
OD MENE ZA SVET
Veste kaj?
Ne grem se te narejene pomembnosti,
strokovnosti,
namerne nerazumljenosti.
Če mi že daste besedo,
če mi že ravno podate
moč mikrofona v moje roke,
potem bom argumentirala tako,
kot se mi zdi –
jasno in iskreno.
Veste,
moja prihodnost je to.
Svet, ki mi ga predajate.
Moji nazori
in moji zanosi.
Ne pa vaša manipulacija.
Zato vam povem
kar takole preprosto:
tu stojim z odprtimi rokami
za vse najboljše,
kar imate.
Za vso lepoto.
Pravico.
Znanje.
Besedo.
Za vso moč početi dobro.
Za sočutje,
strpnost,
za pogovore in glasbo.
In ne pričakujem nič manj.
92
Anabel ZuganLetnik 2002
OŠ Koper, Koper, Slovenija
Mentorica: Mojca Jazbec
JAZ SEM OCEAN
Vsak val, ki poboža obalo,
se mi zdi znan,
kakor da bi me morje poznalo,
skupaj z njim bežim stran.
Kdo pravi, da voda v mojem telesu
ni val iz morja,
tudi če udarja ob moje kosti v besu
in se kdaj zabriše črta obzorja?
Zdaj ne ločim morja od neba,
veter boža mi obraz,
zdaj ne ločim stvarnosti od sna,
morje v meni tiho mi kriči -
ocean
sem
jaz.
Lota Martinjak Letnik 2003
OŠ Brezovica Pri Ljubljani
Mentorica: Zdenka Ivančič
NAŠ JEZIK
Slovenščina
je lep jezik;
ima ednino
s katero se sami
v knjige zatopimo.
Slovenščina
je lep jezik;
ima dvojino
s katero ustvarja
prijetno bližino.
________________________________________
Slovenščina
je lep jezik;
ima množino
s katero prijateljem
srečo razdelimo.
Vsak po svoje,
vsak drugače
pesni njeno simfonijo ...
Ker kot prstni je odtis,
ki za sabo ga pustimo.
93
Pika Kovač Letnik 2003
OŠ Brezovica Pri Ljubljani
Mentorica: Zdenka Ivančič
ČUDNE BESEDE
Poješ zajtrk,
pa čeprav nimaš not.
Nekoga našponaš,
pa veš, da ga nič ne razteguje.
Ko pa te nekaj piči,
se ne praskaš kar vsevprek.
In ko točiš krokodilje solze,
ni nobenega krokodila nikjer.
Včasih imaš nekoga poln kufer,
a zaman iščeš njegov kufer.
Pa ti prekipi,
a od tebe nič ne teče.
In se ti strga,
pa ni potrebe po sukancu in šivanki.
Tu ni logike …
Čeprav tudi tega ne vem,
kako se pomen lahko zgolj med stavke skrije.
In ko glasno to vse povem, rečejo le:
»O moj Bog!« ali »Marija, pomagaj!«
In za to pa dobro vem,
da takrat ne molijo zares k Bogu ali Mariji!
In rečem: »Zdaj vas imam pa že čez glavo!«
In mi je vseeno: če že s štedilnikom ne znam,
grem pa lahko kuhat mulo.
94
Andreja Čander Letnik 2003
OŠ Miklavž na Dravskem polju, Slovenija
Mentorica: Nina Adam
Slovenščina
Slovenščina je naš lajf,
naš jezik,
naš narod.
Slovenščina je dokaj kul,
jezik naš je - dobro, ful.
Slovenci:
delamo štalo,
in to ne malo,
piflamo se,
delamo galamo,
jezik radi imamo.
Nika HorvatLetnik 2003
Osnovna šola Kuzma, Kuzma
Mentorica: Irena Grašič Arnuš
ZLATO ZA …
Ko zrno v zemljo damo,
še ne vemo, kaj bo.
A v mislih, se zavemo
kaj iz tega zrna nastalo bo.
Ko iz zemlje pokuka,
ga sonce pogreje,
dež ga zalije
in veter posuši.
Razvija se v prelepi zlati klas,
samo še čakamo, kdaj bo pravi čas.
Žetev se bo začela,
na njivah luštno bo.
Zrnje se bo posušilo
in v mlin odpeljalo bo.
Ni lepšega darila na svetu,
ko iz peči zadiši,
pa še pogled,
ko kruh svojo pravo barvo dobi.
Ko se ta dobrota ohladi,
pa kar postrežemo si.
A nikoli ne pozabi,
kruh je na svetu najpomembnejši.
S kruhom ravnamo previdno,
ker veliko ljudi na svetu je,
ki si kosa kruha na dan ne more privoščiti.
Zato cenimo ga
in bodimo srečni,
da imamo ga.
95
Sara SukičLetnik 2003
Osnovna šola Kuzma, Kuzma
Mentorica: Irena Grašič Arnuš
TUDI MI SMO LJUDJE …
Vojna, pogorišče, strah in trepet …
Ljudje bežijo za mirom, za varen in topel dom.
Otroci šole pustijo.
Še hujše, ko prijatelje izgubijo.
Bežijo pred vojno, nemirom …
A na mejah v ograje vsi obupani strmijo.
Otroci premraženi, starši prestrašeni na tleh sedijo in čakajo,
da jih čez meje spustijo.
Človek, kot človek enaki smo si.
Mir, bratstvo, ljubezen naj med nami živi.
Megi BartolLetnik 2001
Osnovna šola Kuzma, Kuzma
Mentorica: Irena Grašič Arnuš
BEGUNCI
Veliko ljudi vanje strmi,
Kot da čudni bi bili.
A v bistvu so tudi to le ljudje,
kateri vojne se boje
in daleč bežijo,
ker miru si želijo.
Hodijo sem ter tja,
Oh, da ne bi ta vojna bila …
Žalijo si mirno živeti,
ne pa v vojni umreti.
Koliko ljudi strada,
otroci umirajo brez hrane in vode.
Nočejo, da bi se jim godile nezgode,
zato vsak dan pridno molijo.
Veliko strahu je skritega v njih,
Nočejo, da bi to bil njihov poslednji dih.
Po miru hrepenijo,
ker si ljubezni želijo.
Zato podajmo si roke,
da ti otroci ne umrjejo …
Pomagajmo jim skupaj
in nikoli ne obupajmo …
96
Samo RecekLetnik 2001
Osnovna šola Kuzma, Kuzma
Mentorica: Irena Grašič Arnuš
LJUBEZEN NEŽNA …
Vsakič, ko te vidim se zaljubim, ljubim
tvoje oči so kot galaksija, sija
sanjam, da najin skupen voz bo kočija, izbija
vendar prehitro v realnost se prebudim. budim
Rjavolaska nežna kakor roža, boža
usoda najina je neizbežna, bežna
čeprav ti vedno bila si nedolžna, dolžna
oklep prisilno nadet ti je kot koža. obkroža
A ljubiti vedno te hočem, jočem
ti mene hitro boš pozabila, vodila
v mojem srcu veliko luknjo boš pustila, sledila
pozabiti nikoli te nočem. razjočem
Ljubezen najina vedno bo zakleta, razdeta
brez tebe se v mojem svetu nič ne obeta, zapleta
vzleta
vzleta
Samo RecekLetnik 2001
Osnovna šola Kuzma, Kuzma
Mentorica: Irena Grašič Arnuš
MOJA VEJS
Tan ge ftiči vgojno žvrgolijo ….
Tan ge poula žita nan zorijo …
Ge iz zemlje čista voda vrej ….
Vejs ležij, štera Kuzma se zovej …
Tu živin … in se vsakoga dnejva veselin …
Rad odiden, ka koj novoga doživen …
Kda pa pelan se domou …
me je redno pri srci toplou …
97
Matic Kuhar Letnik 2003
Osnovna šola Kuzma, Kuzma
Mentorica: Irena Grašič Arnuš
GORIČANEC ...
Ge san dečko pravi, ja pravi.
Kukrčne san postave, ja kukrčne.
Za vse dikline v Ljubljani,
ja, ja za vse dikline v Ljubljani.
Ge san dečko pravi, ja pravi.
Vse mi ösni vse mi pöše,
ja vse mi pöše.
Pa če gli mi möti brani, ja brani.
Ge san dečko pravi, ja pravi.
Pravi stari.
Ka un pravi, ka san ge,
dečko po postavi,
ja ja ge san pravi dečko po postavi,
po postavi to un pravi!
Ge san dečko pravi, ja pravi.
Pravi Goričanec, ja Goričanec.
Za prave dikline vö dani,
tan v Ljubljani, ja v Ljubljani!
Matic BlagoničLetnik 2001
Osnovna šola Koper, Slovenija
Mentorica: Bojana Resanovič
Cvetje žalovanja
(sonet)
Je željna duša moja tvoje sreče;
želi srce si zadnjega pozdrava,
želi oko si zadnjega pojava
obličja tvoj’ga, rože mi cveteče.
Srce gori, lahko se še opeče,
mi pesem več nikogar ne opeva,
mi žalost kot zrcal’ obraz odseva,
mi reke moje tok nič več ne teče.
A glej, srce še zdaleč ni ugaslo!
‘lej, duša mi še zdaj lahko ozdravi,
le cvetje nikdar več ne bode raslo.
Spomin na cvetje včasih se pojavi,
počasi to trpljenje bo preraslo,
na srečo rast se nikdar ne ustavi.
98
Neža IlovarLetnik 2003
Osnovna šola Center, Novo mesto, Slovenija
Mentorica: Danica Rangus
MOJA DOLENJSKA
Pastirske piščali so pele o njeni lepoti,
ob delu, setvi in žetvi so pletle se zgodbe.
Ko kmet žuljavih rok vzel v roke je plug,
otroci so bosi tekali naokrog.
V molitvi rožnega venca,
pod večer, ko potihnil je zvok,
ko se ustavi delo pridnih rok,
ob peči na klop je posedla družina.
V vonjavah poletja, svežega cvetja,
polna, buhteča, sred sveta in leta,
zlata, bogata in nežna pšenica nagiba svoj klas.
Za tem pa v jeseni življenja, medenja,
brenčanja čebel in žgolenja,
sred polja cvetela je ajda.
Kje zdaj tista prezlata so polja s polnimi klasi pšenice,
ki zibali so se v vetru,
in povsod naokrog še hodile so vile in palčki,
le kam so se skrile meglice?
So tudi ptice mar že odletele
in krila svobodno razpele?
Le kam šel je deček, ki mat’ so ga zibal’,
mu pel’, mleka dajal’ in kruha v popotno torbo za v svet?
Klasi zdaj niso več zlati, med njimi stoji stara mat’,
ki čaka na tisto pomlad, ko zopet objela bo sina,
ki v svet je odšel še ves mlad.
Se ptice mar vrnejo spet, kdo slišal bo njihov šepet?
Saj mat’ so nam rekl’, da v srcu za vedno ostane pomlad
in meglica le grenka je žalost, ki goro objema.
Pa nekoč se bo vrnil njen sin,
s seboj bo prinesel pomlad –
in njiva bo spet zazorela.
99
Zala IlovarLetnik 2003
Osnovna šola Center, Novo mesto, Slovenija
Mentorica: Danica Rangus
POMLAD NA DOLENJSKEM
Bežim pred senco in hrupom - pred samoto in obupom.
Stran od hitenja, stran od vrvenja
… pred neznanim koncem.
Zaprte oči in moje dlani v pesteh - vse naokrog pa češnja cveti.
Ptice žgole, a jih ne slišim, narava cveti, pa ne spregledam
… takrat se ustavim.
Na sinjem nebu drobna ptica leti proti soncu - v neznano.
Veter jo nese na belih perutih
… letenje je pticam darovano.
Tudi jaz bi rada letela - čez širne poljane, čez njive zorane.
Na nebu preprosti beli oblaki - zazrem se vanje
… ljudem so darovane sanje.
100
Sonja TopolovecLetnik 2003
OŠ Kidričevo, Kidričevo, Slovenija
Mentorica: Lidija Horvat
DOMA NA ŠTAJERSKEM
Le v šoli knjižno govorim
in se knjižnemu jeziku smejim.
Včasih se mi zdi,
da to čuden jezik je,
zato doma raje govorim,
kot želim.
Ko prijem domu,
na šporheti me prežgona župa čaka,
z lukom je omaka.
Za glavno jed šmorn dobim.
Da žejo ohladim,
si vodo v kupico nalijem
in iz šalce kafe popijem.
Potem po verandi v štiblc zavijem
in si adrco odvijem.
Kasneje se v koco zavijem,
da se vredi odpočijem.
Potem s kuhnškom na vrt bom šla,
paradajz bom nabrala,
saj mezgo v makaronflajš bom dala.
Zej pa grem!
Tanaja Čeh Letnik 2003
OŠ Kidričevo, Kidričevo, Slovenija
Mentorica: Lidija Horvat
MOJE SLOVENŠČINE
Sem v šoli,
z učitelji knjižno pogovarjam se,
ampak med odmori
v moj govor sleng se prikrade.
Ko pridem domov, pa rečem:
“Mami, test sn dobla pet.”
Pa me mama gleda:
“Ne reče se: “Sn dobla.” To ti pravim spet in spet.”
Potem grem na telefon,
pa mi sošolka sporočilo napiše.
Ampak najin pogovor zgleda tako,
kot da dojenček piše.
Napiše ona: “Hey, kk si?”
Čez pet minut pa jaz: “Vredi, in ti? BRB”
Ona: “OK, morm it, bye.”
Jaz pa: “Čau!”
101
Teodor VidakovićLetnik 2002
OŠ Sveti Sava, Bijeljina, Republika Srpska, BiH
Mentorica: Mirjana Lazarević
ČEKAM TE SADA
Čekam te sutra
Čekaću te svakoga jutra
Ti to znaš
A ja čekam da mi srce daš
Znaš sve,ali ipak jedno ne
I nikada nećeš znati
Kako neko zbog ljubavi pati
A ja ću i dalje čekati
Oči plave kao more
U kojima se sunce ogleda svake zore
Nadežda PerkovićLetnik 2002
OŠ Sveti Sava, Bijeljina, Republika Srpska, BiH
Mentorica: Mirjana Lazarević
LJUBAV
Ljubav nisu reči,
Ljubav su dela,
Zagrljaj njegov
Samo bih htela.
Bez ljubavi život
Nije nam pun,
Bez ljubavi nema sreće,
Nema čak ni trun.
Ljubav ne donosi sreću, uvek,
Nekad nam pokloni čežnju i bol,
Ali lek za takvu tugu,
Jedino je osmeh tvoj.
102
Minja DrakulLetnik 2003
OŠ Sveti Sava, Bijeljina, Republika Srpska, BiH
Mentorica: Mirjana Lazarević
PRIJATELJSTVO
„Imam mnogo prijatelja!“
Hvale se. Čak ih i ne poznaju,
Tek tako površno,
Sreli ih u školi!
Treba znati izabrati prave,
Iskrene drugare...
Ne one koji čim im okreneš leđa
Masku svoju skinu
I pokažu svoje pravo „ja“.
O ne, ne trebaju mi takvi.
Imati druga mnogo mi znači,
Mnogo vrijedi...
On je tu da ti čuva leđa
I kad najjači vjetrovi duvaju ka tebi.
Na velikom odmoru uvijek si sa njim.
Razgovarate, domunđavate se,
Krišom, da vas niko ne čuje.
E, vidite, to je drug!
Pa da mu kažete i državnu tajnu,
On je čuva.
Sebično, i nikom ne da!
Često kažu da poznaju te više
I od samog sebe.
Možda lažu, možda ne.
Ali to je znak.
Značiš mu mnogo, najviše.
Misli često lete,
Uvijek prema njemu.
I tako, telefon se oglašava
Po cijelu noć,
Neprekidno do jutra.
U školi, pod obavezno,
Sjedimo u istoj klupi.
Matematika, fizika, biologija...
Nije bitno! Važno je da smo zajedno.
Prijateljstvo podrazumijeva da
Ti je on i rame za plakanje i
Drug za šale.
Kažu, ako nije tu za tebe
Kad ti je najteže
Ne treba biti tu ni kad cvjetaju ruže.
I u pravu su. Ni ne treba!
Ali jedno zasigurno znam!
To je blago koje se teško nađe,
A još teže sačuva.
Zato, ne dajte se!
Pogotovo vi odrasli.
U vašem crno-bijelom svijet
sve se teško sačuva, prijatelj posebno.
Kažu:“Nemam vremena da mu se javim.“
Laže!
Ima vremena,
Samo je pitanje da li si mu
Prioritet ili samo opcija.
103
Katarina CacanovićLetnik 2003
OŠ Sveti Sava, Bijeljina, Republika Srpska, BiH
Mentorica: Mirjana Lazarević
LJUBAV
Kada si nervozan
Kada ne znaš šta da kažeš
Kada sitnu laž slažeš
Znaj da si zaljubljen.
Kada se smiješ šalama
Koje ti nisu smiješne
Kada gledaš u njene oči
Plave vječne
znaj da si zaljubljen.
Kada njena riječ
Tvoju bol izliječi
Kada se kraj nje
osjećaš sigurno
Bezbjedno
Zaljubljen si
Vjeruj mi.
Jovan KokanovićLetnik 2002
OŠ Sveti Sava, Bijeljina, Republika Srpska, BiH
Mentorica: Mirjana Lazarević
KAD LJUBAV U SRCU ZATREPERI
Kad ljubav u srcu zatreperi
Ona tada može sve da pobedi.
I dok padaju te ljubavne kiše
Mi gubimo razum sve više.
Zašto je to tako, ne znam
Ni sam, ali kada nju ugledam
Stvarnost dobija veselije boje
I ispuni se srećom srce moje.
Dok razmišljam o njoj
Kao da hodam mirisnim poljima cveća
ali mi beži sreća,
Jer znam da od toga ništa neće biti
Pa je moram od drugih kriti.
Sve dok ova ljubav traje u mojoj glavi,
Samo tada može imati smisao pravi.
I ne može izgubiti savršenstvo
iako bi to drugi hteli,
Pa bi ovu ljubav od mene oteli.
Zato je čuvam u sebi...
104
Tia VidmarLetnik 2002
Osnovna šola Krmelj, Krmelj, Slovenija
Mentorica: Polona Starič
S SLOVENŠČINO V ŽIVLJENJE
Sama ne vem, kje začeti,
kam se podati,
kod se povzpeti,
kako povedim obliko dati,
kako stavke v življenje oblikovati.
Črke zbližujem,
besede ločujem,
povedi oblikujem.
A ni konca ne smisla v njih.
Včasih skoraj obupam,
a pravim:
Ko bom slovenščino znala,
se bom v življenje lahko podala.
Na črkah bom med oblaki letela,
med vrsticami znala povedati,
če kdo se le dela.
Kot s piko na koncu povedi
lahko bom izvedela,
kar bom hotela.
Kot v knjigo se bom v življenje podala
in z znanjem lahko tej knjigi
bom svoje zamisli dala.
Zdaj se še iščem,
ne znam zaključiti stavka.
A ko to pesem bom končala,
bom svoje življenje spisala.
105
Asta Gerjevič Debevec Letnik 2001
Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, Sežana, Slovenija
Mentorica: Nives Mohorčič Lipanje
PESEM BESED
Kaj je tisto, ki spregovori, ko nas vse drugo zapusti?
In kaj je tisto, ki lahko premaga vse?
To so besede in ti.
Beseda, še tako majhna, lahko spremeni svet,
stavek, še tako skromen, lahko dela čudeže,
toda jezik, še tako nedolžen, lahko premika meje.
V znanju je moč, v besedah pogum,
v jeziku pa naš ponos, zvestoba in razum.
Izak BanLetnik 2001
Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, Sežana, Slovenija
Mentorica: Nives Mohorčič Lipanje
MOJA SLOVENŠČINA
En jezik, prav poseben.
Nekje na jugu Evrope, tam,
kjer sreča se nekaj gorovij,
in romantičen Balkan.
V preteklosti zatrt je bil,
ko še bila je diktatura.
Iz njega svobodo vzamejo,
ker prekrije ga cenzura.
Lahko si le rekel, kar so hoteli
drugi reči v tistem hipu!
Ni bilo dovoljeno le reči
besede v lastnem jeziku.
In vendar razcvet je doživel,
skozi stoletja prepirov.
Sedaj ga vsi govorimo,
saj znebili smo se nemirov.
In rad ga imam, kakršen je,
s hecno dvojino, kakšna izjema!
S pridevniki, glagoli, ogromno sklanjatvami-
z nobenim jezikom se ne ujema!
In ja, bil je prepovedan,
nemščina, italijanščina ga je nadomestila.
A našega malega jezika,
diktatura ni ubila.
‘’Lahk tku, al pej tku’’ vsak govori,
v slengu, narečju, kar ga mika-
važno je, da se nikoli,
ne sramuješ lastnega jezika.
106
Irina BerceLetnik 2002
Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, Sežana, Slovenija
Mentorica: Marija Štekar Košuta
POUK SLOVENŠČINE
Jezik se zapleta,
ko po tekstu mi pometa.
Roka piše gor in dol,
ko zaslišim šolski zvon.
Nato zasliši se kričanje,
saj zaman nam je molčanje.
Ko spet ura se začne,
vsak v klopi je sede.
Vidiš utrinek pred očmi,
saj v glavi imaš še sto stvari.
Nič ne skrbi, najstnik si,
to pogosto se zgodi.
Nuša BajcLetnik 2002
OŠ Savsko Naselje, Ljubljana
Mentorica: Biljana Petač
MOJA SLOVENŠČINA
Mati moja govoril so mi
v domačmu jeziku.
Oča moj vse delali so
po svojem slovenskem navodilu.
Od prve črke naprej
v šol učil smo se,
da ne pozabm svoje
slovenščine.
Jezik mi je dumač bolj,
kot tujcem prevede ga tolmač.
Čeprav ga tešku razumejo,
po svoje ga usi umajo.
Velik besed,velik razlik
za besedo ali dve,
dovolj je za besedni stik,
ko lahko pridemo navzkriž.
Materni jezik moj je in bo,
dokler rekla ne bom »adijo« v slovo.
Do takrat slovenski jezik bo
v srcu mojmu zbran.
107
Aljaž PrimožičLetnik 2001
OŠ Prebold, Prebold, Slovenija
Mentorica: Vesna Kumer
KER ČLOVEK NE SLIŠI
Nekoč je bil fant.
Oči in nos po očetu,
po mami visoki diskant
ter kodrasti rjavci po dedku.
Normalen, bi rekli. Vsekakor.
Uho zavzema svoje mesto,
pa vendar ni slišal,
a poslušal je zvesto
vsako besedo praznine.
Čudno, bi rekli. Vsekakor.
Slišal ni »zdravo«, »hej«,
čeprav prisluhnil je vsem,
opazil ni »čao« in glej,
povsod brez odgovora.
Nonsens, bi rekli. Vsekakor.
Ni jokal v narečju.
Jokal je tiho in hlipajoče.
Vdal se ni pravorečju.
Jokal je sam.
Kar koli bi rekli, slišal vas ne bi … Nikakor.
Vsekakor.
108
Elia CiochLetnik 2004
Nižja srednj šola sv. Cirila in Metoda - oddelek na Kati-
nari
Mentorica: Patrizia Žužek
Moje slovenščine
Moje slovenščine so kakor ptica v naravi,
ki leta in leta ter se nikoli ne ustavi.
Z leti rastem in druge jezike odkrivam,
vendar slovenščine nikoli ne skrivam.
Z mamo vsak dan pogovorno govorim
in takrat vse more prav hitro spodim.
Z ljudmi v Bregu mi uspe tudi po bržansko,
kjer imamo besede po nemško in italijansko.
V šoli pa knjižni jezik se učim,
v tistih trenutkih se večkrat potim.
Še nekaj po štajersko včasih uspem,
to narečje z bratranci z lahkoto meljem.
Moje slovenščine so mnoge in raznolike,
a vse so mi pri srcu brez razlike.
Mija KampušLetnik 2003
OŠ Srečka Kosovela Sežana, Slovenija
Mentorica: Marija Štekar Kosuta
Svet aplikacij
Na vsakem telefonu Facebook je
za lajkat objave prijateljske.
Loh komentiraš slike vse
in meniš po Messengerju se.
Na Youtubu loh gledaš videe,
na njem pa kanale znane osebe.
Snapchatovega duhca vsi radi gledamo
in slike in Snape pošiljamo.
Video zavrtimo
al’ upočasnimo
ter filtre spremenimo.
Na Instagramu slike objavljamo
in drugim komentiramo.
S srčkom označimo, kar nam je všeč
in Folowerjev skušamo dobiti čim več.
Po Skypu se kličemo in pogovarjamo,
s kamerco na dolgo razdaljo.
Skype pe je povsod,
na računalniku,
na telefonu,
na tablici
ali’ na Ipodu.
109
Neja LipanjeLetnik 2003
OŠ Srečka Kosovela Sežana, Slovenija
Mentorica: Marija Štekar Kosuta
Jaz
To pejsem bom zapejla,
ne bom se sramovala
svojga krdejla.
Vem, da tu
ni krašku govorejne,
ker je vipavsku grmejne.
Duma szi slovenske Švice
in ponosna na tu
kukr kmetice s Švice.
Ta pejsm se konča,
ker sem odpejla
in ponosna na vsje,
kr se tku dejla.
Elena AntoniLetnik 2003
Nižja srednj šola sv. Cirila in Metoda - oddelek na Katinari
Mentorica: Patrizia Žužek
Moja slovenščina je zame kot dolga pot,
kjer hoja na začetku je bila težka
in polna pomot.
Počasi počasi se je pot vzravnala
in očetov jezik sem bolje
in bolje poznala.
Zdaj po tej poti kar tekam,
ker slovenščino že obvladam.
110
Nadja ZiherlLetnik 2003
OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Slovenija
Mentorica: Janja Jerovšek
Moja slovenščina
Slovenščino govori več kot
dva milijona ljudi.
Vsem v zibelko položena ni,
s trudom pa se jo lahko vsak nauči.
Slovenščino govorimo od malih nog,
v šoli pa z njo ni malo zablod.
Najstniki sleng govorimo,
v vsakem kotičku domovine
pa jo po svoje priredimo.
Narečja posebno vrednost imajo,
zato velja, da jih ohranimo.
Slovenščina ima sklonov šest in tri števila,
česar nima vsaka država fina.
Vsi vemo, da najlepša je dvojina,
življenje brez nje bi bila le praznina.
Barbara VidovićLetnik 2003
OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi
Mentorica: Ana Knez
MOJA SLOVENŠČINA
Zborno se v šoli vsak dan učimo,
doma po navadi v narečju – po domače – govorimo.
Čeprav včasih se mi zdi dolgočasna,
le z njeno pomočjo postanem glasna.
Na tisoče besed razlaga,
vejice, pike in druga ločila v besedila polaga.
Čeprav veliko časa za učenje mi vzame,
me njena raznolikost prevzame.
Ob veselju in žalosti se pojavi,
znanost razlaga in z besedami zdravi.
Ko se jo učimo,
o dvojini spregovorimo.
111
Manca ReboljLetnik 2003
OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi
Mentorica: Ana Knez
ZA VSE RAZMERE
Slovenščina raznolik jezik je,
prilagojen za razmere vse.
V šoli knjižno se učim,
če sem vprašana, še posebej zborno govorim.
Ko doma z družino pogovarjam se,
v narečju razlagam dogodivščine.
V Zasavju obstaja knapušna naša,
ki preteklost razglaša.
Kadar na šolskih prireditvah nastopam,
ponosno šolo z zbornim jezikom zastopam;
ko pa v uradih urejam stvari,
splošni pogovorni najprimernejši se mi zdi.
A če v večja mesta odhitimo,
v njih pokrajinsko spregovorimo.
Vse to slovenščina je naša,
ki z dvojino mnoge jezike prekaša.
Gaja ModicLetnik 2001
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
Deževen dan
Zapustil si me na deževen dan,
rekoč, da bi rad bil sam.
Zdaj za nič mi ni mar,
ker zapustil me je princ iz sanj.
Solza mi polzi po licu,
ko v misli si prikličem tvoj obraz.
Ko v svojih vidim tvoje oči,
se mi zdi,
da bil si moja ljubezen za vse večne dni.
Zdaj pa vem, da to ni res,
saj si drugi punci oddan
več tisoč kilometrov stran.
112
Zala BerkLetnik 2002
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
Moja slovenščina
Zanjo so se borili,
kri so prelili,
svoja življenja dali,
se bojevali.
In zdaj sem tu.
Nam res ni več ne pomeni?
Radi bi jo dali.
Jo zamenjali.
A zakaj so se borili?!
Zakaj so kri prelili?
Zato, da jo bomo obdržali,
se z njo ovenčali
in se še mi borili,
če bomo kdaj s poti skrenili.
Milkica ObrenovićLetnik 2001
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
Slovenija
Slovenija, Slovenija, prečudovita si,
imaš gore, doline, morje, ravnine.
Tvoja himna odmeva daleč stran
in napove dober dan.
Prelepe barve: bela, modra, rdeča
ob grbu stojijo in se veselo smejijo.
Ko obiščeš Triglav in Portorož,
si lahko vesel mož.
Bela krajina, koliščarji, Piran,
vse to mi polepša dan.
France Prešeren je slovenski ponos,
do slovenskega naroda in jezika
je imel prečudovit odnos.
Napisal je veliko pesmi,
a meni je najljubša Povodni mož,
saj je lepa
kot dišeč šopek rož.
113
Envera Domazet in Teja ZidarLetnik 2002
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
Sestra
Sestro mlajšo jaz imam,
pa nikomur je ne dam.
Izziva vedno ona me,
a na živce mi ne gre.
Sporov ne zmanjka nama nikoli,
to najini so simboli.
Prepirov si ne želiva,
ampak iz tega se kaj naučiva.
Tilen SmoleLetnik 2002
OŠ Ig, Slovenija
Mentorica: Barbara Simčič
POMLAD
Pomlad se prebuja,
pozornost vzbuja.
Rožice na plano hite,
zvončki in trobentice
se soncu prepuste!
Pomlad se prebuja in
ptičke spodbujaaaaa!
Sinička žvrgoli,
vrabec pa se veseli.
Pomlad je tu,
juhu!
114
Ponjević AnesaLetnik 2003
OŠ Kašelj
Mentorica: Kristina Janc
DA SI TIHO
Nekega dne bo vse tiho;
v nekem trenutku bo molčalo vse.
Niti ptic niti vrabcev
ne bo slišati in
tišina bo vladala povsod.
V tem hrupu, ki ga svet ustvarja,
naša ušesa, navajena nanj,
pozabljajo, da bo vse
TIHO.
Maša Kocijančič Letnik 2001
DIZ Jožef Stefan Vrdelska cesta, Trst - Italija
Mentorica: Tamara Danieli
Moje slovenščine
Svet je barvan. Barvan kot cvetje.
Glasovi jezikov zvenijo - kakor nežno petje.
Slovenščina je vrtnica, ki se skriva v mraku,
v šoli jo govorimo, čuti se v zraku!
Vsi moramo biti srečni, če več jezikov poznamo,
saj tako lahko več stikov z ljudmi imamo.
Bodi pameten, izberi dvojezičnost,
ne dovoljuj, da te pogojujeta lenoba in sebičnost!
Emma Riccobon
Letnik 2001
DIZ Jožef Stefan Vrdelska cesta, Trst - Italija
Mentorica: Tamara Danieli
Moje slovenščine
Življenje to je ljubezen,
ljubezen pa je pesem.
Če pa v pesmi jezika ni,
kdor to piše nisi ti.
115
Nasya Škerk Letnik 2001
DIZ Jožef Stefan Vrdelska cesta, Trst - Italija
Mentorica: Tamara Danieli
Moje slovenščine
Slovenščina, ljubezen moja ti edina,
moja pravica, moja mogočnost.
Prvič sem te spregovorila.
Oh, ti romantična, ti edinstvena
slovenščina moja.
Pod svobodnim soncem sedaj si ljubezniva,
sovražni svet te je preziral,
vendat ti, slovenščina moja, v boju
bila si zmagovita.
Slovenci! Ponosni smo na jezik.
Sedaj pri morju, v dolinah, ob jezerih,
hribovjih in rekah;
v tvoji krasni domovini ti prebivaš.
Erik MacorLetnik 2001
DIZ Jožef Stefan Vrdelska cesta, Trst - Italija
Mentorica: Tamara Danieli
Moje slovenščine
Veliko jezikov bi radi poznali,
da bi se lahko med sabo št’mali.
Z njimi živimo in se veselimo.
Več jezikov znamo, več kot osebe
veljamo.
Odkar se rodimo, jezike govorimo,
nato pa se še v šoli jezike učimo,
da bomo med sabo lahko prosto govorili
in nam tujci ne bodo grozili.
116
Mark Zeriul Letnik 2001
DIZ Jožef Stefan Vrdelska cesta, Trst - Italija
Mentorica: Tamara Danieli
Moje slovenščine
Moj jezik je slovenščina.
S svojimi prijatelji govorim vsak dan.
Vsak dan, tudi ko sem bolan.
Vsak dan sem se mučil,
da bi se jo naučil.
Pojem po slovensko
in zagledam Nemko.
Naučim tudi Nemko,
govoriti po slovensko.
Martina Kuttin Letnik 2001
DIZ Jožef Stefan Vrdelska cesta, Trst - Italija
Mentorica: Tamara Danieli
Moje slovenščine
Slovenščina,
lep jezik!
Od rojstva se te učim in
vendar .....
Eeeee.... hm.......
Nisem vedno gotova, da te dobro znam.
Škoda!
Čeprav berem slovenske knjige,
imam rajši druge stvari.
Ne vem, če je to prav,
ampak vse mi ne more biti všeč .....
117
Nik BržanLetnik 2003
OŠ Fram Slovenija
Mentorica: Monika Retuznik
Moja slovenščina
Moja slovenščina je jezik,
ki ga nočem izdati
ali se z njim bahati.
Z njo nočem lagati
ali petard metati.
Slovenščina v ustih ne peče,
ampak lepo teče.
Moja slovenščina je jezik,
ki ima veliko področij in območij.
Je jezik dvojine brez votline
ali spojine.
Dvojina je mešanica ednine
in množine,
ki ne prihaja iz tujine.
Sara PlaninšekLetnik 2002
OŠ Kidričevo
Mentorica: Jasna Medved
MOJE SLOVENŠČINE
Evropa,
velika kakor stenska slika,
na skrajnem jugu pa država,
Slovenija poimenovana.
Tu imamo jezik svoj,
ki začenja se v Ljubljani,
glej, mi nismo več Rimljani.
V državi naši
vsi »gučijo« po domače,
na vzhodu se Štajerci smejijo:
»Čuj, pridi te, da te neke navučimo.«
Veliko regij – Gorenjska, Notranjska, Dolenjska, Goriška …
Vse to se v eni domovini stiska.
Smo pa tudi malo Angleži,
ker smo »cool« in ne maramo »school«.
Hvala in »thanks« sploh ni razlika,
saj pomen je enak in pika.
»Bongiorno in zdravo je povezava,
saj naša soseda je italijanska zastava.
»Ich liebe dich« in ljubim te
rečeš nekomu, ki pomeni ti vse.
Vsi jeziki pomembni so,
zato slovenščino skrbno ohranimo,
slovenskega jezika ne prezirajmo,
ker nismo Francozi, ne Hrvati, ne Nemci,
ampak eni in edini Slovenci.
Ta Slovenija povezuje nas,
je lepa v njej prav vsaka vas.
118
Inge NovinecLetnik 2003
OŠ Dobravlje, Dobravlje, Slovenija
Mentorica: Ksenija Trebovc
Moje slovenščine
Moje slovenščine, stare in mlade,
vsake posebej imajo se rade.
Poznamo jo kot sleng, kot narečje in kot pravo,
uradno, neuradno ali kot za zabavo.
Sleng najstniki govore: ‘’ Ej, model, kva prauš,
al si mi kej fauš?’’
Blebetajo in blebetajo,
angleške fraze vkup ravnajo.
Tam, kjer vasi so vse večje,
tam po dolinah podi se narečje.
Moje, na primer, je tako:
‘’Ejla, ma kej si že kdaj vidu spako?’’
Ena slovenščina, ki se izliva kot reka Sava,
ta je pravcata, čisto prava.
To govore ministri, vojaki,
naše prelepe države rojaki.
A naj vam povem to, kar je res.
Slovenščina; moja, tvoja,
vaša in naša,
noben drugi jezik je ne prekaša.
119
Zala DrofenikLetnik 2001
OŠ Dobravlje, Dobravlje, Slovenija
Mentorica: Polona Puc
MOJA SLOVENŠČINA
Vsi mladi zadnje čase govorimo sleng,
ki je poln butastih besed.
Kul, bi rekla, če bi me vprašala,
kva je to, bi pol moja mami dejala.
V šoli se učimo slovnico,
a doskrat na znamo nit sklanjat podmornico.
Teh črk mamo kr štirindvejst
to je skor tok kot ur na dan,
zato se vsak dan naučimo
še kšno zram.
Ful, bi rekla, če me kej zanima
a dobr vem, da to bolj slabo štima.
Ne vem, kje rime sm pobrala,
sej mi je ta slovenščina čista štala.
Sej mam rada domovino,
pa tut knjižno govort mi je čist fino.
A v lajfu se bolj znajdeš,
če folku mal na lažji način slovenščino pokažeš.
Ta dvojina nas večkrat matra,
a važn, da veva
da sva midva oba zaljubljena in sladka.
120
Tjaša NemaničLetnik 2001
OŠ Toma Brejca Kamnik, Slovenija
Mentorica: Marta Grkman Repolusk
Naša slovenščina
Je davno že tedaj
slovenščino si izmislil zmaj;
je prhal rjovel in sopel,
da je pravilne šumnike zapel.
A pisati znal ni niti zmaj,
zato nastopil je pravi direndaj;
slovenščina potonila je v pozabo,
ni bila več za uporabo.
Kasneje človek je nastal,
svoj narod prav rad je gnal,
a motila ga je reč,
da samostojnosti ni kaj preveč.
Tako je Primož Trubar zapisal,
pogumno in ponosno je zdrdral,
Katekizem in Abecednik,
prvi knjigi v naš preglednik.
Je slovnica povzročala probleme,
latinica, cirilica ali gajica?
Bohoričica je rešila vse dileme,
šumniki so postali samo naša pravljica.
Tako razvijal se je slovenski jezik,
iz ust do ust, prenašal se,
ustvarjal je narečja mnoga,
pa sleng, žargon in marsikaj še.
Vendar z leti smo našo slovenščino naprej razvijali;
angleščino smo si s ponosom delili,
smo naše besede spremenili,
pravi jezik kar ukinili.
Zaseda angleščina še danes naš prestol,
tuje države nas vabijo v mesto,
najdemo navdih preko drugih meja,
prikličemo radovednost iz src doma.
Je ‘računalnik’ spremenjen v ‘komp’,
mnogo je besed nasploh,
ki izvožene bile
so iz pomembne angleščine.
So pesmi zdaj skoraj vse angleške,
tudi tiste; ta slovenske,
po radiu predvaja se,
vse mogoče, le slovenske pesmi ne.
Kljub vsem slovenskim popevkam,
pa poeziji in pripovedi,
je slovenščina svoj čar izgubila,
kot nekaj samoumevnega se je izustila.
Pozabili smo naš narod ceniti,
pozabili smo na trud se spomniti,
začeli smo dvomiti in se spraševati,
ali se sploh še splača brati?
Današnji svet je poln zaslonov,
Wi-fi geslo je dobljeno s poklonom,
knjižnice so zaprašene,
dobre slovenske knjige pa nobene.
Seveda to ni čisto res,
dobrih knjig je čez in čez,
le bralcev zmanjkuje nam sedaj,
ko svet postal je direndaj.
Se običaji pozabijo,
iz generacije v generacijo,
nam to postane nepomembno,
preteklost, nujno je potrebno,
ne pa nekaj, na kar bi bili ponosni.
Se vzroki praznikov pozabijo,
zakaj le, če pa lahko spimo?
Na koncu še spremenimo,
tisto, kar je prej v druge vlivalo energijo.
Ponosni bi morali biti,
vsi ki živimo v tej prečudoviti državi,
jezik ne bi smeli tako zapustiti,
to nam ne bi smelo biti v naravi.
Upam da se vsi zavedamo,
da vse kar je bilo nekoč povedano,
ne velja več isto kakor danes,
upam da nas; Slovenije in slovenščine;
ne zanese v večni spanec.
121
Lana PizzoniLetnik 2003
OŠ Dobravlje, Dobravlje, Slovenija
Mentorica: Ksenija Trebovc
SLOVENŠČINE?
Slovenščine? Mar ni ena sama?
Ponavadi se začne z besedo mama.
Potem otrok po svoje pametuje,
on razume vse, nam je malce tuje.
Ko sem najbolj resna, mi triletnik reče,
da delam »šutajije«. Čokolešnik je lanšik,
iz črk sestavlja prave vragolije.
Že doma vsak svoj jezik govorimo.
Hudo je le takrat, ko vsi molčimo.
Čudno slovenščino s sošolci mi gojimo.
Prelepa je, če jo primerjam s televizijo.
Tam piska kar naprej!
Pa so vedno nas učili,
da prostaško govoriti je grdo brez mej.
V vsaki vasi se kaki stvari drugače reče.
Človek nepreviden se lahko opeče.
No, večina že »tujščino« govori.
Kako boste to prevedli, naj vas ne skrbi.
V modernih knjigah lahko tujih psovk se naučiš,
o lepoti slovenščine pa bolje, da molčiš.
Je slovenščina tudi tista, ki moja nona pravi ji zaklad?
Tako jo poslušaš s srcem in imaš jo rad.
Oh, koliko vas je, ljube gospe Slovenščine!
A zame še vedno je ena sama,
tista, ki sta me jo učila oče in mama!
122
Sara PlaninšekLetnik 2002
OŠ Kidričevo, Kidričevo
Mentorica: Jasna Medved
MOJE SLOVENŠČINE
Evropa,
velika kakor stenska slika,
na skrajnem jugu pa država,
Slovenija poimenovana.
Tu imamo jezik svoj,
ki začenja se v Ljubljani,
glej, mi nismo več Rimljani.
V državi naši
vsi »gučijo« po domače,
na vzhodu se Štajerci smejijo:
»Čuj, pridi te, da te neke navučimo.«
Veliko regij – Gorenjska, Notranjska, Dolenjska, Goriška …
Vse to se v eni domovini stiska.
Smo pa tudi malo Angleži,
ker smo »cool« in ne maramo »school«.
Hvala in »thanks« sploh ni razlika,
saj pomen je enak in pika.
»Bongiorno in zdravo je povezava,
saj naša soseda je italijanska zastava.
»Ich liebe dich« in ljubim te
rečeš nekomu, ki pomeni ti vse.
Vsi jeziki pomembni so,
zato slovenščino skrbno ohranimo,
slovenskega jezika ne prezirajmo,
ker nismo Francozi, ne Hrvati, ne Nemci,
ampak eni in edini Slovenci.
Ta Slovenija povezuje nas,
je lepa v njej prav vsaka vas.
123
Thaisia Claire FunkhauserLetnik 2003
Nižja srednja šola sv. Ciril in Metod, Katinarska podružnica
Mentorica: Eva Fičur
ZIMA
Zima, zima, bela, mrzla si,
burja piha sem ter tja,
zapoje pesem mi o snežinki,
beli Minki, ki ošabna je bila
in hotela je postati
najlepša celega sveta.
A sonce se je ujezilo
in na Minko posvetilo
ter snežinko, belo Minko,
je v hipu raztopilo.
Giulia RadoviniLetnik 2003
Nižja srednja šola sv. Ciril in Metod, Katinarska podružnica
Mentorica: Eva Fičur
POLETNI DAN
Glej, leti je kamen,
glej, leti je murje
in leti se sunce smehlja.
Lepo in bleščeče se sunce u murje zrcali,
in nam smeha in monade upali.
Na murje se dobimo s prjatle
in ščp se igramo,
duklet ne sunce zaide
in luna pride,
ki se svetlika jn blešči
u tmneme murje,
jn mu daje luči.
124
Teja Slapničar Letnik 2001
OŠ Veliki Gaber
Mentorica: Olga Podpadec
NAŠE POKRAJINE
Za devetimi goricami,
za devetimi vasicami,
čez vzpetine in doline
ležijo vasice, ki niso temnice.
Drugačna narečja
drugačne navade
vsi imamo radi »ta mlade«.
Oni so lahko naš pogled,
oni so nam tudi za vzgled,
tu je prihodnost naše dežele,
tu so lepote in zgodbe vesele.
Ko prideš v Ljubljano,
se maš ful bolano.
Pot te pelje po Dolenjski,
kjer ti zlo peklenski cviček toč’jo,
nehat sploh nočjo.
Kmal’ zaslišiš tote Štajerce,
kok dobre so njihove tajn’ce.
Ko prideš na Gorenjsko,
ti je res peklensko.
Pa pejmo rajš na morje,
tam smo res vsi dobre volje.
125
Tinkara GrdenLetnik 2001
OŠ Veliki Gaber
Mentorica: Olga Podpadec
NAŠA NAREČJA
Čez širna gorovja,
čez širna valovja
cesta slovenstva nas daleč popelje.
Čez razna mostovja, zelena hribovja,
vsako narečje nas v drugo kulturo popelje.
V tej majhni deželi, z enim jezikom,
vsak državljan vzklikne z drugačnim vzklikom.
V glavi kokoši – v Prekmurju – težko je koga razumet,
ko se pelješ skozi te kraje, ne pozabi slovarja s seboj vzet!
Tam dol na Dolenjskem, marsikdo
rad zavije v vinsko klet:
cviček je tam popularen cel’ let’!
Tu govorimo bolj po domače.
Ne sramujemo se svojega narečja –
ljubezen do naše domovine je res največja!
Ko gremo čez Notranjsko,
osuplost nas prevzame,
značilne za ta svet so kraške jame:
te so slovenski ponos ter čudež narave.
Na Primorskem, sončnem, obmorskem
mladim dekletom rečejo pupe.
Naš največji pesnik je seveda France Prešeren,
na njega pomislim vsakič,
ko se po Gorenjski peljem.
Reka Drava skozi Maribor teče,
tej pokrajini se Štajerska reče.
Tam imajo drugačno in posebno narečje,
Maribor pa je tam mesto največje.
In za konec še Ljubljana,
ki je tujcem najbolj znana.
To je naše glavno mesto,
ki ljubljansko narečje ji je najbolj zvesto.
V Sloveniji veliko različnih narečij imamo,
a naše skupne slovenščine nikomur ne damo!
Je posebna in edina,
saj zanjo značilna je dvojina.
Materinščine se ne smemo sramovati,
temveč jo skrbno in s ponosom varovati!
126
otroci srednjih šol
127
Lara Ružič Povirk Letnik 1997
Gimnazija Ptuj, Ptuj, Slovenija
Mentorica: Marija Holc
VZNESENA
Vznesena lovim vmesnosti.
Edino, kar si želim, je, da bi plesala skozi noči, ker bi vedela za dneve in jutra.
Zapeljem na konec, posujem jutro z zvezdnim prahom in se vrtinčim.
V vetrovih jutranjih zdihljajev.
Ustavim, zatrobim. Zakričim ali se zavijem v mračno tišino. Takrat ni več vmesnosti.
Zmernosti.
Ali sem zasanjala svoje življenje?
Nekam oddaljeno je in v njem je vedno prostor za off.
Trpka prevleka, zamegljeni obrisi poti in predmetov.
Vsa ta odtujenost mi nabija v tilnik in se širi v solznico, jo izsuši.
Nato odidem. Iskat sanje.
Na konec mostov.
K daljnim pomolom, ki jih zažiga zmedeno sonce.
Ne soočenje.
Neurje v laseh.
Izginjanje sebe.
Izbrala sem radost namesto prezira in norosti.
Skočila sem v morje.
In si enkrat za spremembo dovolila plavati v plitvinah.
Tam Sem. Zmerna in vmesna.
128
Tomi PetekLetnik 1997
Gimnazija Ptuj, Ptuj, Slovenija
Mentorica: Marija Holc
NOVI DAN NAJ TE BESEDE VARJE
Čez polja sem prineslo je besede,
da so zdih’vale trate in gozdovi,
a dnevi, ko rodé se njih sinovi,
v noči se spremené in v viharje;
le novi dan naj te besede varje.
Mirnó nato so sedle na pragove
hiš, kjer človeška roka spanec snuje,
saj on jih je iskal, ki tam domuje,
da misli bi prebral s poletne zarje;
in novi dan naj te besede varje.
Le kod pa nosilo je te besede,
da njihov glas čez hribe se izgúbi,
na severu človeka tujec snubi;
le naj poprosi časa gospodarje,
da novi dan naj te besede varje.
Te nam besede tiho pesem tkejo,
iz nje pa trdne zidajo zidove,
v katerih močne nam gradé domove,
da prevetrimo mrzle vse viharje;
naš novi dan naj te besede varje!
129
Eva PoklukarLetnik 1997
Gimnazija Kranj, Kranj, Slovenija
Mentorica: Bernarda Lenaršič
ČMRU
Čudovit je zvok orglíc, ki od dur’ udriha,
čudovit je tud deklič, ki v čvrste lukne piha.
Čedna j’ naša črna Nežka,
ugvantan pobč pod tepko,
ji za prilko podaril je ježka,
špice mu bučo v šilo krasijo.
Za take fest dece se vse vaške babe borijo!
Nežka je naša jenjala špilat,
pod tepko se udločla mau je počivat.
Kot ptički, k’ se ženjo, sta prhotava,
se tepka uboga je ceva majava.
Use je firbčn vidu čmru –
za prosinca mesca v stari štali
se nov dojenčič dru.
Marko KovačevićLetnik 2000
OŠ Sveti Sava, Bijeljina, Republika Srpska, BiH
Mentorica: Mirjana Lazarević
VJETAR ŽIVOTA
Tiho, zaplakaćeš, najtiše,
Šaputaćeš, tražićeš,
Gledati gdje su...
Plakaćeš, shvatićeš:
Da ljudi padaju kao mrak
Kad ti je teško
I kad si sam.
Tu u srcu tvom
Nema mnogo mjesta,
Biće utjeha onaj ko
Ti je dao život.
Plakaćeš, boljeće,
Naučićeš, shvatićeš,
Ustaćeš, prestaćeš,
Ojačaćeš.
Neće te ubiti
Ovaj vjetar života
Što udara jako...
Ti podnijećeš udarce.
130
Maja StrmčnikLetnik 2000
ŠCV Gimnazija, Velenje, Slovenija
Mentorica: Sonja Hudej
MOJE MESTO
Zaradi črnine ki jo imate na rokah živimo.
Zato nihče ne hodi tam blizu.
Vonj ki vas spremlja vam je dokaz da ste več kot stebri- popisani od pet.. do glave.
Do globin vaših duš, ki niso črne kot vaši obrazi.
Težki in utrujeni.
Ljudje nad vami se kopajo v jezerskih kopelih.
Ko vidiš denar se ne počutiš več utrujenega.
Diham pepel in znoj, diham dim.
Zato sem tu. Zato tu živim.
Ko me objameš sva črna oba. Ko mi vsak dan rečeš srečno…
To je Velenje, moje mesto.
Eva ŽnidaršičLetnik 1999
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Slovenija
Mentorica: Majda Simonič
Deal
Deal temu, da bom poskušal bit kul.
Deal temu, da bom vsak dan objavljal selfieje na instagramu.
Deal temu, da bom pretekel 10 km za popolno postavo.
Deal temu, da se bom družil z vsemi.
Deal temu, da bom imel super ocene.
Ampak najprej pa deal temu, da bom jest ostal jest.
131
Tjaša PirnarLetnik 2000
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Slovenija
Mentorica: Majda Simonič
Ki raste, da ostane
Narečja so prisrčna,
a zavijat jaz ne znam.
Sleng resda moj je vsakdan,
a v pesmi ni prostora zanj.
Ne vem, naj se smejem ali jokam,
ko babi jezik si zavija,
kul, itak in podobne mi pribija.
Daj no, če to ni čista oslarija!
Če me prjatlca vpraša,
a bove jutr šle v kino,
razočarana in jezna jo nakurim,
da ima slovenščina dvojino!
Če že moraš po poliško, reci bova šle.
A bova šli brez dvoma lepše zazveni.
Deveti klas, napiše pa dogotek!
Kam narekovaj postavim?
Jaz, obupana do obisti, ta pa kar ne neha!
Bom bil, je prav,
zakaj me prfoks popravlja?
Pa vendar, naj le bo tako,
naj tako ostane.
Narečja, sleng in še vse, kar je vmes,
je del jezika, ki raste, da ostane.
132
Miha KovicLetnik 1999
Državni izobraževalni zavod s slovenskim učnim jezikom “Trubar - Gregorčič”, humanistični licej “Gregorčič”, Gori-
ca, Italija
Mentorica: Slavica Radinja
Jeziku v spomin
Ko slišim to milobno melodijo,
predrago simfonijo
jezika, ki vzklil je
ta drago odkupljeni,
na novo pridobljeni,
to neizrekljivo sveto,
edino, ki se spaja
z besedami ljubezni,
kot tisto prvo mleko
in tisti prvi med,
ki ga lahko užiješ
prek maternih besed,
me stisne sladko grenko
ob misli na vezi,
ki niso nič več prave,
vse skrhane, nezdrave,
brez vere ne odnosa,
brez trohice ponosa...
In vendar je ta jezik
res jezik tvojega srca,
v katerem sanjaš, misliš, ljubiš,
in si resničen res do dna.
iz matere srca,
v katerem sanjaš, misliš, ljubiš,
in si resničen res do dna.
133
Mattia Costantin Letnik 2000
DIZ Jožef Stefan Vrdelska cesta, Trst - Italija
Mentorica: Tamara Danielinik
Moje slovenščine
Ki, ker, ko, da, če,
vejica skače,
ne pa po domače.
Tam vejice nikoli ni,
pike pa sploh,
kjer vprašaj stoji.
Za podpičje in dvopičje,
nihče se ne zmeni,
razen v kaki stari domeni.
Ful, kul,
spreche good,
jaz nisem understood.
Oh ta slovnica grozljiva,
v trebuhu me že zvija,
kot bi v njem lezala stara sliva.
In šumijo mi po glavi,
ti šumniki,
ki jih ni na beli podlagi.
134
Aki CavarraLetnik 2000
Zavod DIZ J.Stefan, Trst
Mentorica: Maja Lapornik
MOJE SLOVENŠČINE
Slovenščin je mnogo in vsak vsaj eno pozna,
slovenščine se spremenijo, če si v šoli ali doma.
V šoli skušam govoriti pravilno, toda ne ko sem s prijatelji,
takrat ne govorimo kot Pahor in Cankar in drugi pisatelji.
Ko sem doma, najraje govorim po domače,
v šoli se zadržim, saj ne morem drugače.
Ves moj slovar se spremeni, ko se vrnem domov,
hlače postanejo “brjše”, klop je “čeper” in vsak robček postane “f ’ čou”.
Na izletu v Ljubljani sem razumel, da ljubljanskega slenga ne znam,
saj nisem nič razumel, ko so mi rekli “Hej, kak’ si član?”
Ne razumem, zakaj v gostilni v Ljubljani se jim je tako čudno zdelo,
ko sem naročil: “An glaž vode in an panin sz mortadelo”.
Slovenščin je mnogo in se spremenijo,
ne glede če so v Prekmurju, Ljubljani, Trstu ali v Argentini,
res smo majhni in leta minijo,
a mi ostanemo tu, močni slovenski “sini”.
135
Ivan IvkovićLetnik 2000
Zavod DIZ J.Stefan, Trst
Mentorica: Maja Lapornik
MOJE SLOVENŠČINE
Ko sem prišel v Trst,
sem se srečal s slovenščino,
vzljubil sem jo kot zalo deklico,
imela je stanovanje v ednini, dvojini in množini.
Deklica je prišla iz slavne preteklosti,
a živela je vsa v sedanjosti
in delala načrte lepe prihodnosti.
Čudovite so knjige, kjer se sprehaja slovenščina,
opisuje gore, planine, junake in slavne korake.
Čudovito prepeva ob harmoniki vsak večer.
Pomaga pri proizvodnji piva Laško,
ki ga odeva v čudovito “flaško”.
Ne boji se medvedov in divjih Zwerg
in za kosilo - “Živjo, prijatelji!”
Alex CancianiLetnik 2000
Zavod DIZ J.Stefan, Trst
Mentorica: Maja Lapornik
MOJE SLOVENŠČINE
Kdo pozna vse moje slovenščine?
Prebirajo se v knjigah,
klepetajo po ulicah
in se igrajo.
Ko gredo prijazne slovenščine na obisk v Slovenijo,
uporabljajo vljudne besede
v pravilni slovenščini.
Če tega ne znajo,
pa raje molčijo.
Kaj načrtujejo moje slovenščine?
Kakšne namene skrivajo?
Pogovarjajo se med seboj po domače
in se krohotajo, ker nimajo “nove hlače”.
Ljubijo svoje daljne Slovence,
ampak govorijo, kakor jim narekuje srce,
se bodo prijavile na “slovenski jezikovni teden”,
saj sodnik res je zmeden.
Toda kam se naselijo?
V Ljubljano že ne, tam rabijo angleške popačenke,
raje bi šle v Vrbo,
a bojijo se, da bodo našle starinske nerazumljive be-
sede.
Končno se le strinjajo,
brale bodo lepe knjige, kjer žlahtne slovenske besede
padajo.
136
Loris CarliLetnik 2000
Zavod DIZ J.Stefan, Trst
Mentorica: Maja Lapornik
MOJE SLOVENŠČINE
Imamo več kot tri jezike,
različne kakor vse oblike,
šola je velik stres,
zato bom raje šel na ples.
V slovnici imamo samostalnik,
v sklone spada tudi dajalnik,
različen pa je kot tožilnik,
saj to nam pravi naš pravilnik.
25 črk ima slovenska abeceda,
pomembna je pri slovnici beseda,
pri analizi stavka iščemo osebek,
pozabiti pa ne smemo na povedek.
Mislim, da nisem zgrešil nič,
saj sem točno sklanjal samostalnik ptič,
ah, pozabil sem na medmet,
ki pa je različen kakor predmet.
Matija LegišaLetnik 2000
Zavod DIZ J.Stefan, Trst
Mentorica: Maja Lapornik
MOJE SLOVENŠČINE
Slovenskega jezija in pripadnosti ne bom nikoli zatajil
in se bom zanju, če bo treba, tudi boril.
Zgodovina nam o tem veliko govori,
o fašizmu, ki je zatiral naše ljudi.
Slovenskega jezika nas v šoli vedno učijo,
učitelji in profesorji za dobrim znanjem jezika strmijo,
ednina, dvojina, množina - vse to leti,
a le z vestnim učenjem kaj dozori.
Sklanjatve in analize sta moja bojazen,
če nisi pripravljen, preži za vogalom kazen.
Spisi in obnove mi niso všeč,
večkrat bi jih vrgel v peč.
A slovenščina - ti lep si moj jezik!
137
138
1. Nagrajeno delo: “MAVRIČNA PESEM” , Miša Gregorič, vrtec Nova Gorica, mentorici Sara Maček, Nevenka
Boškin.
Živo pisana slika ‘Mavrična pesem’ Miše Gregorič nas razveseli z nežno ljubeznivostjo in ogreje s toplino akva-
relirane svetlobe. Kakor Miša in njena mamica lahko tudi mi začutimo petje ptice, bitje sonca in svežino dežja.
Mišina risba je čustvena, vesela, energična in sporočilna.
2. Nadrajeno delo “Moja slovenščina”, Giada Fantoma, Nižja srednja šola Simon Gregorčič, Dolina, Trst, mento-
rici Magda Samec in Sanja Širec.
Giada Fantoma je na svoji risbi združila več tehnik in stilov s prevalentnostjo stripovskega žanra, ki združuje
risbo s tekstom direktnega govora in tekstom Giadine poezije. Povezanost vseh elementov s tematiko skozi jasno
in linearno risbo tvori uspešno in sporočilno likovno delo.
3. Nagrajeno delo: “Moja mama”, Natali Vitez, OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, mentorica Mojca Pertot.
Moč Nataliine risbe je v harmoniji kompozicije in vsebine. Prva je jasno izrisana v mrežasti strukturi, na kateri se
pojavijo geometrične oblike pohištva, druga pa je enostavno mehka vsakdanjost odnosa med otrokom in mamo.
Geometrijo strukture omehčajo naravne figure metulja, rož, vode… in mame. Na risbi so zanimivi lepo, ponekod
v perspektivi, izrisani detajli.
4. Nagrajeno delo “Od mene za svet”, Nika Gradišek, OŠ Kozje, mentorica Alja Belak.
Slika Nike Gradišek, v tehniki akrila na platnu, je kakor ilustracija tesno povezana z verzi njene poezije. Izvirna
je izbira metaforične združitve naravnega elementa z modernim tehnološkim predmetom kot nekakega ključne-
ga simbola v sporočilu Nikine poezije.
Akad. slikarka in ilustratorka Katerina Kalc
139
(prva triada osnovnih šol)
140
Nik Vučko: Jaz sem NikLetnik: 2008
Šola: Oš Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentor: Tanja Štiglic
141
Manca Majdič - Vrhunec: PrijateljiceLetnik: 2007
OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentor: Tanja Štiglic
142
Mark Vuga: Andrej gre naprejLetnik: 2008
Šola: OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentor: Tanja Štiglic
143
Zala Gale: MatijaLetnik: 2008
Šola: OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentor: Tanja Štiglic
144
Zala Mihelič: Zala obalaLetnik: 2008
Šola: OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija
Mentor: Tanja Štiglic
145
Liza Čopi - Besede so rozaLetnik: 2008
Šola: OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper
Mentor: Vesna Šare
146
Eva Bažec - Besede so različneLetnik: 2008
Šola: OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper
Mentor: Vesna Šare
147
Špela Rener - Besede so povsodLetnik: 2008
Šola: OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper
Mentor: Vesna Šare
148
Teja Švara - PomladLetnik: 2008
Šola: OŠ Frana Erjavca Nova Gorica
Mentor: Mojca Pertot
Pomlad
Spomladi rož’ce zacveto,
ptički nam pojo,
čebele brenčijo,
metuljček vzleti,
v soncu zažari in
dan mi pozlati.
149
Natali Vitez - Moja mamaLetnik: 2008
Šola: OŠ Frana Erjavca Nova Gorica
Mentor: Mojca Pertot
Moja mama
Moja mama vse naredi.
Pospravlja, pere, kuha, šiva, lika.
Če je potrebno,
še z mano pri nalogi sedi.
Pa za brata in sestrico skrbi.
Saj ji pomagamo tudi mi,
a moja mama vse naredi.
Ko pa prosti čas ima
in je okoli nje mir,
v roke vzame svinčnik, čopič, barve in papir,
rože, travnik, ptičke si nariše
in riše, barva, riše,
da slike lepe naredi.
Samo nam jih pokaže,
potem jih na omaro da
in tam ostanejo za spomin.
Natali Vitez
150
Tina Fiegl - Mali muzikantLetnik: 2008
Šola: OŠ Frana Erjavca Nova Gorica
Mentor: Mojca Pertot
Mali muzikant
Jaz sem mali muzikant,
nagajivi, smešni fant.
Rad igram na bobenčke,
zraven pojem pesmice.
Dobro voljo vam prinašam,
grde misli pa odnašam.
Če bi radi b li veseli,
pridite, bomo zapeli.
Če bi radi se smejali,
bomo še na boben igrali.
Tina Fiegl
151
Mini kategorija(vrtci)
152
Alessia VrhLetnik: 2011
Vrtec: Vrtec - OFS Kamenjčki
Mentor: Mateja Švara
Škratki v jami
Škratki v jamo so odšli,
da kapnike bi gledali.
Ko v jamo so stopili,
so se vanjo zaljubili.
Eni so veliki, eni so majhni
drugi čudne so oblike,
ko pogledaš jih od spodaj
se ti zdijo vsi veliki,
ko pogledaš jih podrobno
vidiš, da drugačni so v sliki.
Alessia vrh
153
Elly LozejLetnik: 2010
Vrtec: Vrtec - OFS Kamenjčki
Mentor: Mateja Švara
Vilenica kraljica
Vilenica je kraljica
za nas vse.
V njej rastejo kapniki
stalagmiti in stalaktiti
mi jih pa opazujemo
vilenica je jama za nas vse.
Tam učne so poti
za bistremožgančke
v otroški
glavici.
Vilenica je kamnita
kraška kraljica
Elly Lozej
154
Luka BrcarLetnik: 2010
Vrtec: Vrtec - OFS Kamenjčki
Mentor: Mateja Švara
Vilenica
Pika poka, pika pok,
Tam v vilenici slišim zvok
so to vile?
So se za zavese skrile?
So pred nami pobegnile?
Stalaktitit, stalagniti,
oni nikoli niso skriti,
tu pa tam so v stebre zliti.
O kako lepo se je
po vilenici sprehoditi.
Luka Brcar
155
Mark VrhLetnik: 2011
Vrtec: Vrtec - OFS Kamenjčki
Mentor: Mateja Švara
Škratki v jami
Škratki v jamo so odšli,
da kapnike bi gledali.
Ko v jamo so stopili,
so se vanjo zaljubili.
Eni so veliki, eni so majhni
drugi čudne so oblike,
ko pogledaš jih od spodaj
se ti zdijo vsi veliki,
ko pogledaš jih podrobno
vidiš, da drugačni so v sliki.
Mark Vrh
156
Evelyn RistićLetnik: 2011
Vrtec: Vrtec - OFS Kamenjčki
Mentor: Mateja Švara
Vile in zabavni netopirčki
Na krasu živijo lepe vile,
ki imajo prelepe oblekice
in plešejo, rožice so.
- Juhej, juhej, juhej -
Vlakec vozi in vile
so na njemu
- Ču ču, ču ču -
Grejo v postojnsko jamo,
juhej,
tam plešejo v jami z
netopirčki,
mislile so da so netopirčki
zlobni, ampak ni res.
Netopirčki so prijazni in
zabavni.
- Juhej, juhej, juhej -
Kamen na kamen je kras,
ki lepo stoji za nas.
Vile v jamo vilenico se skrijejo
zato da se odpočijejo
- Juhej, juhej, juhej -
Jama vilenica je odprta za nas.
Juhej
Evelyn Ristić
157
Blaž KocjanLetnik: 2010
Vrtec: Vrtec - OFS Kamenjčki
Mentor: Mateja Švara
Jama vilenica in kras
V jami Vilenici
je zmeraj lepo,
dosti kapnikov,
dosti stopnic,
tam bo skupina kamenčki
na odru zaplesala.
Blaž Kocjan
158
Jaka IskraLetnik: 2011
Vrtec: Vrtec - OFS Kamenjčki
Mentor: Mateja Švara
Obisk vilenice
V jami vilenici smo bili
in kaptniki so me na živali spominjali,
Male vile so se skrile,
ko luči so ugasnile.
S seboj svetilke smo imeli,
da bi v temi preživeli.
Za konec smo jamo zapustili
in se zunaj še malo poveselili
Jaka Iskra
159
Mia PircLetnik: 2010
Vrtec: Vrtec - OFS Kamenjčki
Mentor: Mateja Švara
Deklica, ki je skuhala “kras”
Nekoč je živela ena lepa deklica.
Na krasu se je preselila v velikasnko hišo.
Nekoč si je rekla “Skuhala si bom kašo”!
Začela je mešati, mešati,
in se je kadilo iz nje.
Skuhala je dobro kašo.
in je rekla kar naenkrat “Kras, Kras, Kras”.
Zato je rekla, da se bo klicala “Kaša Kras”.
In je zapela tole pesmico:
“Na krasu je lepo ia ia O”
Mia Pirc
160
Vanessa MischkulnigLetnik: 2009
Vrtec: Zweisprachiger Geminde Kindergarten / Dvojezični občinski otroški vrtec,
Ludamnnsdorf / Biličovs, Avstrija
Skupina: Ribice
Mentor: Annemarie Krawagner
Naslov: Metuljček
161
Lena JanschaLetnik: 2010
Vrtec: Zweisprachiger Geminde Kindergarten / Dvojezični občinski otroški vrtec,
Ludamnnsdorf / Biličovs, Avstrija
Skupina: Ribice
Mentor: Annemarie Krawagner
Naslov: Na planini je lepo
162
Žan UkmarLetnik: 2010
Vrtec: Štanjel
Mentorja: Marija Saksida, Denis Lemut
Naslov: Traktor
163
Mihael MccullyLetnik: 2010
Vrtec: Štanjel
Mentorja: Marija Saksida, Denis Lemut
Naslov: Ladja Galeb
164
Ajda BremecLetnik: 2010
Vrtec: Štanjel
Mentorja: Marija Saksida, Denis Lemut
Naslov: Moje vijolično kolo
165
Gabriel SimčičLetnik: 2010
Vrtec: Štanjel
Mentorja: Marija Saksida, Denis Lemut
Naslov: Rdeči avto
166
Tjaž ČerliLetnik: 2011
Vrtec: Štanjel
Mentorja: Marija Saksida, Denis Lemut
Naslov: Titanik
167
Letnik: 2012-2013
Vrtec: Sežana, enota Štanjel
Mentor: Silvana Lozej
Slikanje - risanje na temo izmišljena pesem
Avtorji:
Gašper Bolje
Laura Grča
Ula Bobol
Jaka Lapajne
Tit Mijavec
Nik Ravbar
Matevž Šček
Melani Švagelj
Iztok Como Touwslager
Karla Naomi Vukosavljević Rodriguez
168
169
Miša GregoričLetnik: 2010
Vrtec: Nova Gorica, Enota ciciban, Skupina Rdeči palči
Naslov: Mavrična pesem
170
Tilen SirkLetnik: 2010
Vrtec: Nova Gorica, enota ciciban, skupina Rdeči palči
Naslov: Soška postrv v reki
171
Rebeka DeželakLetnik: 2011
Vrtec: Nova Gorica, Enota ciciban, Skupina Rdeči palči
Naslov: Pomlad je tu
172
Tonja PeršoljaLetnik: 2010
Vrtec: Nova Gorica, Enota ciciban, Skupina Rdeči palči
Naslov: Ko mavrica sije
173
Eva GabrijelčičLetnik: 2010
Vrtec: Nova Gorica, Enota ciciban, Skupina Rdeči palči
Naslov: Sinička in punčka
174
David ŽikovičLetnik: 2010
Vrtec: Nova Gorica, Enota ciciban, Skupina Rdeči palči
Naslov: Moje kolo
175
(4. 5. 6. razred)
2004, 2005, 2006
176
Vladimir JermanLetnik: 2004
Ustanova: Nižja srednja šola Simon Gregorčič
Mentorja: Magda Samec, Sanja Širec
Naslov: Moja slovenščina
177
Dana MahničLetnik: 2004
Ustanova: Nižja srednja šola Simon Gregorčič
Mentorja: Magda Samec, Sanja Širec
Naslov: Moja slovenščina
178
Giada FantomaLetnik: 2004
Ustanova: Nižja srednja šola Simon Gregorčič
Mentorja: Magda Samec, Sanja Širec
Naslov: Moja slovenščina
179
Danijel MaurelLetnik: 2004
Ustanova: Nižja srednja šola Simon Gregorčič
Mentorja: Magda Samec, Sanja Širec
Naslov: Moja slovenščina
180
Eric RenziLetnik: 2005
Ustanova: Coš p. Toažič Rebče Trst Italija
Mentor: Barbara Boneta
Muoja Domača Abeceda
Aroplan leti,
boršica leži,
čelular zvoni,
dijelemo vsi brez skrbi.
Enbet se piše,
facolet pa briše.
Guazd gori,
hruašč beži,
Indijanc zakriči,
japko diši,
kocjeta se suši,
Ianec kuha reči,
Marenda je pronta,
nuona je kontenta,
ombrela je odprta.
Panel barva,
rigel poravna.
Sunce nas greje,
štucikadent se smeje.
Televižjon je užgan,
uaso je zaspan.
Vaguon je zvit,
zgunc pa razbit.
Žbela je odletela,
abeceda je cjela.
181
Natalie DanieliLetnik: 2005
Ustanova: Coš p. Toažič Rebče Trst Italija
Mentor: Barbara Boneta
182
Ivana AntlerLetnik: 2005
Ustanova: Coš p. Toažič Rebče Trst Italija
Mentor: Barbara Boneta
Moji slovenski jeziki
Govorim slovenščino in itavenščino,
poznam tudi slovetalijanščino.
Nimam ne pravopisa ne slovarja,
res je, da takega kot jaz ni pisarja.
Doma, med odmorom in tu naokoli
svoje jezike uporabljam vsak dan.
Zarad ocen ne v šoli,
ampak jih dobro poznam.
S prijateljicami
in tudi sama
kot v pravljicah
jih rabi tudi mama.
183
Oriana PaganoniLetnik: 2005
Ustanova: Coš p. Toažič Rebče Trst Italija
Mentor: Barbara Boneta
184
(7. 8. 9. razred)
2001, 2002, 2003
185
Lina RupnikLetnik: 2002
Ustanova: OŠ Črni Vrh
Mentor: Darja Rupnik
Jeziki
Vsak drugače govori,
ista beseda velikokrat različno zveni.
Smo iz različnih krajev in celin,
različnih narodnosti in rodbin.
Smo beli, smo črni,
smo veliki, smo majhni.
A vsem nam skupno je,
da nasmeh v življenju polepša vse.
Jezik naj ne bo ovira,
ki prijateljstva zapira.
Imejmo radi se vsi,
ne glede na to, kdo si.
Problem ni v meni, ne v tebi,
problem je v nas ljudeh.
Zakaj drugačnost je napačna?
Če enaki bi bili vsi,
dolgočasni bi postali.
Vsak naj svoj osebek bo,
svoja duša in telo.
Bodimo to, kar smo!
186
Tinkara GrdenLetnik: 2001
Ustanova: OŠ Veliki Gaber
Mentor: Olga Podpadec
187
Teja SlapničarLetnik: 2001
Ustanova: OŠ Veliki Gaber
Mentor: Olga Podpadec
188
Nika GradišekLetnik: 2001
Ustanova: OŠ Kozje
Mentor: Alja Belak
Naslov: Od mene za svet