Razvoj izdelkov iz ebeljih pridelkov
izdelano na Univerzi v Ljubljani, Biotehnika fakulteta
Razvoj vodil Janko Boi, katedra za Neuroetologijo Oddelka za biologijoPri razvoju so e sodelovali:sodelavki na Oddelku za biologijo, katedra za Neuroetologijo:Nika Fon Leben in Maja Vuniksodelavke katedre za Vrednotenje ivil:Terezija Golob, Mojca Jamnik, Urka Kropf in Marinka Jan
Odgovorna oseba izvajalcadekan Biotehnike fakultete
prof. dr. Janez Hribar
Ljubljana, 15.9.2009
Zahvaljujemo se kolegu Rajku Vidrihu (mentor) iz Oddelka za ivilstvo ter diplomantki Simoni Tome za delitev izkuenj pri pripravi medice.Zahvaljujemo se tudi druinskim lanom, ki so tudi sodelovali pri ocenjevanju izdelkov, e zlasti v razvojni fazi.
Razvoj sta financirala:
Evropski kmetijski jamstveni skladin Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeelja.
Opomba: To je tekstovna verzija poroila. Slikovna gradiva, dodatni viri in preglednice so na internetni strani: http://web.bf.uni-lj.si/jbozic/CIS/RICP/
Ljubljana, 14. 9. 2008
1/25
Kazalo vsebineUvod......................................................................................................................................................3Pridelava in priprava osnovnih surovin.................................................................................................4
Med...................................................................................................................................................4Cvetni prah........................................................................................................................................4Propolis.............................................................................................................................................4Matini mleek.................................................................................................................................4Vosek.................................................................................................................................................5Suho sadje in oreki..........................................................................................................................5Sadno ganje.....................................................................................................................................5Sadni kis...........................................................................................................................................5Zelia...............................................................................................................................................5Alkohol za tinkture...........................................................................................................................6
Viri surovin v razvoju izdelkov.............................................................................................................6Analiza uporabljenega medu............................................................................................................6
Priprava polizdelkov..............................................................................................................................7Cvetni prah v medu...........................................................................................................................7Matini mleek v medu....................................................................................................................8Med z zeliem ................................................................................................................................8Propolis v medu................................................................................................................................9Propolisova tinktura..........................................................................................................................9Zelina tinktura.............................................................................................................................10Tinktura cvetnega prahu.................................................................................................................10
Predstavitev priprave posameznih izdelkov........................................................................................11I. Cvetni prah z medom, propolisom in matinim mlekom..........................................................12II. Suho sadje in oreki v medu s propolisom.................................................................................13III. Zelia v medu s cvetnim prahom, matinim mlekom in propolisom....................................14IV. Kis z medom zelii in propolisom...........................................................................................16V. Medica........................................................................................................................................17VI. Medeno ganje z ekstraktom cvetnega prahu, zelii in propolisom.......................................18VII. Propolis tinktura......................................................................................................................20VIII. Propolis z ekstraktom (zeli in) cvetnega prahu..................................................................20IX. Propolis v olju..........................................................................................................................21X. Propolis v maslu (masti, margarini) (z medom) in zalit v vosku...............................................22XI. Zaita za ustnice......................................................................................................................23XII. Vosek za peko..........................................................................................................................24XIII. Vosek za impregnacijo in vlivanje.........................................................................................24
Viri:......................................................................................................................................................25Zakonodaja s podroja kakovosti in varnosti hrane:......................................................................25Knjini viri:.....................................................................................................................................25Tuji internetni viri:..........................................................................................................................25
2/25
UvodVe letne izkunje pri uporabi ebeljih pridelkov v gospodinjstvu in pripravi ad hoc proizvodov iz ebeljih pridelkov so me ohrabrile k izbiri priujoega nabora ebelarskih izdelkov. Pomagale so mi tudi izkunje pri razvijanju posebnih izdelkov v okviru sodelovanja pri razvoju izdelkov za blagovno znamko Endovital. Pri tem nisem mogel niti elel podati postopkov za zelo zahtevne ebelarske proizvode, zato sem se pri izboru omejil na tako sestavo, ki e omogoa relativno enostavno izdelavo in kjer stalne kontrole s podrobnimi kemijskimi in mikrobiolokimi analizami niso nujne. Izbor ni preve zahteven in bi ga zmogel osvojiti vsak ebelar, ki mu priprava kakne e dokaj poznane ebelarske meanice ni tuja. Vseeno pa vsi proizvodi zahtevajo lastno preizkuanje postopkov z razpololjivimi sredstvi. Za trno proizvodnjo je potrebno primerno urediti tako skladia surovin in izdelkov, kakor tudi sam predelovalni prostor. Veina predlaganih izdelkov je namenjenih prehrani, zato morata tudi prostor in oprema ustrezati normativom izdelave prehranskih izdelkov. Tem zahtevam mora zadostiti e samo pakiranje medu v kozarce za konnega potronika. Poleg tega pa tudi oprema za mletje, meanje, manje dozirne naprave, dodatna embalaa, dodatna oprema za osnovno kontrolo polproizvodov in konnih izdelkov (tehtnice, suilnik). Vse skupaj je potrebno podprti tudi z informacijskim sistemom.
Nekateri ebelarji so e sedaj dobro prisotni s podobnimi ebelarskimi proizvodi na naem trgu. Vseeno pa bodo tudi ti ebelarji lahko nali nekaj sveih idej. Morda bo kdo elel e dodatno izpopolniti posamezne proizvode. Nekaj teh monosti je tudi pripisanih pri posameznih proizvodih.
Upam, da bo poveana ponudba, ne le izboljala dohodek ebelarjem, ampak predvsem poveala dostopnost ebeljih pridelkov v razlinih oblikah naim potronikom in s tem prispevala k bolj bogati in zdravi prehrani v Sloveniji.
doc. dr. Janko Boi
3/25
Pridelava in priprava osnovnih surovinIzdelovalec, ki eli im veji dobiek pri pripravi konnih ebelarskih izdelkov, bo sam poskrbel za proizvodnjo vsaj osnovnih ebeljih pridelkov, mona pa je tudi povezava s pridelavo sadja za pripravo suhega sadja, orekov, izdelavo sadnega ganja in sadnega kisa, kakor tudi pridelava ali nabiranje zeli. Zahtevneja je priprava ustreznega alkohola (70%) za pripravo tinktur propolisa, cvetnega prahu in zeli. Tukaj posebej izpostavljamo zahteve za posamezne osnovne surovine. Poleg skrbne pridelave v skladu s standardi za posamezen pridelek je za pripravo konnih izdelkov pomembno izmeriti vsebnost vode v veini sveih surovin.
MedIzdelkov ni potrebno pripraviti iz vrhunskega sortnega medu. Primerni so tudi visoko kvalitetni cvetlini, gozdni ali celo meani med s teko doloitvijo med gozdnim in cvetlinim. Kostanjev med, je manj primeren, zaradi izrazitega grenkega priokusa. e elimo med meati s surovinami, ki vsebujejo ve kot 20% vode, poskusimo pridobiti med s im manj vode (npr. 16%), ker nam to daje veje monosti dodajanja sveih surovin.
Cvetni prahNajbolji je mean cvetni prah, vendar brez primesi tujih delcev. V izdelke laje umeamo sve cvetni prah kot popolnoma posuen, vendar zaradi dodatne vode v manjih koliinah. Svee zamrznjen cvetni prah ima ohranjenih ve naravnih uinkovin, je pa zato izdelek bolj obutljiv na kvarjenje. e elimo izpostaviti prevladujoe rastlinske vrste, moramo pridobiti rezultate mikroskopske analize peloda. Na ta nain obenem pridobimo tudi podatke o morebitni okuenosti s plesnimi.
PropolisZa pripravo dodatkov k prehrani uporabimo le sve propolis iz zadnje sezone. Najbolji je namensko pridobljen s pomojo mreic. Tak je tudi najisteji in najhitreje pridobljen. Sestava je sicer delno odvisna od sezone, a specifine raziskave o pomenu tovrstnih razlik niso na voljo. Enako velja tudi za vpliv razlik v vegetaciji, ki ponuja razline naravne vire smolnatih snovi, ki jih ebele zbirajo za pripravo propolisa v panju. Propolis shranjujemo v zaprtih posodah na hladnem (zadrevanje hlapnih snovi) in v temi (prepreevanje oksidacije z UV arki).
Matini mleekTehnologija pridobivanja matinega mleka je najzahtevneja od vseh ebeljih pridelkov. Pri veji proizvodnji je mogoe nekatera dela vsaj delno avtomatizirati, v vsakem primeru pa zahtevajo stalno skrb za istoo v ebelnjaku in ustrezne higienske razmere v prostorih za cepljenje liink in praznjenje matinikov. Skladienje v hladilniku zadostuje, e lahko mleek uporabimo takoj za nadaljnjo pripravo izdelkov, kar velja tudi za transport s kraja pobiranja do skladia.
4/25
VosekVosek, ki se uporabi za prehrano ali kozmetiko, je potrebno namensko pridelati na nain, ki izkljui monost vnosa keminih sredstev za zatiranje varoje. Najbolj zagotovo je to vosek iz gradilnih satov zgrajenih v asu, ko niso uporabljena kemina sredstva za zatiranje varoe in je v naravi dovolj intenzivne pae. Vosek iz satja ekolokega ebelarjenja se ob primernih senzorinih lastnosti (barva in vonj) lahko tudi uporablja za prehrano in kozmetiko. Na drug nain pridobljen vosek iz ebeljega satja, raje porabimo za pripravo izdelkov za zaito lesa ali izdelavo sve, oziroma za druge namene, kjer vosek nima neposrednega stika s lovekim telesom (uivanje ali zunanja uporaba na koi).
Suho sadje in orekiSuho sadje je mogoe kupiti na trgu ali pa ga pridelamo sami. Pri ponudbi na trgu je potrebno posebej paziti, da senzorine lastnosti ustrezajo predvideni uporabi. Nekaterega suhega sadja ne moremo pridelati, vsaj ne surovine (tropsko sadje in in nekateri oreki) in smo tako odvisni od nabave na trgu. Od doma predelanega sadja so primerne slive, hruke, marelice, orehi in leniki. Pri pridelavi suhega sadja sledite predpisanim zahtevam tovrstne pridelave. Za manjo pridelavo so lahko primerni tudi manji suilni stroji.
Sadno ganjePri ganju je nujno poznati vsebnost alkohola, da lahko natanno izraunamo konno vsebnost v izdelku in ga pravilno oznaimo. Potrebno je biti pozoren na vonj, okus in aromo, ki se da uskladiti z lastnostmi medu, ki ga elimo uporabiti. ganje, ki ga nabavimo na trgu mora biti ustrezno pridelano in oznaeno. Pri lastni pridelavi ganja je potrebno slediti zahtevam pridelave ganja, ki je posebej predpisana z zakonodajo.
Sadni kisPri nabavi kisa je potrebno biti posebno pozoren na senzorine lastnosti na katere hitro vpliva nepravilna fermentacija z neelenimi metabolinimi produkti. Poleg ustreznega okusa in vonja ne smejo biti prisotni motnost, usedline in klobuk. Tudi pri lastni pridelavi kisa moramo paziti, da je pripravljen kis za nadaljnjo uporabo bister in brez vidnih delcev. Pri lastni pridelavi sledite ustreznim tehnolokim navodilom. Pomembno je pridobiti rezultate analiz vsebnosti ocetne kisline in morebitnih nezaelenih komponent, da lahko ustrezno preraunamo vsebnost ocetne kisline in primerno oznaimo konni proizvod.
ZeliaNajbolje je, da zelia naberemo ali jih vzgojimo sami. Kadar elimo pripraviti zelia z medom, nabrana zelia preberemo, po potrebi operemo in osuimo. Nato jih zapakirana v polietilenske vree spravimo v zamrzovalnik do uporabe. Zelia za tinkture ravno tako preberemo in osuimo, a jih takoj uporabimo. Izberemo lahko zelo razlina primerna zelia (kategorija H), ki so dovoljena za uporabo v prehrani (Glej listo zdravilnih zeli navedeno med viri!).
5/25
Alkohol za tinktureZa ekstrakcijo priporoamo nabavo ustreznega 70% etanola. Kupimo e taknega ali pa ga pripravimo iz etanola vije koncentracije (n.p. 95%) z destilirano vodo. Alkohol mora biti primeren za notranjo uporabo. Manje destilacije ne omogoajo doseganja ustreznih koncentracij etanola. Zato so potrebne specializirane destilacije, ki omogoajo ustrezno kontrolo izparevanja in kondenziranja alkohola.
Viri surovin v razvoju izdelkovMed, vosek in propolis so bili pridelani v okviru Univerzitetnega ebelarstva, matini mleek kupljen na domaem trgu (ebelarstvo Kovai, Grosuplje), cvetni prah pa pridobljen na podlagi trajnega sodelovanja z Endovitalom. Za zelie z medom je bilo izbrano regratovo cvetje nabrano pomladi 2008 in zamrznjeno do uporabe. Za zelini ekstrakt je bila uporabljena melisa, svee nabrana na vrtu. Sadno ganje, jabolni kis, olivno olje, oreki in suho sadje razlinih proizvajalcev so bili kupljeni v trgovini Mercator.
Analiza uporabljenega medu- vsebnost vode: 15,4%- elektroprevodnost: 8 uSSenzorina ocena:
lastnost opisvidez Rjavo-rumene barve, znailne za cvetlini med. Med je bil teko, brez vidnih
kristalov.vonj Srednje intenziven vonj, po cveticah. Zaznaven je bil tudi vonj po kostanju.okus Zelo sladek, znailen za cvetlini med, zaznavna je tudi grenkoba po
kostanjevem medu.aroma Polna in dokaj intenzivna cvetlina aroma s prisotnim kostanjem, dolgo
obstojna, prijetna.Opomba: Analiza medu je bila narejena na Katedri za vrednotenje ivil Oddelka za ivilsko tehnologijo.
6/25
Priprava polizdelkovVeina konnih izdelkov je bila odvisna od priprave ustreznih polizdelkov. To je priporoen nain, s katerim po eni strani zagotovimo ustrezno meanje surovin, po drugi pa imamo monost priprave razlinih konnih polizdelkov glede na razlina razmerja dodanih sestavin.
Za pripravo meanic z medom je priporoljivo uporabiti med, v katerem je opaziti zaetek enakomerne kristalizacije. Take meanice ostanejo dlje asa homogene, sicer moramo zagotoviti obasno meanje ali obraanje polizdelka.
Poskrbeti moramo za ustrezen prostor in opremo.
Cvetni prah v meduV nai testni izdelavi polproizvoda smo uporabili sve in zamrznjen cvetni prah, ki smo ga zmleli v ohlajenem mlinku za kavo. Za postopek so primerni mlini za kavo, ki zmorejo fino mletje. Pri serijskem mletju je pomembno paziti na morebitno pregrevanje in zabitje mlina. Namen mletja obnoine oziroma kepic cvetnega prahu ni mletje posameznih pelodnih zrn, ampak razbitje kepic v cvetni prah. Skelet pelodnih zrn je pretrd, da bi ga bilo mogoe popolnoma streti z obiajnimi mehanskimi mlini. Pomembno je, da so v konnem proizvodu posamezna zrna ne kopiijo v grudice. Zdrobljen, oziroma zmlet, cvetni prah postopoma vmeamo v med. Med dodajanjem je priporoljivo stalno meanje. V naem primeru smo k 920 g medu postopno dodali 80g zmletega cvetnega prahu. V tako pripravljenem polproizvodu je med zaiten pred napadom in razvojem plesni, vseeno pa je mogoa delna fermentacija s kvasovkami in bakterijami, zlasti na izpostavljenih delih z zrakom in na mestih zgoevanja cvetnega prahu v zmesi. e pustimo zmes mirovati, se poasi dvignejo veje preostale grudice cvetnega prahu in zmes se zane razslojevati. Zato polproizvoda ni priporoljivo pripravljati za dalji as. Najbolje ga je porabiti najkasneje v dveh dneh. Med tem lahko vsebino posode vekrat premeamo. V kolikor uporabljamo kozarce, jih lahko poloimo in vekrat obraamo.
Povzetek:1. 80 g zmletega cvetnega prahu postopoma vmeamo v 920 g medu.2. Zmes uporabimo v dveh dneh, vmes jo po potrebi premeamo (mealnik ali obraanje kozarcev).
7/25
Matini mleek v meduUporabili smo sve matini mleek kupljen pri ebelarstvu Kovai (Grosuplje). Mleek je potrebno hraniti v hladilniku. Tudi za prevoz z mesta nabiranja ali nakupa, uporabimo hladilnik na akumulator. S tem ohranimo im vejo prisotnost mleka. e mleka ne moremo porabiti v 48 urah, ga do uporabe zamrznemo. Polproizvod matini mleek v medu pripravimo tako, da mleek postopno vmeamo v med. Posebne priprave niso potrebne. Za vejo ohranitev aktivnih snovi priporoamo delo pri nizki temperaturi, ki pa e omogoa meanje medu (odvisno od viskoznosti medu) in hranjenje polproizvoda v hladilniku. Priporoena je uporaba steklene posode in poraba polproizvoda za pripravo konnih izdelkov v roku 48 ur.
Povzetek:1. 40 g matinega mleka postopno vmeamo v 960 g medu.2. Zmes uporabimo v dveh dneh, vmes jo po potrebi premeamo (mealnik ali obraanje kozarcev), hranimo v hladilniku.
Med z zeliem Uporabili smo nov pristop za ekstrakcijo zelia s pomojo medu. Zaradi majhnega relativnega delea vode v medu, lahko na raun izenaevanja koncentracij v zmesi vsaj delno izloimo vodotopne snovi (deloma tudi druge) iz vmeanega zelia. S predhodnim skladienjem zelia v zamrzovalniku ali vsaj predhodnim zamrznjenjem zelia, doseemo pokanje rastlinskih celic. Poleg tega zmrznjeno zelie laje zdrobimo v majhne delce, za vejo proizvodnjo pa je mogoe razviti tudi posebne drobilnike. Zelia, ki imajo dalja in debeleja celulozna vlakna v listih ali steblih niso primerna za rotacijske sekljalnike, ker se vlakna navijejo okrog osi. Primerne so le izvedbe, kjer sekana masa ne pride v stik z vrteo osjo. Zmrznjeno zdrobljeno ali sesekljano zelie je potrebno im prej vmeati v med, nato pa pustiti 12 ur na sobni temperaturi z obasnim meanjem ali obraanjem posode. Za manje serije lahko uporabimo tudi veje steklene kozarce, ki jih po potrebi obraamo, da je zmes im bolj prepojena z medom. Za nae potrebe smo uporabili zmrznjeno regratovo cvetje. 250 g cvetja smo zdrobili v polietilenski vrei, nato pa v 2l kozarec natoili okoli 200g medu. Postopno in izmenino smo dodajali zdrobljeno regratovo cvetje in med v masi 1000g. Celokupno zmes v skupni masi 1250g smo vekrat obraali in v 12 urah zagotovili ustrezno ekstrakcijo. Po 12 urah smo vsebino precedili na plastinem cedilu, ter dodatno stisnili. Dobljeni med z ekstraktom regratovega cvetja smo hranili v hladilniku do porabe v roku 48 ur. Dobljeni polproizvod je 20% medeni ekstrakt regratovih cvetov z 29% vsebnostjo vode. Veji izkoristek se lahko dobi z stiskanjem preostanka v stiskalnici. Preostali del se lahko uporabi v proizvodnji kisa ali alkohola z medom in zelii. V primeru uporabe ostanka za napitke, priporoamo le 4 urno ekstrakcijo in uporabo stiskalnice. S tem se bistveno zmanja razvoj mikroorganizmov (predvsem kvasovk) in njihova prisotnost v konnem proizvodu.
Opomba: Opisana tehnologija je nov pristop in je inovacija avtorja Janka Boia. Po pregledu patentov v mednarodnih bazah ni podobne zaitene tehnologije, ki bi vkljuevala zamrzovanje zelia zaradi bolje ekstrakcije pred meanjem z medom. Zaradi splone rabe s strani ebelarjev ni sproeno patentno varstvo. Ta tehnologija je bila razvita e pred prijavo za razvoj ebelarskih izdelkov.
8/25
Propolis v meduisti zmrznjeni propolis zmeljemo v prah v ohlajenem mlinu. Prah postopno vmeamo v med. Polproizvod med hranjenjem po potrebi premeamo ali obraamo zaprte kozarce.Povzetek:1. 80 g zmrznjenega propolisa zmeljemo v prah;2. Postopno vmeamo v 920 g medu;3. Hranimo na sobni temperaturi, po potrebi meamo ali obraamo.
Propolisova tinkturaist in zdrobljen propolis prelijemo s 70% etanolom, dobro premeamo, nato pa obasno pretresemo, da pospeimo ekstrakcijo. e bolje je stalno meanje vsaj 8 ur. Bolj drobno zdrobljen propolis se bo hitreje in temeljiteje ekstrahiral. Po ekstrakciji ostanejo neraztopljeni netopni delci, predvsem vosek. Zato je potrebno vzeti dvojno maso, e elimo pridobiti eleno koncentracijo. V kolikor uporabimo stalno meanje, meanico pustimo poivati vsaj 48 ur. Brez stalnega meanja, je potrebno meanico ve dni zapored (4-7dni) obasno stresati, nato pa pustiti dva dni poivati, da se netopni delci usedejo na dno. Usedanje lahko pospeimo z uporabo centrifuge. isto raztopino previdno odlijemo ali uporabimo ustrezno rpalko. Za manje koliine lahko uporabimo tudi vejo injekcijsko brizgo, ki jo podaljamo z ustrezno plastino cevko. Po tehtanju osuenega ostanka lahko predvidimo koncentracijo raztopine in jo dodatno razredimo s topilom (70% etanol) do elene vrednosti. Lahko pa doloimo tudi absolutno gostoto s suenjem tinkture. V ta namen potrebujemo obutljivejo laboratorijsko tehtnico ali pa damo vzorec v analizo v ustrezen laboratorij. V naem primeru smo pripravili 10% raztopino propolisa. Preostanek (usedlino) lahko ponovno razredimo in uporabimo raztopino za redenje nove serije propolisa.Povzetek:1. 200 g zdrobljenega propolisa prelijemo s 70% etanolom do volumna 1000 ml. 2. Intenzivno meamo vsaj 8 ur nato pa pustimo vsaj 48 ur, da se netopni delci usedejo.3. Preverimo gostoto raztopine s suenjem vzorca (n.p. 5 ml na filter papirju ali vati za hitreje hlapenje in izparevanje) in nato primerno razredimo raztopino do 10% ali pa upotevamo dobljeno koncentracijo pri pripravi konnih izdelkov.
9/25
Zelina tinkturaGlede na namen uporabe zeline tinkture priporoam predvsem uporabo diavnic. Z njo lahko zaokroimo predvsem aromo nekaterim proizvodom, ki sicer vsebujejo propolisovo tinkturo ali alkohol. V naem primeru smo preizkusili meliso. Svee nabrano drogo smo prebrali, po potrebi osuili (ne posuili!), zmekali in namoili v 70% etanolu. V naem primeru smo zmekali 100 g sveega zelia in prelili z 1l 70% etanola. Po tednu dni odlijemo in po potrebi precedimo.Povzetek:1. Preberemo in po potrebi osuimo 100 g sveega zelia.2. Pregnetemo zelie in ga stlaimo v steklenico s irim vratom ali litrski kozarec.3. Prelijemo s 1 l 70% etanola. Pustimo poivati teden dni, obasno pretresemo.4. Odlijemo in precedimo, hranimo zaprto v temnem prostoru na sobni temperaturi.
Tinktura cvetnega prahuPostopek je podoben kot za pripravo zeline tinkture. Uporabili smo 200 g cvetnega prahu za 1 l pripravka. Priporoeno je 8 do 12 ur stalnega poasnega meanja. Nato pustimo poivati 2 dni, da se cvetni prah dobro usede. Uporabimo lahko tudi centrifugo. isto raztopino odlijemo ali odsesamo (glej pripravo tinkture propolisa!). e delamo ve zaporednih ekstrakcij, lahko usedlino ponovno razpustimo v 70% etanolu in z dobljenim redkejim ekstraktom ekstrahiramo novo serijo cvetnega prahu.Povzetek:1. Preberemo in po potrebi osuimo 200 g sveega cvetnega prahu (lahko tudi iz zamrzovalnika).2. Prelijemo s 1 l 70% etanola.3. Dobro premeamo, nato nadaljujemo s poasnim meanjem 8-12 ur. Pustimo meanico poivati vsaj 2 dni.4. Odlijemo in precedimo, hranimo zaprto v temnem prostoru na sobni temperaturi.
10/25
Predstavitev priprave posameznih izdelkov
Na podlagi pripravljenih polizdelkov smo pripravili vrsto izdelkov z izborom razlinih koliin pol izdelkov in osnovnih surovin. Pri vseh proizvodih je potrebno navesti opozorilo:Izdelek vsebuje ebelje pridelke. Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
Predstavljeni postopki in sestava naj bodo vodilo pri kreiranju vaega izdelka. Pazite na monost navedbe natanne sestave, zato uporabljajte tehtanje, merjenje volumnov ter po potrebi tudi merjenje suhe tee. Vestno beleite izmerjene vrednosti in uporabite raunalnika orodja (n.p. razpredelnice).
Posamezne stopnje v povzetkih postopkov zahtevajo posebno pozornost, kar se tie kontrole kvalitete proizvodnje. Natanna opredelitev je odvisna od vae tehnine opremljenosti. Le to prilagodite predvidenemu obsegu proizvodnje. Poleg opreme, ki jo boste rabili za pripravo polproizvodov, potrebujete posebej e naprave za doziranje vaih proizvodov v konno embalao oziroma v vsebnike.
Pri izbiri proizvodov upotevajte vae tehnoloke monosti pridelave osnovnih ebeljih pridelkov in eventualno drugih dodatnih surovin. Priporoeno je postopno osvajanje posameznih proizvodov in uporaba manjih testnih serij. Na podlagi tega si lahko preraunate koliko posameznih proizvodov lahko pripravite in kakne so vae monosti spreminjanja ponudbe glede na zahteve trga. Aktivna uporaba raunalnikih razpredelnic, predvsem z navzkrinim povezovanjem tabel, vam lahko prinese bistveno prednost pri ponudbi na trgu, predvsem z veanjem ekonominosti celotne proizvodnje.
Na trgu se najlaje prodajajo e poznani proizvodi. O novih proizvodih je potrebno dodatno pouiti trg in preveriti odziv potronika. Koliko novih proizvodov boste vnesli v va nabor, je v veliki meri odvisno od uspenega trnega pristopa.
Posamezni predstavljeni proizvodi segajo od bolj medenih pa do isto ne prehranskih proizvodov.
11/25
I. Cvetni prah z medom, propolisom in matinim mlekomIzbran je bil slede postopek:Za 1 kg konnega proizvoda potrebujemo:500 g pripravljenega medu s cvetnim prahom,250 g pripravljenega propolisa v medu in250 g matinega mleka v meduPoasi zmeamo z mealnikom ali z obraanjem zaprte posode.
Konna sestava (100g izdelka):93 g (93%) medu40 g (4%) cvetnega prahu20 g (2%) zmletega propolisa10 g (1%) matinega mleka
Priporoen rok uporabe: 2 mesecaHranjenje na sobni temperaturi (priporoeno v hladilniku zaradi vsebnosti matinega mleka). Pred uporabo premeati (e je uporabljen tekoi med). Opozorilo: Izdelek vsebuje ebelje pridelke. Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
Fermentacija ni verjetna zaradi majhnega delea vode.Sestava se lahko spreminja glede na dele posameznih polproizvodov. Priporoamo najve 2% matinega mleka in najmanj 1% propolisa.
12/25
II. Suho sadje in oreki v medu s propolisomPreizkusili smo 2 recepta. V receptu A smo uporabili domae suho sadje (jabolka, hruke in slive), v receptu B pa mandeljne, marelice in rozine. Rezultat senzorine ocene je pokazal, da so suha jabolka in rozine manj primerni dodatki.
Senzorina ocenaMed s suhim sadjem A videz Jabolka so puhasta, plavajo na vrhu, se ne v komponirajo v
skupno konsistenco izdelka. vonj Vonj po dodanem sadju je srednje intenziven.okus Okusa medu in jabolk nista kompatibilna (sladko in kislo),
izstopa grenkost medu.aroma Tudi aromi medu in jabolk se ne ujemata, nasprotno velja za
aromo suhih sliv in hruk.Med s suhim sadjem B videz Harmonien videz medu, ki so mu dodani mandlji, rozine in
suhe marelice.vonj Prevladuje vonj po marelicah in rozinah, ki pa je uravnoteen z
vonjem medu.okus Okusi sadja in medu se dopolnjujejo, marelice dodajo nekoliko
kislosti, ki uinkuje svee. Rozine so skorajda odve, saj njihova sladkost le e intenzivira sladkost medu.
aroma Prijetna aroma medu in prepojenih marelic, ki jo dopolnjujejo hrustljavi mandlji.
Opomba: Senzorina analiza je bila narejena na Katedri za vrednotenje ivil Oddelka za ivilsko tehnologijo.
Dodajanje propolisa preve spremeni okus od priakovanega. Namesto uporabe propolisa, se lahko povea stabilnost z zaporednim namakanjem suhega sadja v medu z vsaj enodnevnim zamikom. Odlit najredkeji med se lahko uporabi za pripravo napitkov (alkoholni, brezalkoholni) ali kisa.
Priporoena sestava:A. Domae suho sadje v medu 100 g izdelka vsebuje: 80 g medu 20 g suhega saja (hruke in slive)B. Mandeljni in marelice v medu 100 g izdelka vsebuje: 650 g medu 25 g mandeljnov 10 g suhih marelic
Priporoen rok uporabe: 6 mesecevHranjenje na sobni temperaturi.Opozorilo: Izdelek vsebuje ebelje pridelke (in mandeljne). Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
Recepte je mogoe prilagajati tudi drugemu suhemu sadju in orekom. Paziti je potrebno na videz, usklajenost okusov, vonj in aromo. e suho sadje vsebuje ve kot 30 % vode, priporoamo zgoraj omenjen postopek vekratnega namakanja. Moen je tudi dalji rok uporabe, vendar lahko, odvisno od kvalitete suhega sadja, pride do spremembe okusa.
13/25
III. Zelia v medu s cvetnim prahom, matinim mlekom in propolisomDodatek polproizvoda zelia v medu povea dele vode, zato poveamo stabilnost proizvoda z dodatkom tinkture propolisa. Pri vejem deleu zelia v medu poveamo tudi dele tinkture propolisa. Mone so tudi razline vmesne sestave glede delea zelia in propolisa. Dele zelia v medu se lahko tudi zmanja in namesto tinkture propolisa uporabi propolis v medu. e se ne uporabi alkoholne tinkture propolisa, je izdelek primeren tudi za otroke.
Postopek A:Mleek v medu (25%), cvetni prah v medu (50%) in med z regratom (25%), 0,7% volumna propolis ekstrakta.Postopek:1. V mealno posodo damo med z matinim mlekom,2. dodamo propolis ekstrakt,3. premeamo,4. dodamo med s cvetnim prahom,5. premeamo,6. dodamo med z zeliem (regrat) in7. premeamo.Pripravljeno meanico e vekrat premeamo, da dobimo im bolj homogenizirano vsebino.
Sestava izdelka A (100g):71 g medu25 g regratovih cvetov v medu (20% ekstrakt)2 g (2%) cvetnega prahu1 g (1%) matinega mleka0,7 ml 10% tinkture propolisaOpozorilo: Ni primeren za otroke, vsebuje do 0,5% etanola.
Priporoen rok uporabe: 2 mesecaHranjenje na sobni temperaturi (priporoeno v hladilniku zaradi vsebnosti matinega mleka in poveanega delea vode). Pred uporabo premeati (e je uporabljen tekoi med). Fermentacija ni verjetna zaradi delea vode, ki e ustreza deleu vode v medu (skupaj do 20%).
Postopek B:Mleek v medu (25%), cvetni prah v medu (25%) in med z regratom (50%), 1,4% volumna propolis ekstrakta.Postopek priprave je kot pri izdelku A.
Sestava izdelka A (100g):47 g medu50 g regratovih cvetov v medu (20% ekstrakt)1 g (1%) cvetnega prahu1 g (1%) matinega mleka1,7 ml 10% tinkture propolisaOpozorilo: Ni primeren za otroke, vsebuje do 1% etanola.
Priporoen rok uporabe: 2 mesecaHranjenje v hladilniku zaradi vsebnosti matinega mleka in poveanega delea vode. Pred uporabo premeati (e je uporabljen tekoi med). Opozorilo: Izdelek vsebuje ebelje pridelke. Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
14/25
Fermentacija na sobni temperaturi je verjetna zaradi relativno velikega delea vode (skupaj do 30%).
Senzorina ocena:Med s cvetnim prahom A videz Gosteje konsistence kot med s c.p.B
vonj Vonj prijetneji kot pri med s c.p.B, vonja po alkoholu ali fermentiranem ni zaznati.
okus Izraziteja grenkoba, ki ni podobna kostanjevi, marve grenkobi kofeina. V ustih ostane moneja obloga cvetnega prahu.
aroma Aroma je rahlo odvratna kot pri zdravilih. Intenzivna in dolgo obstojna aroma propolisa, zaznavna tudi retronazalno. Obutek razkuenega jezika.
Med s cvetnim prahom B videz Nekoliko redek (na raun regratovega ekstrakta).vonj Po vonju nekoliko spominja na fermentiran med.okus Rahla grenkoba (regrat), v ustih se zazna tudi cvetni
prah.aroma Skupna aroma cvetnega prahu in propolisa je dolgo
obstojna.Opomba: Senzorina analiza je bila narejena na Katedri za vrednotenje ivil Oddelka za ivilsko tehnologijo.
Obe predlagani recepturi sta sprejemljivi in potencialno dosegata razline potronike. Za zanesljivejo kvaliteto konnega proizvoda priporoamo skrajan postopek ekstrakcije zelia naveden v opisu priprave polproizvoda zelia v medu.
15/25
IV. Kis z medom zelii in propolisomZa pripravo kisa z zelii in propolisom smo uporabili preostanek regratovih cvetov. S tehtanjem svee in suhe tee regratovih cvetov in pripravka ter dodatnim spiranjem ostanka po raztapljanju v kisu preraunamo dele dodanega medu in ekstrakta regratovih cvetov. Za pripravo tinkture propolisa smo uporabili preostanek propolisa po pripravi propolisa v olju (glej proizvod t. IX) po enakem postopku kot obiajno tinkturo propolisa. Propolis tinktura se po dodatku v kis deloma oblikuje v koloidne kapljice, ki povzroe delno motnost raztopine. Meanico precedimo in pustimo, da se oisti, oziroma da se usedejo neraztopljeni delci, kar se zgodi v 4 dneh. e imamo centrifugo, lahko usedlino e centrifugiramo.
Povzetek za pripravo 1000 ml meanice:1. V mealno posodo damo 150 g ostankov regratovih cvetov z medom (80 g medu in 70 g zelinega dela).2. Dodamo 70 g medu.3. Dodamo okoli 200 ml jabolnega kisa in zanemo z meanjem.3. Med meanjem postopno dodamo 14 ml tinkture propolisa.4. Vsebino dopolnimo do 1000 ml, nadaljujemo z meanjem do enakomerne zmesi (najve 30 minut).5. Po meanju pustimo zmes 4 dni, da se usedejo netopni delci in zelina masa.6. Odlijemo ali izrpamo bistro tekoino7. Preostanke lahko e centrifugiramo in dodamo isto raztopino konnemu produktu.
Sestava izdelka (100ml):Jabolni kis z:15 g medumedeni ekstrakt 7 g regratovih cvetov1,4 ml tinkture propolisaOpozorilo: Ni primeren za otroke, vsebuje do 1% etanola.Priporoen rok uporabe: 6 mesecevOpozorilo: Izdelek vsebuje ebelje pridelke (in mandeljne). Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
Poskusili smo tudi z uporabo propolisa v prahu vmeanega v med in nato raztopljeno v kisu. Tovrstni postopek pusti preve lebdeih delcev propolisa, ki motijo pri uivanju originalne raztopine ali pa razredene. Monosti so tudi z dodajanjem vejic aromatskega zelia v pripravljen kis.
Senzorina ocenaKis A (priporoena sestava) videz Bister, zlato-rumene barve
vonj Moan vonj po kisu, srednje moan po lesenem sodu za kisanje.
okus Prevladuje kislina, ki jo dopolnjuje sladkost. Okus je dokaj neen
aroma Zelo prijetna aroma, dopolnjujeta se cvetlina aroma medu in jabolnega kisa.
Kis B (opuena sestava)
(Pogojno sprejemljiv)
videz Moten, rumenkaste barvevonj Po ocetni kislini, mono hlapenokus Mona kislost, ki daje peko obutek.aroma Precej ostra, pekoa, e skoraj odbijajoa.
Opomba: Senzorina analiza je bila narejena na Katedri za vrednotenje ivil Oddelka za ivilsko tehnologijo.
16/25
V. MedicaMedica je po tehnologiji proizvodnje podobna vinu, lahko pa tudi pivu. Obstajajo tudi ampanjske medice. Klasina medica se pripravi z raztopino medu v vodi in z dodajanjem kvasovk. Nekateri priporoajo tudi sterilizacijo mota za odstranitev vseh neelenih mikroorganizmov. S segretjem mota na 80 stopinj Celzija za 10 minut uniimo veino aktivnih kvasovk. Med segrevanjem pobiramo smetano. Nekateri dodajajo dodatna istila kot v proizvodnji vina. Z ohladitvijo na le nekaj stopinj nad sobno temperaturo je mot pripravljen za dodajanje kulture kvasovk. Pri koliini kvasovk raje ne skoparite in dodajte ve kot je obiajno za vino. S tem zagotovite vsaj hitro zaetno rast. Priporoamo tudi dodajanje hrane za kvasovke. Svetujejo tudi dodatno zakisanje mota (n.p. s citronsko kislino do pH okrog 3,5, kar e dodatno favorizira kvasovke. Na zaetku vretja moramo mot dobro prezraiti, a brez okub z dodatnimi divjimi kvasovkami. Nekateri zagovarjajo pripravo medice brez segrevanja za im vejo ohranitev lastnosti medu. V takem sluaju si vsaj delno pomagajmo z vejim dodatkom kulture vinskih kvasovk. Pri tem nainu je e bolj pomemben izbor medu za medico. Gozdni tip medu in kostanjev med lahko dodajo prevelike koliine nezaelenih snovi, predvsem acet aldehida. Praviloma dajo cvetline vrste medu, medico z manjo koliino neelenih snovi. V naem primeru smo uporabili meani cvetlini med.Obstaja vrsta virov o pripravi medice. Mono ji je dodajati tudi zaimbe in zelia, pripravljati razlino sladke medice in tudi ampanjsko medico. Priporoljivo je zaeti s preprostejo medico in nadaljevati z zahtevnejimi recepti.
Postopek za pripravo 15 l mota:Potrebujemo: 3 kg medu, 13 l vode, ustrezno koliino kvasovkNajprej pripravimo kvasovke, e so e v posueni obliki. Pripravimo manjo koliine raztopine medu (0,5l) v enakem razmerju kot predvidevamo za medico. Raztopina naj bo mlana, 3 do 5 stopinj nad sobno temperaturo (okrog 25 st. Celzija). Medtem, ko kvasovke nabrekajo, raztopimo v enako topli vodi predvideno koliino medu. Uporabimo lahko isto pitno vodo. Pripravljeno moramo imeti temeljito oieno vrelno posodo. Za testno proizvodnjo smo uporabili 18 litersko steklenico. e uporabljate leseni sod, ga morate razkuiti (n.p. zaparjenje). V pripravljeno posodo najprej vlijemo 1/5 pripravljene meanice mota, nato shajan kvas, nato pa vlijemo e preostali mot. Vlivamo tako, da se mot prezrai in omogoi hitreji zaetni razvoj kvasovk. V posodi mora ostati 1/10 prostora, da vsebina ob vretju ne prekipi. Ko vlijemo vso vsebino nastavimo vrelno veho in pustimo vrelno posodo na miru. V asu vretja naj bo temperatura prostora vsaj okrog sobne temperature. Medica na zaetku bujno vre, potem se po tednu dni umiri in poasi vre e nekaj tednov. Po 2-3 mesecih vretje ustavimo s pretakanjem v zaveplano posodo. Medica mora nato mirovati, da se oisti in je primerna za steklenienje. Zoreti mora brez stika zraka (polna posoda ali plavajoi pokrov) vsaj 3 mesece.
Povzetek:1. Razpustimo kvasovke.2. Pripravimo raztopino medu (2 kg na 10 l vode).3. Zmeamo v vrelni posodi.4. Namestimo vrelno veho.5. Pustimo vreti 2-3 mesece.6. Pretoimo in ustavimo vretje (veplanje).7. Poakamo najmanj 3 mesece.8. Stekleniimo.
Sestava:Medica z 12 vol. % alkohola
17/25
VI. Medeno ganje z ekstraktom cvetnega prahu, zelii in propolisomPreizkusili smo ve postopkov. Objavljamo podrobnosti dveh, prvega z medenim in drugega z alkoholnim ekstraktom zelia. Mone so tudi kombinacije obeh postopkov. Praviloma so prijetneji pripravki z manj alkohola in ve medu. V tem primeru se potem pribliujemo likerjem. Kot osnova so primerna ganja z blago aromo ali aromo skladno z medom, ki ga elimo uporabiti. Paziti moramo tudi pri izbiri vrste in koliine zelinega ekstrakta. Priporoljivo je najprej pripraviti razline variante v majhnih koliinah glede na mone sestavine, ki so nam na voljo. Priprava ganja se lahko dobro uskladi z uporabo ostanka pri pripravi medu z zeliem, kot smo to storili v primeru A.
Postopek A:Za pripravo medenega ganja z ekstraktom cvetnega prahu, zelii in propolisom smo uporabili preostanek od priprave regratovih cvetov. S tehtanjem svee in suhe tee regratovih cvetov in pripravka, ter dodatnim spiranjem ostanka po raztapljanju v ganju preraunamo dele dodanega medu in ekstrakta regratovih cvetov. Za pripravo tinkture propolisa smo uporabili preostanek propolisa po pripravi propolisa v olju (glej proizvod t. IX) po enakem postopku kot obiajno tinkturo propolisa. Propolis tinktura se po dodatku v ganje deloma oblikuje v koloidne kapljice, ki povzroe delno motnost raztopine. Meanico precedimo in pustimo, da se oisti, oziroma usedejo neraztopljeni delci. Neraztopljeni se dobro usedejo v 4 dneh. e imamo centrifugo, lahko usedlino e centrifugiramo.
Povzetek za pripravo 1000 ml meanice:1. V mealno posodo damo 150 g ostankov regratovih cvetov z medom (80 g medu in 70 g zelinega dela).2. Dodamo 70 g medu.3. Dodamo okoli 200 ml sadnega ganja in zanemo z meanjem.3. Med meanjem postopno dodamo 14 ml tinkture propolisa.4. Vsebino dopolnimo do 1000 ml, nadaljujemo z meanjem do enakomerne zmesi (najve 30 minut).5. Po meanju pustimo zmes 4 dni, da se usedejo netopni delci in zelina masa.6. Odlijemo ali izrpamo bistro tekoino7. Preostanke lahko e centrifugiramo in dodamo isto raztopino konnemu produktu.
Sestava izdelka (100ml):32 vol.% etanolaSadno ganje z:30 g meduekstraktom regratovih cvetov in propolisa
Priporoen rok uporabe: 2letiOpozorilo: Izdelek vsebuje ebelje pridelke. Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
Postopek B:V drugem postopku smo uporabili zelini ekstrakt in nekoliko manjo koliino medu. Drugae je postopek potekal podobno kot v primeru A.
Povzetek za pripravo 1000 ml meanice:1. V mealno posodo damo 280 g medu, 40 ml propolisove tinkture narjene iz ostanka po ekstrakciji v olju), 40 ml ekstrakta cvetnega prahu in 20 ml ekstrakta melise2. Premeamo med z ekstrakti3. Postopno med meanjem dodamo 800 ml sadnega ganja3. Po meanju pustimo zmes 4 dni, da se usedejo netopni delci.
18/25
6. Odlijemo ali izrpamo bistro tekoinoSestava izdelka (100ml):35 vol.% etanolaSadno ganje z:28 g meduekstraktom cvetnega prahu, propolisa in melise
Priporoen rok uporabe: 2letiOpozorilo: Izdelek vsebuje ebelje pridelke. Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
Senzorina analiza:ganje A videz Bister, zlato-rumene barve.
vonj Vonj po ganju izstopa, vendar je dokaj izrazit tudi vonj medu.
okus Sladkoben, uravnoteen, prijeten okus.aroma Prijetna, srednje intenzivna aroma, srednje
obstojnosti.ganje B
(Pogojno sprejemljiv)
videz Bister, svetlo rumene barve.vonj Prevladuje vonj po ganju.okus Sladkast, z izstopajoim okusom alkoholaaroma Zelo hlapna, alkoholna aroma. Aroma po medu je
skorajda nezaznavna.Opomba: Senzorina analiza je bila narejena na Katedri za vrednotenje ivil Oddelka za ivilsko tehnologijo.
19/25
VII. Propolis tinkturaIzdelava propolisove tinkture je opisana v pripravi polproizvoda. Za dodaten opis proizvoda ali oznaitev vejih kosov embalae je potrebno preveriti koncentracijo s merjenjem suhe snovi. Preve koncentrirano raztopino lahko primerno razredimo s 70% alkoholom.
Sestava:10% propolisa v 70% alkoholu
Priporoen rok uporabe: 2 letiOpozorilo: Izdelek vsebuje ebelje pridelke. Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
Senzorina analizavonj Zelo prijeten, po propolisu.okus Znailen okus po propolisu.aroma Mona, dolgo obstojna.
Opomba: Senzorina analiza je bila narejena na Katedri za vrednotenje ivil Oddelka za ivilsko tehnologijo.
VIII. Propolis z ekstraktom (zeli in) cvetnega prahuIz pripravljenih ekstraktov smo sestavili meano tinkturo s propolisom, cvetnim prahom in meliso. Mone so sicer razline kombinacije, ker so vsi trije pripravki dobro kombinirajo. Izogibati se je potrebno vejemu deleu zelinega ekstrakta razen, e vkljuimo ve razlinih zeli. Predlagana tinktura je bolj mila in prijetneja kot navaden propolis.
Postopek za 1000 ml:1. V mealno steklenico vlijemo 500 ml propolis tinkture, 400 ml ekstrakta cvetnega prahu in 100 ml ekstrakta zelia2. Premeamo.3. Vlivajmo v konno embalao.
Sestava:50% ekstrakt propolisa40% ekstrakt cvetnega prahu10% ekstrakt melise
Vsebuje 70% etanola.Priporoen rok uporabe: 2 letiOpozorilo: Izdelek vsebuje ebelje pridelke. Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
Senzorina analizavonj Nekoliko bolj mil, sladkoben.okus Poleg znailnega okusa po propolisu je prisotna
tudi precej ostra grenkoba (po kofeinu)aroma Aroma je znailna za propolis, vendar nekoliko
bolj cvetlina kot pri predhodnem izdelku.Opomba: Senzorina analiza je bila narejena na Katedri za vrednotenje ivil Oddelka za ivilsko tehnologijo.
20/25
IX. Propolis v oljuV propolisu je veina snovi lipofilnih, torej se lahko razpustijo v organskih topilih. Po podatkih iz literature smo naleteli tudi na monost razpuanja propolisa v olju. Z vejimi kosi je postopek zelo poasen in neuinkovit. Uporabimo raje zmrznjen propolis, ki ga lahko tudi zmeljemo v prah. Propolis v prahu smo intenzivno meali v olivnem olju (magnetno mealo, 4 ure) in nato zmes centrifugirali. Nad usedlino smo dobili oljno emulzijo, ki smo jo odlili oziroma izrpali. V emulzijo se razpusti okoli 50% mase propolisa. Preostanek stehtamo za moen izraun masnega delea. Preostanek lahko raztopimo s 70% etanolom in porabimo pri pripravi ganja ali kisa. Emulzija ostane dokaj stabilna in je primerna tako za zunanjo kot notranjo uporabo. Priporoamo pakiranje v steklenike s kapalkami in ne v kapalne steklenike kot propolisovo tinkturo.
Postopek za 1000 ml olja1. zmeljemo 200 g mrzlega propolisa (T
XI. Zaita za ustnice
Zaita za ustnice ima osnovo v ebeljem vosku, ki ga primerno zmehamo z oljem. Uporabi se lahko olivno ali mandeljnovo olje, doda manja koliina propolisa in/ali medu (1-2%). Dele olja mora biti vsaj 50%, za lajo mazavost pa tudi 65%. Trdoto izberemo glede na sezono (zunanje temperature) in nain uporabe. V posodicah mora biti mehkeja varianta v primerjavi s minkami. Preizkusili smo izdelavo in uporabo isto naravnih palk za uporabo namesto mink. Iz ustreznih lesenih palk je mogoe pripraviti oblite palke za bolj ali manj enkratno uporabo. Po preizkusu palk v laboratoriju v okviru ocenjevanja proizvodov smo ugotovili, da je mehkeja varianta primerneja, na ustnicah pa pusti prijeten obutek. Seveda pa je mogoe predvsem na irem svetovnem trgu najti tudi ustrezne vsebnike za vlivanje mink.Preizkusili smo tudi monost uporabe zeli. V olju lahko najprej na rahlo in pri temperaturi do 80% prepraimo ep kamilic, precedimo in v takem olju raztopimo vosek.
Povzetek postopka izdelave (za 50% dele olja):1. V posodo vlijemo olivno olje in postavimo na rahel ogenj2. Postopno dodamo enako maso voska 3. Meajmo, da se vosek v celoti stali4. Alternativno: Dodamo e do 1% propolisove tinkture (po kapljicah) ali propolisa v prahu ob stalnem meanju, dodamo lahko tudi do 1% medu5. Staljeno in premeano zmes vlijemo v vsebnike
Sestava:50% ebeljega voska50% olivnega olja- vsebuje do 1% propolisa in medu(- kamilice)
Hraniti na hladnem.Priporoen rok uporabe: 1 letoOpozorilo: Izdelek vsebuje ebelje pridelke. Ob prvi uporabi bodite pozorni na morebiten pojav alergije.
23/25
XII. Vosek za pekoVosek za peko je najprimerneje pripraviti v majhnih kockah, ki se lahko po potrebi raztalijo na vroem pekau. Druga monost so manje kvadraste ploe, ki jih lahko vleemo po vroem pekau in tako namaemo povrino. Najbolj pomembno je, da je vosek pridelan neoporeno, kar zagotavljata ustrezen as proizvodnje in uporaba gradilnikov. Paziti je potrebno, da se vosek ne onesnai med predelavo v ploe, ki jih potem uporabimo pri pripravi konnih izdelkov.
Kot primer smo uporabili vlivanje voska v majhne kocke. Primerna pakiranja so po 100 ali 200 ga neto tee.
Postopek:1. V posodo nalomimo isti vosek2. Postavimo na zmeren ogenj3. Poasi talimo vosek med meanjem4. Prekinemo s segrevanjem, ko se stali ves vosek in se zano pojavljati prvi mehurki5. Vlijemo v teflonske ali kovinske modele, ki smo jih predhodno splaknili s hladno vodo.Med taljenjem voska ne smete pustiti posode brez nadzora. V primeru kipenja voska lahko pride do poara!! V primeru, da ne morete ve nadzorovati taljenja, ugasnite ogenj ali odstavite posodo.
Sestava: Pristni ebelji vosek
Rok uporabe: 2 letiOpozorilo: Pri taljenju pazite na nevarnost opeklin in nevarnost poara ob morebitnem kipenju voska!
XIII. Vosek za impregnacijo in vlivanjeebelji vosek, ki mu ne morete garantirati vrhunske kvalitete, lahko ponudite za uporabo kot impregnacijsko sredstvo in za vlivanje sve, odlitkov ali druge vrste oblikovanja. Primerna oblika so majhne kocke, kot v primeru voska za peko, lahko tudi manji kvadri ali okrogle ploe, ali pa celo tanje ploe za rono oblikovanje.
Postopek:1. V posodo nalomimo isti vosek2. Postavimo na zmeren ogenj3. Poasi talimo vosek med meanjem4. Prekinemo s segrevanjem, ko se stali ves vosek in se zano pojavljati prvi mehurki5. Vlijemo v teflonske ali kovinske modele, ki smo jih predhodno splaknili s hladno vodo.Med taljenjem voska ne smete pustiti posode brez nadzora. V primeru kipenja voska lahko pride do poara!! V primeru, da ne morete ve nadzorovati taljenja, ugasnite ogenj ali odstavite posodo.
Sestava: ebelji vosek
Rok uporabe: 2 letiOpozorilo: Pri taljenju pazite na nevarnost opeklin in nevarnost poara ob morebitnem kipenju voska!
24/25
Viri:
Zakonodaja s podroja kakovosti in varnosti hrane:http://www.mkgp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/direktorat_za_varno_hrano/sektor_za_varnost_in_kakovost_hrane_in_krme/Opomba: e katero od tem na spisku MKGP ne dobite preko povezave, potem iite po vsebini Uradnega lista ustrezne naslove iz spiska. Preverite tudi za morebitne dopolnitve.
Zakon o zdravstveni ustreznosti ivil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ivili (+ dopolnitev)Pravilnik o medu Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin (spisek zdravilnih rastlin - pdf)Pravilnik o splonem oznaevanju predpakiranih ivil (vrsto sprememb in dopolnitev)Pravilnik o koliinah predpakiranih izdelkov Pravilnik o ganih pijaah Pravilnik o kakovosti kisa in razredene ocetne kisline Pravilnik o ekstrakcijskih topilihPravilnik o kakovosti kakavovih in okoladnih izdelkovPravilnik o minimalni kakovosti "surovega masla I vrste"
Knjini viri:Bonar Mali (200) Zaklad iz ebeljega panja. Ljubljana: Kmeki glas, pp 39ZS (2008) Smernice dobrih higienskih navad v ebelarstvu na naelih sistema HACCP. Brdo pri
Lukovici: ebelarska zveza Slovenije, pp 78Herold Edmund (1974) ebele in zdravje. Maribor: Obzorja. pp 253Kap Peter (1999) Med in zdravje. Novo mesto : Erro, pp 261Megli Milan (2004) ebelji pridelki: Pridobivanje in trenje. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza
Slovenije, pp 96Pedrotti Walter (2003) Med, cvetni prah, matini mleek, propolis in strup : lastnosti in uinki
pridelkov ebeljega panja in apiterapija. Ljubljana : Pisanica : Delo revije, pp 126Tome Simona (2003) Vpliv vrste medu na parametre kakovosti medice. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za ivilstvo (diplomsko delo)
Tuji internetni viri:http://www.apitherapy.com/R.Krell: Value added products from beekeeping (http://www.fao.org/docrep/w0076E/w0076e00.HTM)Apitherapy News: http://apitherapy.blogspot.com/Informacije o medu za prehrambeno industrijo od amerikega zdruenja za med: http://www.honey.com/foodindustry/Priporoam une lekcije v angleini za razvoj izdelkov v prehrambeni industriji pri BBC: http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/design/foodtech/
25/25
UvodPridelava in priprava osnovnih surovinMedCvetni prahPropolisMatini mleekVosekSuho sadje in orekiSadno ganjeSadni kisZeliaAlkohol za tinkture
Viri surovin v razvoju izdelkovAnaliza uporabljenega medu
Priprava polizdelkovCvetni prah v meduMatini mleek v meduMed z zeliem Propolis v meduPropolisova tinkturaZelina tinkturaTinktura cvetnega prahu
Predstavitev priprave posameznih izdelkovI. Cvetni prah z medom, propolisom in matinim mlekomII. Suho sadje in oreki v medu s propolisomIII. Zelia v medu s cvetnim prahom, matinim mlekom in propolisomIV. Kis z medom zelii in propolisomV. MedicaVI. Medeno ganje z ekstraktom cvetnega prahu, zelii in propolisomVII. Propolis tinkturaVIII. Propolis z ekstraktom (zeli in) cvetnega prahuIX. Propolis v oljuX. Propolis v maslu (masti, margarini) (z medom) in zalit v voskuXI. Zaita za ustniceXII. Vosek za pekoXIII. Vosek za impregnacijo in vlivanje
Viri:Zakonodaja s podroja kakovosti in varnosti hrane:Knjini viri:Tuji internetni viri:
Recommended
