UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
DIPLOMSKO DELO
Grega Žunič
Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
Športna rekreacija Šport in mediji
POVEZANOST MED SPREMLJANJEM ŠPORTNO- -REKREATIVNIH MEDIJSKIH VSEBIN IN ZDRAVIM
ŽIVLJENJSKIM SLOGOM BRALCEV
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: prof. dr. Maja Pori, prof. šp. vzg.
Recenzent: doc. dr. Blaž Jereb, prof. šp. vzg.
Konzultant: doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg.
Avtor dela: Grega Žunič
Ljubljana, 2016
“Nikoli ne pustite, da vam nekdo reče, da nečesa ne morete storiti! Ker ljudje nečesa ne morejo, bodo tudi vam rekli, da je to nemogoče. Če si želite nekaj, to naredite. Pika!" Chris Gardner (The Pursuit of Happyness – 2006) Da sem sam lahko prišel do trenutka v življenju, kjer lahko pišem zahvalo v svojem diplomskem delu po opravljenih vseh preizkušnjah Fakultete za šport, mi je na poti pomagalo veliko srčnih, dobrih ljudi. Naslednje besede so namenjene njim.
Na prvem mestu bi rad neizmerno hvaležnost izrazil svoji partnerici Nives, ki mi je vedno izražala brezpogojno ljubezen. Hvala, ker si me (potrpežljivo) naučila eno najpomembnejših lekcij – da se do cilja pride korak za korakom.
Res iskrena hvala tudi moji družini in prijateljem, ki niso nikoli dopustili, da bi obupal in se predal. Še posebej mami Vesni in babici Ivani, ki sta me neumorno potiskali naprej, ko sem obstal. Očetu Bojanu pa hvala, ker me je razumel, ko še sam sebe nisem.
Posebej bi se rad zahvalil kolegom s fakultete, brez katerih gotovo ne bi prišel do te točke. Skozi vsa leta na fakulteti so izkazali izjemno kohezivnost, empatijo in pripravljenost brezpogojno pomagati. Če bi svetovna družba delovala. kot delujemo študentje naše fakultete, bi zagotovo živeli v veliko lepšem svetu.
Globoko bi se rad zahvalil tudi vsem profesorjem in sodelavcem fakultete, ki niso samo nesebično predajali svojega znanja in izkušenj, temveč so nam pokazali, kako lahko postaneš boljši učitelj, prijatelj in človek. Pokazali so nam, kaj pomeni zdrav duh v zdravem telesu. Še posebej srčno bi se rad zahvalil svoji mentorici, profesorici Maji Pori, ki me je z veliko mero strokovnosti vodila čez ta zrelostni izpit. Spoštovani profesorji, iskrena hvala!
Hvala tudi Patriceu Monroeju in Anžetu Kimovcu, ki sta mi pomagala, ko sem se izgubljal med številkami in statističnimi analizami. Srečo imam, da poznam takšna strokovnjaka, ki sta bila pripravljena priskočiti na pomoč. Hvala tudi Zdenki Zabukovec za pozorno lektoriranje besedila.
Nazadnje gre zahvala tudi sinčku Benjaminu, ki je v zadnjih devetih mesecih moja glavna motivacija za dokončanje študija – zaradi študija na Fakulteti za šport bom zagotovo dober oziroma boljši oče.
Diplomo bi rad posvetil pokojnemu dedku Ivanu, ki je prezgodaj zapustil našo družino. Tudi sam se je izobraževal na naši fakulteti. Ivan, vem, da bi bil neizmerno vesel zaključka mojega študija. Pogrešamo te!
Ključne besede: mediji, branje, športna rekreacija, telesna aktivnost
POVEZANOST MED SPREMLJANJEM ŠPORTNO-REKREATIVNIH MEDIJSKIH VSEBIN IN ZDRAVIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM BRALCEV
Grega Žunič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Športna rekreacija, Šport in mediji Število strani: 60 Število preglednic: 27 Število slik: 10 Število virov: 19 IZVLEČEK
Namen tega diplomskega dela je raziskati povezavo med branjem športno-rekreativnih vsebin in športno-rekreativnim udejanjanjem ter med branjem športno-rekreativnih vsebin in osveščenostjo posameznikov glede športne rekreacije. Predpostavljamo, da posamezniki, ki bolj pogosto prebirajo medijske vsebine s tega področja, živijo bolj zdravo in pogosteje vključujejo šport in rekreacijo v svoj življenjski slog. Zato smo za to diplomsko nalogo zastavili dva glavna cilja. Naš prvi cilj je bil, ugotoviti povezanost med prebiranjem športno-rekreativnih vsebin v medijih in poznavanjem pozitivnega vpliva športne rekreacije na zdravje. Drugi cilj pa je bil, ugotoviti povezanost med količino telesne dejavnosti posameznikov in branja športno-rekreativnih vsebin v medijih. Za doseganje ciljev diplomske naloge smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil objavljen na portalu viva.si. Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS. V sklopu primerjave posameznih podatkov med seboj smo uporabili program Crosstabs, ki nam je omogočil pregled in primerjavo podatkov v kontingenčnih tabelah. Podatke, kjer so nas zanimali povprečje in minimalne ter maksimalne vrednosti, smo izračunali s pomočjo programa Descriptives. Vzorec količine telesne aktivnosti in športno-rekreacijske aktivnosti smo testirali za normalno porazdelitev s funkcijo Explore. Shapiro-Wilkov test je pokazal nenormalno porazdelitev vzorca, zato smo nadaljnje izračune in statistično analizo naredili s pomočjo neparametričega testa. Izbrali smo Kruskal-Wallisov test, ki je najbolj primerna neparametrična alternativa klasičnim parametričnim testom. Ugotovili smo, da povezava med branjem športno-rekreativnih vsebin in količino športne rekreacije ter telesne dejavnosti posameznika obstaja. Posamezniki, ki bolj pogosto berejo športno-rekreativne vsebine, so več minut na teden telesno dejavni in se več minut na teden ukvarjajo z visoko in srednje intenzivno športno rekreacijo. Prav tako obstaja povezava med branjem teh vsebin in osveščenostjo posameznikov. Posamezniki, ki bolj pogosto berejo športno-rekreativne vsebine, so bolj osveščeni glede športne rekreacije in telesne dejavnosti.
Keywords: media, reading, sports and recreation, physical activity
THE CORRELATION BETWEEN READING SPORTS AND RECREATION CONTENT AND HEALTHY LIFESTYLE OF READERS
Grega Žunič University of Ljubljana, Faculty of sports, 2016 Sport and recreation, Sport and media Page number: 60 Stable number: 27 Picture number: 10 Source number: 19 ABSTRACT
The purpose of this thesis is to research the correlation between reading sports and recreational content and sports and recreational actualization and between reading and awareness of individuals about sports recreation. We assume that individuals who consume sports and recreation content, live healthier and are more likely to include sports and recreation in their lifestyle. Therefore, for this thesis we set two main objectives. The first objective is to determine relationship between reading about the sports and recreational activities in the media and knowledge of their positive impact on health. The second objective is to determine relationship between the amount of physical activity of individuals and reading about sports and recreational activities in the media. In order to achieve the objectives of the thesis, we used a questionnaire which was published on the viva.si website. Data was analysed using SPSS. For the calculation we used the programs frequencies, crosstabs, descriptives, explore and k-Independent samples. In the context of a comparison of individual data with one another, we used the program Crosstabs, which has allowed us to review and compare the respective data in contingency tables. Data, where we were interested in the average and the minimum and maximum values was calculated using the program Descriptives. Sample quantities of physical activity and sports and recreational activities were tested for normal distribution using Explore. Shapiro-Wilk test showed abnormal distribution of the sample, so further calculations and statistical analysis was made using non-parametric test. We chose the Kruskal-Wallis test, which is the most appropriate non-parametric alternative to the classical parametric test. We have found that the link between reading the sports and recreation content and quantity of physical activity of the individuals. Individuals who read sport and recreation contents more often are physical active more minutes per week. Also there is a connection between reading and awareness of individuals. Individuals who read about sports and recreation more often are more conscious regarding sports recreation and physical activity.
7
KAZALO
1.Uvod ....................................................................................................................... 11
1.1 Opredelitev športne rekreacije ......................................................................... 12
1.1.1 Telesna dejavnost ...................................................................................... 12
1.1.2 Športna dejavnost ...................................................................................... 12
1.1.3 Športna rekreacija ...................................................................................... 12
1.2 Vpliv telesne dejavnosti na zdravje .................................................................. 12
1.2.1 Telesno zdravje .......................................................................................... 13
1.2.2 Duševno zdravje ........................................................................................ 13
1.3 Priporočena količina telesne aktivnosti ............................................................ 14
1.4 Gibalne navade Slovencev ............................................................................... 15
1.5 Mediji in športno-rekreativne vsebine ............................................................... 16
1.5.1 Tiskani mediji ............................................................................................. 17
1.5.2 Spletni mediji .............................................................................................. 17
1.5.3 Vpliv medijev na posameznika ................................................................... 18
1.5.4 Revija Viva ................................................................................................. 19
1.6 Cilji in Hipoteze ................................................................................................. 22
1.6.1 Cilji ............................................................................................................. 22
1.6.2 Hipoteze ..................................................................................................... 22
2. Metode dela ........................................................................................................... 23
2.1 Preizkušanci ..................................................................................................... 23
2.2 Pripomočki ........................................................................................................ 23
8
2.3 Postopek .......................................................................................................... 23
3. Rezultati ................................................................................................................. 25
3.1 Demografski podatki ......................................................................................... 25
3.2 Bralne navade .................................................................................................. 29
3.3 Gibalne navade ................................................................................................ 31
Športno-rekreativne aktivnosti ............................................................................ 31
3.4 Zdravstveno stanje ........................................................................................... 33
3.5 Povezava med podatki ..................................................................................... 37
3.6 Statistična analiza ............................................................................................ 48
3.6.1 Analiza H2 .................................................................................................. 48
3.6.2 Analiza H1 .................................................................................................. 51
4. Razprava ............................................................................................................... 53
5. Sklep ...................................................................................................................... 56
6.Viri .......................................................................................................................... 57
7. Priloge ................................................................................................................... 59
7.1 Anketni vprašalnik ............................................................................................ 59
9
KAZALO TABEL
Tabela 1: Rezultati frekvence spola anketiranih posameznikov ................................ 25
Tabela 2: Rezultati starostnih skupin posameznikov ................................................. 26
Tabela 3: Rezultati najvišje dosežene izobrazbe anketirancev ................................. 27
Tabela 4: Rezultati statusa anketirancev ................................................................... 28
Tabela 5: Rezultati zakonskega stana anketiranev ................................................... 29
Tabela 6: Pogostost branja športno-rekreativnih vsebin glede na spol ..................... 29
Tabela 7: Rezultati za oceno primernosti količine športno-rekreativnih informacij v
medijih ....................................................................................................................... 30
Tabela 8: Ocena kredibilnosti športno-rekreativnih vsebin v medijih ......................... 31
Tabela 9: Rezultati raztezanja/ogrevanja pred vadbo ............................................... 32
Tabela 10: Rezultati raztezanja/ogrevanja v minutah ................................................ 33
Tabela 11: Rezultati samoocene pogostosti telesne aktivnosti ................................. 33
Tabela 12: Povprečje in maksimalna vrednost ITM anketiranih posameznikov ........ 34
Tabela 13: Rezultati podatkov samoocene zdravega prehrajevanja posameznikov . 35
Tabela 14: Prikaz rezultatov števila dnevnih obrokov posameznikov ....................... 35
Tabela 15: Prikaz rezultatov uživanja alkoholnih pijač anketirancev ......................... 36
Tabela 16: Prikaz rezultatov samoocene primernosti telesne teže posameznikov ... 36
Tabela 17: Rezultati cross-tab izračuna povezanosti med količino telesne aktivnosti
in branjem športno-rekreativnih vsebin ...................................................................... 37
Tabela 18 Prikaz rezultatov za povezavo med branjem športno-rekreativnih vsebin in
količino srednje in visoko intenzivne telesne aktivnosti ............................................. 39
Tabela 19: Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in
samooceno primernosti količine telesne aktivnosti .................................................... 40
Tabela 20: Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in
raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo ........................................................................ 42
Tabela 21: Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in
samooceno primernosti telesne teže ......................................................................... 43
Tabela 22: Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in
samooceni primernosti prehrane ............................................................................... 45
Tabela 23: Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in
indeksom telesne mase ............................................................................................. 46
10
Tabela 24: Prikaz rezultatov povezave med ITM in samooceno primernosti telesne
teže ............................................................................................................................ 47
Tabela 25: Rezultati testa normalne porazdelitve ..................................................... 49
Tabela 26: Rezultati Kruskal-Wallisovega testa za H2 .............................................. 51
Tabela 27: Rezultati Kruskal-Wallisovega testa H1 ................................................... 52
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz vrednosti ITM posameznikov ............................................................. 34
Slika 2: Grafični prikaz rezultatov cross-tab izračuna povezanosti med količino
telesne aktivnosti in branjem športno-rekreativnih vsebin ......................................... 38
Slika 3 Grafični prikaz rezultatov cross-tab izračuna povezanosti med količino visoko
in srednje intenzivne športno-rekreativne aktivnosti in branjem športno- -
rekreativnih vsebin ..................................................................................................... 40
Slika 4: Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin
in samooceno primernosti količine telesne aktivnosti ................................................ 41
Slika 5: Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin
in raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo .................................................................... 43
Slika 6: Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin
in samooceno primernosti telesne teže ..................................................................... 44
Slika 8: Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin
in indeksom telesne mase ......................................................................................... 47
Slika 9: Grafični prikaz rezultatov povezave med ITM in samooceno primernosti
telesne teže ............................................................................................................... 48
Slika 10: Prikaz porazdeljenosti vzorca količine športno-rekreativnih dejavnosti ...... 50
11
1. Uvod Redna gibalna dejavnost v vseh življenskih obdobjih predstavlja pomemben element
telesnega, čustvenega in mentalnega zdravja posameznika. Dejstvo je, da je gibanje,
ki je v jedru vsake športno-rekreativne dejavnosti, pomembna sopotnica človekovega
življenja. Športno-rekreativna dejavnost je namreč pomembno sredstvo, ki vpliva na
celovito ravnovesje človeka in ustvarja harmonijo med njegovo večrazsežnostno
naravo in vsakdanjimi napori ter delovnimi obveznostmi (Berčič, 2001). Prav tako
obstaja povezava med stopnjo športne dejavnosti in zadovoljstvom z življenjem, in
sicer so s svojim življenjem najbolj zadovoljni tisti, ki so najbolj športno dejavni
(Planinšek, Škof, Leskošek, Žmuc Tomori in Pori, 2014).
Zdrav življenjski slog je za določene segmente populacije bolj značilen kot za druge.
Opažena je pozitivna povezava med zdravim življenjskim slogom in ženskim spolom.
Študije poudarjajo, da ženske, bogati, izobraženi in mladi živijo bolj zdravo, pri
ohranjanju zdravja pa ženske večji pomen pripisujejo zdravi prehrani, moški pa fizični
aktivnosti (Blaxter v Black 2004, 248).
V sodobni družbi je odgovornost za zdravje preložena predvsem na posameznika,
tako se od njega pričakuje, da bo sam s preventivnimi ukrepi poskrbel za
maksimizacijo svojega zdravja in počutja (Kamin in Tivadar, 2003). Nenadomestljivo
sredstvo za izobraževanje in informiranje splošne populacije o zdravem življenjskem
slogu so danes mediji s svetovnim spletom. »Mediji nam direktno in indirektno
ponujajo, če že ne vsiljujejo, življenjske vrednote in merila« (Doupona Topič, 2010,
str. 14).
Z diplomskim delom želimo raziskati povezavo med prebiranjem informacij o športu
in športni rekreaciji ter športno-rekreativnim udejanjanjem, tako z vidika
ozaveščenosti o pozitivnem vplivu športne rekreacije na zdravje kot z vidika
motivacije za rekreativno udejanjanje. Predpostavljamo, da posamezniki, ki bolj
pogosto prebirajo medijske vsebine s tega področja, živijo bolj zdravo in pogosteje
vključujejo šport in rekreacijo v svoj življenjski slog.
Ker je pomembno, da posameznik vsebinam o zdravem življenjskem slogu tudi
zaupa, bomo preučevali povezavo med prebiranjem vsebin na portalu viva.si, ki
12
objavlja poljudne informacije za zdrav življenjski slog, v katerega uvrščajo vsebine o
preventivi in zdravljenju bolezni, prehrani, gibanju in psihologiji, pri njihovem
objavljanju kot recenzenti, avtorji ali sogovorniki sodelujejo strokovnjaki s teh
področij, zato je portal med kredibilnejšimi slovenskimi spletnimi viri informacij za
splošno javnost.
1.1 Opredelitev športne rekreacije
1.1.1 Telesna dejavnost Kot navajajo Planinšek, Škof, Leskošek, Žmuc Tomori in Pori (2014), je telesna
dejavnost širše opredeljena kot športna dejavnost in je vsako mišično gibanje, tudi
nenačrtovano, ki botruje večji porabi energije v telesu.
1.1.2 Športna dejavnost Podkategorija telesne dejavnosti je športna dejavnost (Planinšek, Škof, Leskošek,
Žmuc Tomori in Pori, 2014), ki je načrtovana, določena z razporeditvijo elementov in
razmerji med njimi. Funkcija športne dejavnosti je izboljšanje telesnega zdravja.
1.1.3 Športna rekreacija Del zdravega načina življenja je tudi redna telesna dejavnost, katere nadgradnja je
športna rekreacija. Zakon o športu razlaga športno rekreacijo kot športno dejavnost
odraslih vseh starosti in družin. Beseda rekreacija izvira iz latinske besedne zveze
“re creare”, kar pomeni nekaj ponovno ustvariti ali preoblikovati. Gibanje, sreča in
zadovoljstvo posameznika so bistvo športne rekreacije (Pori in drugi, 2013).
1.2 Vpliv telesne dejavnosti na zdravje Obstajajo nesporni dokazi, da redna fizična aktivnost preventivno vpliva na razvoj
nekaterih kroničnih bolezni, ki jih povezujemo s prezgodnjo smrtjo. Obstaja očitna
linearna povezanost med količino fizične aktivnosti in zdravstvenim statusom
posameznikov, kar se odraža v manjši verjetnosti kroničnih bolezni pri posameznikih,
13
ki so redno fizično aktivni oz. se na sploh več gibljejo. Največje razlike oz. napredek
pa se pokažejo pri posameznikih, ki so bili do neke točke skoraj popolnoma fizično
neaktivni in so nato začeli z redno telesno dejavnostjo. Pri teh posameznikih se
zdravstveno stanje najhitreje izboljša. Današnje smernice in priporočila prinašajo
dobre rezultate pri tistih posameznikih, ki se jih držijo. Pomembno pa je poudariti, da
se zdravstveno stanje posameznikov, ki se gibljejo več, kot je priporočeno, še
dodatno izboljša. Programi, ki promovirajo več gibanja, bi morali ciljati na vse
starostne skupine ljudi, saj se nekatere kronične bolezni lahko začnejo že v otroštvu
(Werburton, Nicol in Bredin, 2006).
Berčič, Sila, Tušak in Semolič (2007) ugotavljajo, da so raziskave in znanstvene
ugotovitve pokazale, da sta zdravje in športna rekreacija tesno povezana, še
posebej, ko govorimo o holističnem zdravju v družini.
Teorija in praksa kažeta, da ima preventivna dejavnost v obliki športne rekreacije na
posameznikovo zdravje enak ali celo večji vpliv kot kurativna dejavnost (Barborič in
drugi, 2005).
Ugotovljeno je bilo, da se je število redno aktivnih rekreativcev povečalo, kar se
pripisuje večji ozaveščenosti populacije na področju športne rekreacije (Barborič in
drugi, 2005).
1.2.1 Telesno zdravje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2016) navaja, da srednje intenzivna redna
telesna aktivnost (kolesarjenje, hoja …) prinaša pozitivne učinke na telesno zdravje.
Znižuje možnost srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni ter raka debelega črevesa in
dojke. Zadostna količina telesne aktivnosti zmanjšuje tudi možnost zloma kolka in
vretenc.
1.2.2 Duševno zdravje Berčič, Sila, Tušak in Semolič (2007) ugotavljajo, da je tudi duševno zdravje močno
povezano s športno rekreacijo.
14
Torej lahko povzamemo, da telesna aktivnost, bolj natančno športna rekreacija,
nesporno pozitivno vpliva tako na duševno kot tudi na telesno zdravje posameznika.
Ko govorimo o posameznikovem zdravju skozi holistično prizmo, ne smemo govoriti
le o odsotnosti bolezni, temveč o stanju posameznika oziroma o njegovi vitalnosti
glede na starost.
1.3 Priporočena količina telesne aktivnosti Kot smo že povedali, je telesna aktivnost vse, kar poveča mišično aktivnost v telesu.
Vsako razumsko razmišljanje nam pravi, da se moramo več gibati oz. biti več telesno
dejavni. Ampak, koliko je premalo in koliko je dovolj. Na to vprašanje odgovarjajo
številne raziskave, tako medicinske kot tudi kineziološke. Odgovor smo poiskali pri
najvišji avtoriteti na področju skrbi za zdravje na svetu, pri Svetovni zdravstveni
organizaciji.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2016)priporoča:
Otroci in najstniki med 5. in 17. letom:
bi morali izvajati srednje intenzivno in visoko intenzivno telesno aktivnost vsaj 60
minut na dan.
Odrasli med 18. in 64. letom:
bi morali izvajati srednje intenzivno telesno aktivnost 150 minut na teden ali visoko
intenzivno telesno aktivnost 75 minut na teden ali ekvivalentno kombinacijo srednje
in visoko intenzivne fizične aktivnosti.
Odrasli, starejši od 64. let:
bi morali izvajati srednje intenzivno telesno aktivnost 150 minut na teden ali visoko
intenzivno telesno aktivnost 75 minut na teden ali ekvivalentno kombinacijo srednje
in visoko intenzivne telesne aktivnosti.
15
1.4 Gibalne navade Slovencev V raziskavi Eurobarometer, ki je bila izvedena leta 2013 na področju celotne
Evropske unije, je kar 76 % Slovencev navedlo, da se s športno rekreacijo ukvarjajo
zaradi zdravega načina življenja oziroma zaradi želje po izboljšanju zdravstvenega
stanja. V povprečju je ta motivator navedlo 62 % prebivalcev EU, kar je za 14
odstotnih točk manj kot v Sloveniji. Pri nas je to najbolj pogost razlog za ukvarjanje s
športno rekreacijo. Drugi najbolj pogost razlog je sprostitev. Ta razlog je navedlo 60
% vprašanih Slovencev. (Eurobarometer, 2014)
Predmet raziskave je bilo tudi trajanje srednje intenzivne športno-rekreativne
dejavnosti pri Evropejcih. Od Slovencev jih je 21 % navedlo, da takšno intenzivnost
rekreacije izvajajo manj kot 30 minut, 39 % jih je navedlo trajanje do 60 minut, 17 %
trajanje do 90 minut, 11 % do 120 minut in 11 % jih je navedlo trajanje srednje
intenzivne športne rekreacije več kot 120 minut. Pri trajanju srednje intenzivne
rekreacije smo glede na to raziskavo v samem vrhu Evropske unije. (Eurobarometer,
2014)
Tudi raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zdravje in vedenjski slog
prebivalcev Slovenije (NIJZ, 2012) je pokazala, da je trend v gibalnih navadah
Slovencev pozitiven. Tako so pri anketiranih med 25. in 64. letom ugotovili naslednje:
1. V dvanajstih letih se je delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino
telesne dejavnosti po priporočilih SZO, povečal za 8,8 odstotne točke – s 50
% na 58,8 %.
2. V enakem obdobju se je delež posameznikov ki dosegajo zadostno količino
intenzivne telesne dejavnosti po priporočilih WHO povečal za 6,5 odstotne
točke – s 36,7 % na 43,2 %.
3. Tudi delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino zmerne telesne
dejavnosti po priporočilih SZO, se je povečal za 13,5 odstotne točke – s 23,1
% na 36,6 %.
4. Največji preskok pa se je pokazal pri deležu posameznikov, ki dosegajo
zadostno količino hoje kot telesne dejavnosti po priporočilih SZO. Ta se je
namreč povečal za 25,2 odstotne točke – s 23,6 % na 48,8 %.
Omenjena raziskava je pokazala tudi zanimive razlike med spoloma v vedenjskem
slogu prebivalcev:
16
1. Pri ženskah se je pokazal višji porast števila tistih, ki dosegajo zadostno
količino telesne dejavnosti po priporočilih SZO. V obdobju med letoma 2001 in
2012 se je število žensk, ki dosegajo zadostno količino telesne dejavnosti
povečalo za 13 %, število moških pa za 4,7 %.
2. V enakem obdobju so ženske dosegle tudi višji porast pri doseganju zadostne
količine intenzivne telesne dejavnosti (7,7 %), zmerne telesne dejavnosti (13,2
%) in hoje (28,6 %).
3. Med moškimi je bil v enakem obdobju dosežen nižji porast tistih, ki dosegajo
zadostne količine intenzivne telesne dejavnosti (5,3 %), zmerne telesne
dejavnosti (10 %) in hoje (22,1 %).
Tudi pri starostnih skupinah so se pokazale razlike v trendih rasti posameznikov, ki
dosegajo zadostno količino telesne dejavnosti po priporočilih SZO. Tako so
posamezniki med 25. in 39. letom starosti dosegli 12% porast med letoma 2001 in
2012. V enakem obdobju so posamezniki med 40. in 45. letom dosegli 7,3% porast.
Posamezniki med 55. in 64. letom pa so dosegli 4,1% porast.
Glede na omenjeno raziskavo lahko sklepamo, da se največji napredek v številu
posameznikov, ki dosegajo zadostno količino telesne dejavnosti po priporočilih SZO,
kaže pri ženskah in posameznikih med 25. in 39. letom starosti.
1.5 Mediji in športno-rekreativne vsebine Glede na to, da je predmet te diplomske naloge povezava med branjem in športnim
udejstvovanjem in zdravim življenjskim slogom posameznikov, se bomo osredotočili
na tiskane in spletne medije.
Leavy, Bull, Rosenberg in Bauman (2011) ugotavljajo, da množični mediji s
kampanjami poskušajo povečati družbeno osveščenost in spremeniti mnenje družbe
o telesni dejavnosti. Želijo spremeniti ravnanja posameznikov v povezavi s fizično
aktivnostjo. Množični mediji so lahko dobro orodje za posredovanje športno-
rekreativnih vsebin množicam ali posameznim skupinam prebivalstva. Tudi Topičeva
(2010) pravi, da so mediji sredstvo za izobraževanje in osveščanje javnosti o
zdravem življenjskem slogu. Med medije prišteva tudi splet. Preko množičnih občil
sprejemamo različne vrednote in merila v naše življenje.
17
Kakšne so bralne navade v Sloveniji, lahko ugotavljamo preko dveh največjih
raziskav, Nacionalne raziskave branosti in Merjenje obiskanosti spletnih strani.
1.5.1 Tiskani mediji Nacionalna raziskava branosti beleži in analizira branost slovenskih tiskanih medijev.
Branost se meri s pomočjo treh metod. Prva metoda določa valuto, druga meri doseg
medija, tretja pa je temelj strokovnih raziskovalnih namenov. Raziskava meri tudi
pogostost branja, uporablja metodo zadnjega branja, ki se uporablja po vsem svetu
in kakovost branja (Slovenska oglaševalska zbornica, 2016).
Iz podatkov raziskave, ki veljajo za leti 2013/2014, je razvidno, da dnevni časopisi
dosežejo največ bralcev, med 26.000 in 336.000, priloge pa med 7.000 in 310.000.
Priloga s področja športne rekreacije z največjim dosegom je Polet, ki doseže kar
155.000 bralcev. Tedniki, vključeni v raziskavo, dosežejo med 34.000 in 288.000
bralcev. Mesečniki dosegajo med 9.000 in 101.000 bralcev. Lepa in zdrava,
mesečnik s področja športne rekreacije, doseže 31.000 bralcev. Dvomesečniki, ki jih
je obravnavala raziskava, dosegajo med 6.000 in 71.000 bralcev. Polet fit,
dvomesečenik s področja športne rekreacije pa dosega 26.000 bralcev.
Dvomesečnik z drugim največjim dosegom je Medicina in ljudje, ki doseže 19.000
bralcev (Slovenska oglaševalska zbornica, 2016).
Iz raziskave je razvidno, da imamo v Sloveniji zadostno količino medijskih vsebin s
področja športne rekreacije in zdravega življenjskega sloga. Te vsebine glede na
raziskavo dosežejo velik krog slovenskega prebivalstva.
1.5.2 Spletni mediji Merjenje obiskanosti spletnih strani je osrednja raziskava na področju spletnih
medijev. Podatke iz raziskave uporabljajo analitiki, spletni oglaševalci in spletni
založniki za raziskave spletnega trga, analize socio-demografskih profilov ter
primerjavo in vrednotenje posameznih spletnih strani (Ipsos, 2016).
“Osnovne lastnosti modela zbiranja podatkov so:
• Stalna tehnična meritev, katere cilj je nenehen zajem podatkov o obiskanosti
18
spletnih strani in navadah spletnih obiskovalcev. Podatki tehnične meritve
predstavljajo osnovo za opredelitev dosega.
• Spletna pop-up anketa; zbiranje podatkov o socio-demografiji in življenjskem
stilu spletnih obiskovalcev,
• Kontrolna telefonska anketa za potrjevanje s spletno anketo pridobljenih
podatkov.” (Ipsos, 2016)
Iz raziskave je mogoče razbrati, da je slovenska spletna populacija decembra 2015
obsegala 1.452.161 posameznikov, v raziskavo pa je bilo vključenih 1.497.073
posameznikov.
Spletni mediji s področja športne rekreacijo, ki sodelujejo v raziskavi MOSS, so:
Siol.net z dosegom 589.894 posameznikov/mesec, med.over.net, ki doseže 398.453
posameznikov na mesec, vizita.si z dosegom 279.995, zadovoljna.si, ki doseže
213.331 posameznikov na mesec, moskisvet.com z dosegom 199.087, zenska.si z
dosegom 196.538, aktivni.si, ki doseže 134.338 posameznikov na mesec,
cosmopolitan.si z dosegom 132.088, moski.si z dosegom 125.173, viva.si z dosegom
100.658 posameznikov na mesec, micna.si z dosegom 71.052, sensa.si z dosegom
47.048, bicikel.com z dosegom 15.347 in polet.si, ki doseže 14.314 posameznikov na
mesec (Ipsos, 2016).
1.5.3 Vpliv medijev na posameznika “Kot socialna in politična sila je javno mnenje naravno povezano s tiskom. Časniki
igrajo pomembno vlogo ne samo pri oblikovanju mnenja kot prenosniki informacij
publiki, ampak tudi kot najpomembnejše izrazno sredstvo javnosti, s katerim se
oblikuje virtualna (duhovno, ne pa prostorsko povezana) javnost.” (Splichal, 1997)
Topičeva in Petrovič (2000) pravita, da je bilo posameznikovo ožje okolje (družina,
prijatelji in učitelji) dolgo časa primaren vir socializacije. Od svojega pojava pa so
množični mediji prevzeli vlogo socializatorjev tako na primarni kot sekundarni ravni.
Množična občila nam posredno in neposredno podajajo ali vsiljujejo osnovne
vrednote, ki veljajo tudi za šport in rekreacijo. Te vrednote niso le nekakšna
odslikava, ampak vodila družbeno sprejemljivega.
19
Torej so mediji tisti, ki nam ponujajo oziroma vsiljujejo vrednote na področju
zdravega načina življenja, športne rekreacije in fizične aktivnosti. Mediji so tisti, ki
nam povedo, koliko naj bi se gibali, katere oblike vadbe naj izvajamo in kako naj
vadbo izvajamo. Smotrno je dognanje, da so ljudje, ki so bolj izpostavljeni medijem
oziroma bolj pogosto berejo vsebine s področja športne rekreacije in zdravega
načina življenja, bolj motivirani k temu, da te vsebine upoštevajo in nauke teh vsebin
realizirajo v praksi.
Ena od raziskav, ki je bila opravljena v Avstraliji, je tako pokazala, da za
posameznike, ki so bili izpostavljeni sporočilom medijske kampanje, ki je promovirala
fizično aktivnost, obstaja večja verjetnost, da bodo povečali količino telesne
dejavnosti za eno uro na teden. V primerjavi z vzorcem posameznikov, ki niso bili
izpostavljeni tej kampanji, je za vzorec posameznikov, ki so bili izpostavljeni,
obstajala kar 2,08-kratna večjo verjetnost, da bodo povečali količino telesne
aktivnosti (Bauman, Bellew in Vita, 2001).
Metaanaliza treh raziskav na področju vpliva množičnih medijev je pokazala, da so ti
povečali verjetnost za doseganje priporočenih količin hoje za 53 % (Ajibola, Kaveh in
Goodarz, 2013).
1.5.4 Revija Viva Viva, revija za boljše življenje, je mesečnik (Sotlar Južnič, Pustavrh in Kojić, 2016), ki
je na slovenskem trgu prisotna 22 let. Glede na vsebino se tradicionalno umešča v
sklop revij za zdravo življenje. Vsebine bi lahko hierarhično razvrstili v naslednje
sklope:
• Zdrav življenjski slog: nasveti za zdravo življenje in preprečevanje bolezni;
• Zdravje
1. kot ga obravnava (na podatkih temelječa) uradna medicina: preventiva,
dejavniki tveganja za bolezni, simptomi, diagnostika, metode in postopki
zdravljenja;
20
2. kot ga obravnava integrativna (komplementarna) medicina: celosten
pogled na človeka, bolezenski znaki in stanja, alternativne oblike
zdravljenje in samozdravljenje;
• Hrana: zdrav način prehranjevanja in samooskrba s hrano
• Gibanje (rekreacija): vpeto v vse predstavitve o preventivi in kurativi ali pa
predstavljeno samostojno (pomen, učinki, samomotivacija)
• Psihologija: družinski in partnerski odnosi, vzgoja, spolnost, psihološki razvoj
posameznika, družbena angažiranost
• Okolje in ekologija: naravi prijazen način bivanja, varstvo okolja,
ekokmetovanje, ekopridelava, skrb za živali.
Uredniška politika revije je naravnana v smeri ozaveščanja posameznika, ki
prevzema odgovornost za svoje zdravje in v odnosih do drugih, okolja in živali deluje
trajnostno. V okviru tega revija dodatno izdaja še priloge, knjige in priročnike.
Osnovni podatki
• Periodika: mesečnik (12 izvodov na leto)
• Naklada: 12.000–18.000 izvodov
• Doseg: 49.000 (NRB, 2016)
• Število strani: 96–116, barvne
• Založnik: Vanema, storitve, d. o. o.
• Prva izdaja: december 1993
Revija Viva ima tudi mesečno tablično izdajo (Android in iOS tablice), ki sledi vsebini
aktualne mesečne tiskane izdaje (Sotlar Južnič, Pustavrh in Kojić, 2016).
Struktura bralcev:
Večina bralcev revije sodi v starostno skupino od 26 do 65 let (75 %), nad 66 let jih je
20 % in pod 25 let 5 %. V strukturi bralcev je 70 % žensk. Bralci, ki so večinoma z
mestnih območij, so visoko izobraženi (55 %) in imajo visok povprečni dohodek ter
aktiven življenjski slog. Največ kupcev revije Viva je v poklicnih panogah: storitvene
dejavnosti, zdravstveni poklici, državna uprava, učitelji, socialni delavci, aktivni
21
upokojenci, žene vodilnih, društva bolnikov, administrativni poklici, psihoterapevti,
psihologi (Sotlar Južnič, Pustavrh in Kojić, 2016).
Spletni portal viva.si
Vsebine spletnega medijskega portala viva.si so podobno kot v tiskanem mediju
naravnane na področje zdravja, zdravega življenjskega sloga in dobrega počutja.
Na portalu je 1.200 obdelanih bolezni, 4.500 člankov o preventivi, samopomoči in
naravnem zdravljenju, 1.800 intervjujev, 2.000 člankov o zdravi prehrani in gibanju,
2.000 člankov s področja psihologije, o vzgoji otrok, partnerskih odnosih. V leksikonu
bolezni je na portalu predstavljenih 3.200 simptomov bolezni.
Registrirani uporabniki lahko dnevno prejemajo e-novice, komentirajo članke,
sodelujejo v forumu (debatah) ali postavljajo vprašanja Vivinim strokovnjakom. Profil
registriranega uporabnika deluje po načelu socialnega omrežja, kar pomeni, da si
vsak uporabnik lahko izbere področja, ki ga posebej zanimajo, spremlja na novo
objavljene prispevke s teh področij in e-novice, uporablja koledar o najzanimivejših
dogodkih meseca, sledi drugim uporabnikom in njihovim objavam ter novim objavam
v forumu (Sotlar Južnič, Pustavrh in Kojić, 2016).
Struktura uporabnikov
Večina uporabnikov spletnega portala viva.si sodi v starostno skupino od 25 do 49 let
(55 %), v skupini od 50 do 59 let jih je 20 %, nad 60 let 15 %in od 20 do 24 let 10 %;
med uporabniki je v povprečju 65 % žensk. Največ uporabnikov ima srednješolsko
izobrazbo, sledijo jim visoko- in višješolsko izobraženi ter študenti. Polovica
uporabnikov ima otroke in do portala dostopa od doma – večina živi v osrednji
slovenski regiji ali na drugih mestnih območjih. Portal viva.si obiskujejo angažirani
uporabniki, ki redno sodelujejo v razpravah, komentiranju člankov, se po pomoč
obračajo na Vivine strokovnjake, prebirajo e-novice in newsletter (Sotlar Južnič,
Pustavrh in Kojić, 2016).
22
1.6 Cilji in Hipoteze
1.6.1 Cilji
Z diplomskim delom želimo raziskati povezavo med prebiranjem informacij o športu
in športni rekreaciji ter športno-rekreativnim udejanjanjem, tako z vidika
ozaveščenosti o pozitivnem vplivu športne rekreacije na zdravje kot z vidika
motivacije za rekreativno udejanjanje. Predpostavljamo, da se posamezniki, ki bolj
pogosto prebirajo medijske vsebine s tega področja, živijo bolj zdravo in pogosteje
vključujejo šport in rekreacijo v svoj življenjski slog. Zato smo za to diplomsko nalogo
zastavili dva glavna cilja:
• Ugotoviti povezanost med prebiranjem športno-rekreativnih vsebin v medijih in
poznavanjem pozitivnega vpliva športne rekreacije na zdravje.
• Ugotoviti povezanost med količino telesne dejavnosti posameznikov in
prebiranjem športno-rekreativnih vsebin v medijih.
1.6.2 Hipoteze Glede na cilje smo postavili naslednji alternativni hipotezi:
H1: Posamezniki, ki namenijo več časa prebiranju športno-rekreativnih vsebin, so
bolj ozaveščeni o pozitivnem vplivu športne rekreacije na zdravje.
H2: Posamezniki, ki namenijo več časa prebiranju športno-rekreativnih vsebin, se
več ukvarjajo s športno-rekreativno dejavnostjo.
23
2. Metode dela
2.1 Preizkušanci V vzorec merjencev smo zajeli 301 uporabnika medijskega portala revije Viva
(www.viva.si.) in Facebook profila revije Viva.
Portal viva.si mesečno obišče povprečno 100.000 različnih uporabnikov. Med
uporabniki spletnega portala so lestvice in deleži glede na starost naslednji: 18–24 let
(11,25 %), 25–34 let (32,72 %), 35–44 let (28,23 %), 45–54 let (10,88 %), 55–64 let
(88,61 %) in +65 let (8,31 %). Med uporabniki spletnega portala je 26,5 % moških in
73,5 % žensk.
2.2 Pripomočki Posameznike smo anketirali z uporabo anonimne spletne ankete. Kot orodje za
anketiranje smo uporabili EnKlikAnketo (https://www.1ka.si/). Lastnik orodja je
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za družboslovno
informatiko. Orodje upošteva najvišje metodološke standarde spletnega anketiranja.
Za analizo vedenja in demografije uporabnikov smo uporabili statistični orodji Google
Analytics (https://www.google.com/analytics/) in Piwik Analitycs (piwik.org). Obe
orodji sta prepoznani kot industrijski standard med spletnimi statističnimi orodji in sta
široko uporabljeni po vsem svetu.
2.3 Postopek Anketa je bila objavljena na portalu viva.si in na Facebook profilu viva.si in je bila
anonimna. Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS (Statistical Package
for the Social Sciences). Izračunali smo frekvence, kontingenčne tabele, test
normalnosti – Shapiro-Wilkov test, deskriptivne statistike in Kruskal-Wallisov test. Za
izračun smo uporabili programe Frequencies, Crosstabs, Descriptives, Explore In K
Independent Samples.
Demografske in zdravstvene podatke ter podatke, ki so se nanašali na gibalne in
bralne navade, smo analizirali s pomočjo programa Frequencies.
24
Za primerjavo posameznih podatkov med seboj smo uporabili program Crosstabs, ki
nam je omogočil pregled in primerjavo podatkov v kontingenčnih tabelah.
Podatke, kjer so nas zanimali povprečje in minimalne ter maksimalne vrednosti, smo
izračunali s pomočjo programa Descriptives.
Vzorec količine telesne aktivnosti in športno-rekreacijske aktivnosti smo testirali za
normalno porazdelitev s funkcijo Explore. Shapiro-Wilkov test je pokazal nenormalno
porazdelitev vzorca, zato smo nadaljnje izračune in statistično analizo naredili s
pomočjo neparametričnega testa. Izbrali smo Kruskal-Wallisov test, ki je najbolj
primerna neparametrična alternativa klasičnim parametričnim testom.
25
3. Rezultati
Anketo je izpolnil 301 posameznik. Podatke smo razdelili v pet podpodročij:
1. Demografski podatki
2. Bralne navade posameznikov
3. Gibalne navade posameznikov
4. Zdravstveno stanje posameznikov
5. Povezave med podatki
6. Statistična primerjava
3.1 Demografski podatki V anketo smo v skupino demografskih podatkov vključili spol, starost, zakonski stan,
najvišjo doseženo izobrazbo in status posameznikov.
Tabela 1
Rezultati frekvence spola anketiranih posameznikov
Spol:
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Moški 102 33,9 33,9 33,9
Ženski 199 66,1 66,1 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Iz podatkov o spolu (Tabela 1) posameznikov je mogoče razbrati, da je na vprašanja
odgovorilo več žensk (66,1 %) kot moških (33,9 %).
Starost
26
Tabela 2
Rezultati starostnih skupin posameznikov
V katero starostno kategorijo spadate?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Veljavni 10–20 let 11 3,7 3,7 3,7
21–30 let 72 23,9 23,9 27,6
31–40 let 66 21,9 21,9 49,5
41–50 let 67 22,3 22,3 71,8
51–60 let 60 19,9 19,9 91,7
61–70 let 20 6,6 6,6 98,3
Več kot 70 let 5 1,7 1,7 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Podatki kažejo (Tabela 2), da je največja starostna skupina, ki je sodelovala v anketi,
skupina med 21.–30. letom. V anketi so zastopane vse starostne skupine. Najmanj
posameznikov je iz starostih skupin 10–20 let ter 71 let in več, kar je smiselno glede
na tematiko ankete.
27
Izobrazba
Tabela 3
Rezultati najvišje dosežene izobrazbe anketirancev
Kakšna je vaša najvišja dosežena izobrazba?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Osnovna šola 6 2,0 2,0 2,0
Poklicna šola 10 3,3 3,3 5,3
Štiriletna srednja šola 75 24,9 24,9 30,2
Višja šola 28 9,3 9,3 39,5
Visokošolski strokovni študij 16 5,3 5,3 44,9
Visoka šola 16 5,3 5,3 50,2
Univerzitetni študij 110 36,5 36,5 86,7
Magisterij 31 10,3 10,3 97,0
Doktorat 8 2,7 2,7 99,7
Specializacija 1 ,3 ,3 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Po izobrazbi (Tabela 3) je najbolje zastopana skupina, ki je dokončala univerzitetni
študij. Druga najbolj zastopana skupina je tista, ki je končala štiriletno srednjo šolo.
Presenetljivo je, da je v anketi sodelovalo 31 posameznikov, ki so dokončali
magistrski študij, in kar osem doktorjev znanosti.
28
Tabela 4
Rezultati statusa anketirancev
Kako bi opisali vaš sedanji status?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Veljavni Dijak
Študent 31 10,3 10,3 10,3
Samozaposl
en 33 11,0 11,0 21,3
Zaposlen 195 64,8 64,8 86,0
Gospodinja 2 ,7 ,7 86,7
Brezposeln 14 4,7 4,7 91,4
Upokojen 26 8,6 8,6 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Glede na status je med anketiranimi največ zaposlenih (Tabela 4). So pa v anketi
zastopane vse skupine, tudi upokojenci in dijaki ter študenti.
29
Tabela 5
Rezultati zakonskega stana anketirancev
Kakšen je vaš zakonski stan?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Samski 58 19,3 19,3 19,3
Poročen 103 34,2 34,2 53,5
Ovdovel 10 3,3 3,3 56,8
Razvezan 22 7,3 7,3 64,1
V zvezi (ne poročen) 108 35,9 35,9 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Glede na zakonski stan je največ anketirancev poročenih (Tabela 5). Najmanj je
ovdovelih in razvezanih. Velika skupina ljudi je tudi v zunajzakonski zvezi.
3.2 Bralne navade
Tabela 6
Pogostost branja športno-rekreativnih vsebin glede na spol
Spol Povprečje Vzorec Standardna deviacija
Moški 2,94 102 1,521
Ženski 3,44 199 1,402
Skupaj 3,27 301 1,460
30
Glede na pridobljene podatke smo ugotovili, da moški bolj pogosto berejo športno-
rekreativne vsebine v medijih (Tabela 6).
Spremljanje športno-rekreativnih vsebin glede na tip medija
V anketi smo tudi preverjali, v katerih vrstah medijev posamezniki prebirajo športno-
rekreativne vsebine. Zanimalo nas je, kateri mediji so za to vsebino v povprečju
najbolj uporabljeni.
1. Spletni mediji – 80 %
2. Dnevni časopisi – 29 %
3. Revije – 24 %
4. Spletni forumi – 13 %
5. Strokovni in znanstveni mediji – 12 %
Iz podatkov lahko razberemo, da so daleč najbolj pogosta izbira posameznikov
spletni mediji.
Tabela 7
Rezultati za oceno primernosti količine športno-rekreativnih informacij v medijih
Ali menite, da v medijih dobite zadostno količino informacij, povezanih s športno
rekreacijo?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Da 170 56,5 56,5 56,5
Ne 78 25,9 25,9 82,4
Ne vem 53 17,6 17,6 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Večina posameznikov ocenjuje (Tabela 7), da v medijih dobijo zadostno količino
informacij o športni rekreaciji. Le 17,6 % posameznikov ne zna oceniti, ali dobijo
zadostno količino informacij o tem področju.
31
Tabela 8
Ocena kredibilnosti športno-rekreativnih vsebin v medijih
Ali zaupate informacijam, ki jih v medijih preberete o športni
rekreaciji?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
1 190 63,1 63,1 63,1
2 20 6,6 6,6 69,8
3 91 30,2 30,2 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Iz podatkov je mogoče razbrati (Tabela 8), da večina ljudi, kar 63,1 %, zaupa v
informacije, ki jih o športni rekreaciji preberejo v slovenskih medijih oz. ocenjujejo, da
so te informacije kredibilne. Zelo majhno število ljudi, le 6,6 %, ne zaupa
informacijam, ki jih prejmejo od medijev. Je pa zaskrbljujoče dejstvo, da 30,2 % ljudi
ne ve oz. ne zna oceniti kredibilnosti informacij, ki jih dobijo od medijev o športni
rekreaciji.
3.3 Gibalne navade
Športno-rekreativne aktivnosti V anketi smo zajeli tudi podatke o oblikah športne rekreacije, s katerimi se ukvarjajo
posamezniki:
• hoja – 64 %
• kolesarjenje – 45 %
• tek – 37 %
• plavanje – 28 %
• gorništvo – 23 %
• deskanje na snegu/smučanje –21 %
• joga/pilates –21 %
32
• športi z loparji –12 %
• odbojka –11 %
• ples –11 %
• funkcionalna vadba (crossfit, bootcamp ...) –10 %
• košarka –9 %
• dvigovanje uteži –8 %
• nogomet – 6 %.
Manj kot 1 % vprašanih pa je odgovorilo, da se ukvarjajo z naslednjimi športno-
rekreativnimi aktivnostmi: športno plezanje, chi gong, surfanje, jahanje, alpinizem,
hokej v telovadnici, supanje, hokej, capoeira, tibetanske vaje, veslanje, jadranje in
squash.
Tabela 9
Rezultati raztezanja/ogrevanja pred vadbo
Ali se pred vadbo raztezate/ogrevate?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Da 167 55,5 55,7 55,7
Ne 133 44,2 44,3 100,0
Skupaj veljavnih 300 99,7 100,0
Skupaj 301 100,0
Iz podatkov je mogoče razbrati (Tabela 9), da se veliko posameznikov še vedno ne
razteza oz. ogreva pred vadbo, in sicer kar 44,2 % tistih, ki so sodelovali v anketi.
Spodbudno pa je dejstvo, da se na vadbo pravilno pripravlja več kot pol oz. 55,5 %
posameznikov.
33
Tabela 10
Rezultati raztezanja/ogrevanja v minutah
Vzorec Minimum Maksimum Povprečje Standardna deviacija
Raztezanje v minutah 181 0 99 9,82 9,862
Veljavnih 181
Med anketiranimi (Tabela 10), ki so odgovorili, da se pred vadbo raztezajo/ogrevajo,
smo ugotovili povprečen čas trajanja raztezanja/ogrevanja 9,82 min.
Tabela 11
Rezultati samoocene pogostosti telesne aktivnosti
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Da 123 40,9 40,9 40,9
Ne 178 59,1 59,1 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Več kot polovica posameznikov ocenjuje, da niso dovolj pogosto telesno aktivni
(Tabela 11).
3.4 Zdravstveno stanje ITM
Indeks telesne mase je eden glavnih indikatorjev za ocenjevanje primernosti
posameznikove telesne teže. Idealen indeks telesne mase posameznika se giblje
med 20 in 25. Indeks, ki je manjši od 20, nakazuje prenizko telesno maso
posameznika. Indeks med 25 in 30 kaže na prekomerno težo posameznika in indeks
nad 30 kaže na debelost.
34
Tabela 12
Povprečje in maksimalna vrednost ITM anketiranih posameznikov
ITM
Povprečje Vzorec Standardna deviacija Maksimum
24,2676 301 4,59322 59,86
Podatki kažejo (Tabela 12), da je povprečje ITM vprašanih znotraj priporočljivih
vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije. Zaskrbljujoč pa je podatek največjega
indeksa telesne mase posameznika, ki je sodeloval v anketi – kar 59,86.
Slika 1. Prikaz vrednosti ITM posameznikov.
Prehranjevanje
35
Tabela 13
Rezultati podatkov samoocene zdravega prehranjevanja posameznikov
Ali ocenjujete, da jeste zdravo?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Da 193 64,1 64,1 64,1
Ne 77 25,6 25,6 89,7
Ne vem 31 10,3 10,3 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Glede na podatke o prehranjevanju posameznikov lahko sklepamo (Tabela 13), da
večina meni, da se prehranjuje zdravo. Samo 25,6 % jih meni, da se ne prehranjujejo
zdravo. Le 10,3 % posameznikov pa ne zna oceniti, ali se prehranjujejo zdravo ali ne.
Tabela 14
Prikaz rezultatov števila dnevnih obrokov posameznikov
Kolikokrat na dan jeste?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
2 x na dan 28 9,3 9,3 9,3
3 x na dan 110 36,5 36,5 45,8
4 x na dan 107 35,5 35,5 81,4
5 x na dan 45 15,0 15,0 96,3
Več kot 5 x na
dan 11 3,7 3,7 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
36
Pomemben je podatek, da nihče od vprašanih ne poje samo enega obroka na dan. Večina posameznikov je med 3-krat in 4-krat na dan (Tabela 14).
Tabela 15
Prikaz rezultatov uživanja alkoholnih pijač anketirancev
Ali uživate alkoholne pijače?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Da 184 61,1 61,1 61,1
Ne 117 38,9 38,9 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
Iz teh podatkov je mogoče razbrati, da vse manj posameznikov uživa alkoholne
pijače. Več kot tretjina ali 38,9 % anketiranih je navedlo, da ne uživa alkoholnih pijač
(Tabela 15).
Tabela 16
Prikaz rezultatov samoocene primernosti telesne teže posameznikov
Ali imate po vaši oceni prekomerno telesno težo?
Frekvence % Veljavni % Kumulativni %
Da 130 43,2 43,2 43,2
Ne 159 52,8 52,8 96,0
Ne vem 12 4,0 4,0 100,0
Skupaj 301 100,0 100,0
37
Po podatkih iz ankete (Tabela 16) dobra polovica (52,8 %) vprašanih meni, da je
njihova telesna teža primerna. Le 4 % posameznikov, ki je sodelovalo v anketi, ne
ve, ali ima preveliko telesno težo ali ne.
3.5 Povezava med podatki
Povezava med branjem športno-rekreativnih vsebin in količino telesne aktivnosti
Tabela 17
Rezultati cross-tab izračuna povezanosti med količino telesne aktivnosti in branjem športno-rekreativnih vsebin
Količina telesne aktivnosti
Skupaj Nepriporočeno Priporočeno
Več kot
priporočeno
Kako pogosto berete športno
-rekreativne vsebine?
Vsak dan 11 (24,4 %) 16 (35,6 %) 18 (40 %) 45
3x na teden 8 (15,4 %) 21 (40,4 %) 23 (44,2 %) 52
1x na teden 24 (31,2 %) 32 (41,6 %) 21 (27,2 %) 77
1x na mesec 12 (46,2 %) 7 (26,9 %) 7 (26,9 %) 26
Redkeje 51 (51,5 %) 28 (28,9 %) 20 (20,2 %) 99
Skupaj 106 104 89 299
Podatki o telesni dejavnosti v povezavi z branjem športno-rekreativnih medijskih
vsebin kažejo (Tabela 17), da so posamezniki, ki berejo te vsebine manj pogosto kot
enkrat na mesec, večinoma manj telesno aktivni, kot je priporočeno. Posamezniki, ki
berejo omenjene vsebine enkrat na teden in trikrat na teden v 41,6% in 40,4%
dosegajo priporočeno količino telesne dejavnosti na teden. Večje količine od
38
priporočenih pa največkrat dosegajo posamezniki, ki športno-rekreativne vsebine
berejo trikrat na teden.
Slika 2. Grafični prikaz rezultatov cross-tab izračuna povezanosti med količino telesne aktivnosti in branjem športno-rekreativnih vsebin.
39
Tabela 18
Prikaz rezultatov za povezavo med branjem športno-rekreativnih vsebin in količino
srednje in visoko intenzivne telesne aktivnosti
Količina srednje in visoko intenzivne telesne aktivnosti
Skupaj Nepriporočeno Priporočeno
Več kot
priporočeno
Kako pogosto berete športno
-rekreativne vsebine?
Vsak dan 12 (26,7 %) 15 (33,3 %) 18 (40 %) 45
3x na teden 11 (21,2 %) 21 (40,4 %) 20 (38,4 %) 52
1x na teden 27 (35 %) 29 (37,7 %) 21 (27,3 %) 77
1x na mesec 10 (38,5 %) 10 (38,5 %) 6 (23 %) 26
Redkeje 54 (54,5 %) 26 (26,3 %) 19 (19,2 %) 99
Skupaj 114 101 84 299
Iz podatkov je mogoče razbrati (Tabela 18), da posamezniki, ki berejo športno- -
rekreativne vsebine manj kot enkrat na mesec, v 54,5 % ne dosegajo priporočljive
količine srednje in visoko intenzivne telesne aktivnosti. Posamezniki, ki berejo
športno-rekreativne medijske vsebine vsaj trikrat na teden, v 40,4 % dosegajo
priporočene količine visoko in srednje intenzivne telesne aktivnosti. Posamezniki, ki
berejo omenjene vsebine vsak dan, pa v 40 %, dosegajo količine visoko in srednje
intenzivne telesne aktivnosti nad priporočenimi vrednostmi (nad 300 min/teden).
40
Slika 3. Grafični prikaz rezultatov cross-tab izračuna povezanosti med količino visoko in srednje intenzivnih športno-rekreativnih aktivnosti in branjem športno-rekreativnih vsebin.
Tabela 19
Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti količine telesne aktivnosti
Ali menite, da ste dovolj pogosto športno aktivni?
Skupaj Da Ne
Kako pogosto
berete športno-rekreativne
vsebine?
Vsak dan 23 (50 %) 23 (50 %) 46
3x na teden 30 (57,7 %) 22 (42,3 %) 52
1x na teden 30 (39 %) 47 (61 %) 77
1x na mesec 8 (30,8 %) 18 (69,2 %) 26
Redkeje 32 (32 %) 68 (68 %) 100
Skupaj 123 178 301
41
Posamezniki, ki večkrat prebirajo športno-rekreativne vsebine v medijih, bolj številčno
ocenjujejo, da so dovolj pogosto telesno aktivni. Posamezniki, ki največkrat
ocenjujejo, da niso dovolj telesno aktivni, so tisti, ki berejo enkrat na mesec, in tisti, ki
berejo še redkeje (Tabela 19).
Slika 4. Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti količine telesne aktivnosti.
42
Tabela 20
Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo
Ali se pred vadbo raztezate/ogrevate?
Skupaj Da Ne
Kako pogosto
berete športno-rekreativne
vsebine?
Vsak dan 33 (71,7 %) 13 (28,3 %) 46
3x na teden 30 (58,8 %) 21 (41,2 %) 51
1x na teden 36 (46,8 %) 41 (53,2 %) 77
1x na mesec 19 (73,1 %) 7 (26,9 %) 26
Redkeje 49 (49 %) 51 (51 %) 100
Skupaj 167 133 300
Podatki kažejo (Tabela 20), da je ogrevanje pred vadbo povezano s količino branja
športno-rekreativnih vsebin. Največ posameznikov, ki se razteza pred vadbo, bere
športne-rekreativne vsebine vsak dan ali enkrat na mesec.
43
Slika 5. Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo.
Tabela 21
Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti telesne teže
Ali imate po vaši oceni prekomerno težo?
Skupaj Da Ne Ne vem
Kako pogosto
berete športno-rekreativne
vsebine?
Vsak dan 15 (32,6 %) 28 (60,9 %) 3 (6,5 %) 46
3x na teden 24 (46,1 %) 27 (51,9 %) 1 (1,9 %) 52
1x na teden 33 (42,8 %) 41 (53,2 %) 3 (3,9 %) 77
1x na mesec 9 (34,6 %) 13 (50 %) 4 (15,4 %) 26
Redkeje 49 (49 %) 50 (50 %) 1 (1 %) 100
Skupaj 130 159 12 301
44
Iz podatkov lahko razberemo (Tabela 21), da posamezniki, ki več berejo športno-
rekreativne medijske vsebine, v povprečju bolj ocenjujejo, da imajo primerno telesno
težo oz. da nimajo prekomerne telesne teže. Posamezniki, ki berejo manj pogosto
kot enkrat na mesec, v povprečju večkrat ocenjujejo, da imajo prekomerno težo.
Slika 6. Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti telesne teže.
45
Tabela 22
Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti prehrane
Ali ocenjujete, da jeste zdravo?
Skupaj Da Ne Ne vem
Kako pogosto
berete športno-rekreativne
vsebine?
Vsak dan 32 9 5 46
3x na teden 35 13 4 52
1x na teden 48 22 7 77
1x na mesec 15 4 7 26
Redkeje 63 29 8 100
Skupaj 193 77 31 301
Podatki nakazujejo, da ljudje, ki večkrat berejo športno-rekreativne medijske vsebine,
ocenjujejo, da jedo bolj zdravo (Tabela 22).
46
Tabela 23
Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in indeksom telesne mase
Rangi ITM
Skupaj
Prenizka
telesna
masa
Primerna
telesna
masa
Previsoka
telesna
masa Debelost
Kako pogosto
berete športno-rekreativne
vsebine?
Vsak dan 7 (15,5 %) 15 (33,3 %) 19 (42,2 %) 4 (8,9 %) 45
3x na teden 5 (9,8 %) 27 (52,9%) 16 (31,4 %) 3 (5,9 %) 51
1x na teden 6 (7,8 %) 48 (62,3 %) 17 (22 %) 6 (7,8 %) 77
1x na mesec 1 (3,8 %) 18 (69,2 %) 6 (23 %) 1 (3,8 %) 26
Redkeje 14 (14,1 %) 50 (50,5 %) 22 (22,2 %) 13 (13,1 %) 99
Skupaj 33 158 80 27 298
Iz podatkov je razvidno (Tabela 23), da imajo največje težave s telesno težo
posamezniki, ki berejo športno-rekreativne vsebin redkeje kot enkrat na mesec.
Večina posameznikov, ki te vsebine prebirajo trikrat na teden, enkrat na teden ali
enkrat na mesec, ima primerno telesno težo in posledično ITM.
47
Slika 7. Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in indeksom telesne mase.
Tabela 24
Prikaz rezultatov povezave med ITM in samooceno primernosti telesne teže
Ali imate po vaši oceni prekomerno težo?
Skupaj Da Ne Ne vem
ITM <20 2 31 0 33
20–25 34 114 10 158
25–30 66 12 2 80
>30 27 0 0 27
Skupaj 129 157 12 298
48
Podatki nakazujejo (Tabela 24), da se posamezniki s prekomerno telesno težo in
debeli posamezniki dobro zavedajo neprimernosti svoje telesne teže. Po drugi strani
tudi večina posameznikov s premajhnim ITM ocenjuje, da nimajo prevelike telesne
teže.
Slika 8. Grafični prikaz rezultatov povezave med ITM in samooceno primernosti telesne teže.
3.6 Statistična analiza Glede na postavljeni hipotezi smo se odločili, da bomo statistično povezanost
izračunali na spremenljivkah, ki kažejo, kako pogosto posamezniki berejo športno-
rekreativne vsebine, kako pogosto izvajajo srednje in visoko intenzivno športno-
rekreacijsko dejavnost in ali se raztezajo ali ne.
3.6.1 Analiza H2 Povezanost med branjem športno-rekreativnih vsebin in količino športno- -
rekreativne dejavnosti (min/teden).
49
Že na prvi pogled je vzorec srednje in visoko intenzivne športno-rekreativne
dejavnosti nenormalno porazdeljen. Zato smo naredili test normalnosti porazdelitve.
Tabela 25
Rezultati testa normalne porazdelitve
Kolmogorov-Smirnova Shapiro-Wilk
Statistic df Sig. Statistic df Sig.
Srednje in visoko intenzivna
športno-rekreativna
dejavnost
,169 299 ,000 ,835 299 ,000
Test normalnosti je za obe spremenljivki je pokazal (Tabela 25), da lahko z veliko
gotovostjo ovržemo hipotezo o normalnosti porazdelitve. Za preverjanje normalnosti
je bistven Shapiro-Wilkov, in ne Kolmogorov--Smirnov test. Shapiro-Wilkov test je na
vzorcu spremenljivke pokazal, da je p vrednost 0. Zato lahko potrdimo, da je vzorec
nenormalno porazdeljen.
50
Slika 9. Prikaz porazdeljenosti vzorca količine športno-rekreativnih dejavnosti.
Tudi graf kvartilnega razmika (Slika 10) je jasno pokazal nenormalno porazdelitev
vzorca količine športno-rekreativnih dejavnosti.
Pri statistični analizi dveh nenormalno porazdeljenih vzorcev, ne moremo uporabljati
običajnih parametričnih testov, ampak moramo uporabiti nekoliko bolj kompleksne
neparametrične teste. Glede na naše podatke in vzorec smo se odločili za Kruskal-
-Wallisov test.
51
Tabela 26
Rezultati Kruskal-Wallisovega testa za H2
Kako pogosto
berete športno-rekreativne
vsebine? Vzorec
Rang
povprečja
Srednje in visoko intenzivna
športno-rekreativna
dejavnost
Vsak dan 45 179,84
3x na tedens 52 174,27
1x na teden 77 153,66
1x na mesec 26 140,73
Redkeje 99 123,28
Skupaj 299
Iz rezultatov Kruskal-Wallisovega testa je lepo razvidno (Tabela 26), da je količina
branja športno-rekreativnih vsebin povezana s količino športno-rekreativnih
dejavnosti posameznikov. Rang povprečja lepo kaže padec količine športno-
rekreativnih dejavnosti glede na manjšo pogostost branja. Naša hipoteza, da se
posamezniki, ki berejo več športno-rekreativnih vsebin, tudi več gibljejo, je potrjena.
3.6.2 Analiza H1 Enako, kot pri prejšnji analizi velja tudi za to, da pri tem vzorcu ne moremo
uporabljati običajnih parametričnih testov, ampak moramo uporabiti nekoliko bolj
kompleksne neparametrične teste. Glede na naše podatke in vzorec smo se tudi za
iskanje povezanosti med branjem in ogrevanjem/raztezanjem pred vadbo odločili za
Kruskal-Wallisov test.
52
Tabela 27
Rezultati Kruskal-Wallisovega testa H1
Kako pogosto
berete športno-rekreativne
vsebine? Vzorec
Rang
povprečja
Ali se pred
vadbo raztezate/ogrevate?
Vsak dan 46 126,39
3x na teden 51 145,76
1x na teden 77 163,87
1x na mesec 26 124,38
Redkeje 100 160,50
Skupaj 300
Kruskal-Wallisov test je pokazal (Tabela 27), da obstaja povezava med branjem
športno-rekreativnih vsebin in raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo, kot enim od
pokazateljev osveščenosti posameznikov glede športne rekreacije. Povprečja rangov
kažejo, da več kot posameznik bere, bolj je osveščen glede športne rekreacije.
Izjema je skupina posameznikov, ki bere enkrat na mesec, vendar je vzorec teh
posameznikov premajhen, da bi lahko resno vplival na našo analizo. Torej lahko
govorimo o statistični povezanosti med pogostostjo branja športno-rekreativnih
vsebin in osveščenosti posameznikov o športu in rekreaciji.
53
4. Razprava
Cilji in hipoteze te diplomske naloge so v veliki večini povezani z vplivom medijev na
posameznika. Mediji so le eden od zunanjih motivatorjev posameznikov. Imajo pa
zaradi svoje narave velik doseg in posledično vpliv na družbo.
Topičeva in Petrovič (2000) pravita, da so množični mediji od svojega pojava prevzeli
vlogo socializatorjev tako na primarni kot sekundarni ravni. Množična občila nam tako
posredno in neposredno podajajo ali vsiljujejo osnovne vrednote, ki veljajo tudi za
šport in rekreacijo. Te vrednote niso le nekakšna odslikava, ampak vodila družbeno
sprejemljivega.
Predpostavljali smo, da večja izpostavljenost medijskim vsebinam s področja športa
in rekreacije pozitivno vpliva na posameznikovo ravnanje in vedenje v povezavi z
njima.
Nenadomestljivo sredstvo za izobraževanje in informiranje splošne populacije o
zdravem življenjskem slogu so danes mediji s svetovnim spletom. »Mediji nam
direktno in indirektno ponujajo, če že ne vsiljujejo, življenjske vrednote in merila«
(Doupona Topič, 2010, str. 14).
To so pokazali tudi rezultati ankete (Tabela 27). Posamezniki, ki so bolj izpostavljeni
omenjenim medijskim vsebinam, se bolj pogosto raztezajo pred vadbo, kar je
indikator osveščenosti o športni rekreaciji. Tisti, ki se raztezajo, temu v povprečju
namenjajo 10 minut, kar je relativno primerno.
Posamezniki, ki večkrat berejo športno-rekreativne vsebine, so bolj telesno aktivni
(Tabela 26). Enako velja tudi za srednje in visoko intenzivno športno- -
rekreativno dejavnost. Posamezniki, ki večkrat berejo športno-rekreativne vsebine,
tudi v povprečju več minut na teden izvajajo visoko in srednje intenzivno vadbo.
Štiri študije v metaanalizi (Ajibola, Kaveh in Goodarz, 2013) so pokazale učinek
množičnih medijev na doseganje zadostne oz. priporočljive vrednosti telesne
dejavnosti posameznikov.
54
Hipotezo 1 smo preverjali z neparametričnim testom, ki je pokazal, da se
posamezniki, ki v povprečju več berejo športno-rekreativne vsebine, večkrat
raztezajo pred vadbo. Pomemben podatek je tudi, da posamezniki, ki večkrat berejo
športno-rekreativne vsebine in se posledično več gibljejo, v povprečju vedo, da so
zadosti telesno aktivni.
Raziskava, ki je bila opravljena v Avstraliji, je pokazala, da so posamezniki, ki so bili
izpostavljeni sporočilom medijske kampanje, ki je promovirala fizično aktivnost, bolje
osveščeni o športni rekreaciji. V primerjavi s posamezniki, ki kampanji niso bili
izpostavljeni , je imel vzorec izpostavljenih posameznikov kar za 50,7 % večjo
osveščenost. Pred kampanjo je bila njihova osveščenost o športni rekreaciji 12,9-
odstotna, torej se je med kampanjo povečala za 37,8 odstotne točke. (Bauman,
Bellew in Vita, 2001)
Hipotezo 2 smo prav tako preverjali z neparametričnim testom (Tabela 26), ker je
vzorec nenormalno porazdeljeni. Test je potrdil našo hipotezo, saj so rezultati jasno
pokazali, da več kot posamezniki berejo športno-rekreativne vsebine, več minut na
teden izvajajo visoko in srednje intenzivno športno-rekreativno dejavnost. Enako je
pokazal tudi izračun cross-tab, ki sicer ni namenjen potrjevanju hipotez, je pa dober
pokazatelj povezave med dvema spremenljivkama.
Rezultat statistične analize H1 (Tabela 27) je bil pričakovan, saj Leavy, Bull,
Rosenberg in Bauman (2011) ugotavljajo, da množični mediji s kampanjami
poskušajo povečati družbeno osveščenost in spremeniti mnenje družbe o telesni
dejavnosti. S kampanjami želijo spremeniti ravnanja posameznikov v povezavi s
fizično aktivnostjo. Množični mediji so lahko dobro orodje za posredovanje športno-
rekreativnih vsebin množicam ali posameznim skupinam prebivalstva.
Tudi raziskava Zdravje in življenjski slog prebivalcev (NIJZ, 2012) kaže, da smo v
Sloveniji v 12 letih naredili velik preskok v količini telesne dejavnosti prebivalcev.
1. V 12 letih se je delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino telesne
dejavnosti po priporočilih WHO, povečal za 8,8 odstotne točke, s 50,0 % na
58,8 %.
55
2. V enakem obdobju se je delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino
intenzivne telesne dejavnosti po priporočilih WHO, povečal za 6,5 odstotne
točke, s 36,7 % na 43,2 %.
3. Tudi delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino zmerne telesne
dejavnosti po priporočilih WHO, se je povečal za 13,5 odsotne točke, s 23,1 %
na 36,6 %.
4. Največji preskok pa se je pokazal pri deležu posameznikov, ki dosegajo
zadostno količino hoje kot telesne dejavnosti po priporočilih WHO, ta se je
namreč povečal za 25,2 odstotne točke, s 23,6 % na 48,8 %.
Glede na podatke, ki smo jih pridobili z anketo na vzorcu, ki šteje 301 posameznika,
lahko z gotovostjo trdimo, da hipoteza 2 drži oz. jo lahko potrdimo (Tabela 26). To je
po našem mnenju pomembna napotnica za nadaljnje delo in pokazatelj uspešnega
dosedanjega dela vseh deležnikov na področju osveščanja o pozitivnih vplivih
športne rekreacije na zdravje in tudi posameznika.
56
5. Sklep
Diplomska naloga ima svojo praktično vrednost. Prikazuje vpliv medijev na področju
športno-rekreativnih vsebin. Rezultati, ki smo jih dobili v tej diplomski nalogi, lahko
pomagajo pri oblikovanju predlogov za izboljšanje zdravja in življenjskega sloga ljudi
v Sloveniji.
Ta diplomska naloga in njen osrednji del (anketa) nista popolni. Menimo, da bi lahko
nekatere podatke pridobivali na drugačen način oz. z drugimi vprašanji in drugače
zastavljenimi odgovori. Lahko bi pridobili tudi več podatkov o sami osveščenosti
posameznikov, ki smo jih zajeli v anketi.
Z diplomsko nalogo smo pokazali statistično povezanost med branjem športno-
-rekreativnih vsebin in športnim udejstvovanjem ter osveščenostjo posameznikov.
Ocenimo lahko, da stanje v Sloveniji v starostnih skupinah, ki smo jih z anketo zajeli,
ni slabo. Naša diplomska naloga pa je lahko košček v mozaiku, da to stanje še
popravimo, povečamo osveščenost posameznikov in povečamo količino telesne
dejavnosti prebivalcev v Sloveniji.
Glede na trdne dokaze, ki smo jih pridobili na podlagi podatkov iz ankete, lahko
sklepamo, da so mediji dobrodošlo orodje pri boju zoper sedeči življenjski slog
prebivalcev in vse negativne učinke na zdravje oziroma posledice, ki ga tak slog
prinaša. Še več – o športni rekreaciji moramo pisati strokovne in poljudnoznanstvene
članke.. Mediji pa morajo imeti posluh za vse inštitucije in mnenjske voditelje, ki se
ukvarjajo s tem področjem in posameznikom želijo pomagati do boljšega načina
življenja.
57
6. Viri Ajibola, A., Kaveh, H., & Goodarz, D. (2013). Do mass media campaigns improve
physical activity? a systematic review and meta-analysis. Archives of Public Health .
Barborič, K., Berčič , H., Jaromen, T., Kajtna, T., Pinter, B., Smrdu, M. in drugi.
(2005). Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
šport, Inštitut za šport.
Bauman, A., Bellew, B. in Vita, P. (2001). Impact of an Australian mass media
campaign targeting physical activity im 1998. American Journal of Preventive
Medicine , 41–48.
Berčič , H., Sila, B., Tušak, M. in Semolič, A. (2007). Šport v obdobju zrelosti.
Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Black, P. (2004). The beauty industry: gender, culture, pleasure. . Oxon: Routledge.
Doupona Topič, M. (2010). Objektivnost v športnem novinarstvu. Ljubljana: Univerza
v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Doupona, M., in Petrović, K. (2000). Šport in družba, Sociološki vidik. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Eurobarometer. (2014). Special Eurobarometer 412, Sport and physical activity .
Bruselj: European Commission, Directorate-General for Education and Culture and
co-ordinated by Directorate-General for Communication.
Ipsos. (2016). MOSS – Merjenje obiskanosti spletnih strani. Ljubljana: Slovenska
oglaševalska zbornica.
Kamin, T., in Tivadar, B. (2003). Laično upravljanje s telesom v imenu zdravja :
iskanje ravnotežja s prehranjevanjem. Teorija in praksa: družboslovna revija, 40 (5),
906–908.
Leavy, J., Bull, F., Rosenberg, M. in Bauman, A. (7. July 2011). Physical activity
mass media campaigns and their evaluation: a systematic review of the literature
2003–2010. Prevzeto 9. junija 2016 iz Oxford Journals:
http://her.oxfordjournals.org/content/26/6/1060.long
58
NIJZ. (2012). Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije, Trendi v raziskavi
CINDI 2001–2004–2008–2012. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Planinšek, S., Škof, B., Leskošek, B., Žmuc Tomori, M. in Pori, M. (2014).
Povezanost športne dejavnosti s stresom in z zadovoljstvom z življenjem pri odraslih
Slovencih. Zdravstveno Varstvo , 53 , 1–10.
Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenec, A., Tomažin, K., Štirn, I. in drugi. (2013).
Športna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slovenije, Fundacija za šport.
Slovenska oglaševalska zbornica. (2016). Nacionalna raziskava branosti. Ljubljana:
Slovenska oglaševalska zbornica.
Sotlar Južnič, M., Pustavrh, K., in Kojić, T. (2. maj 2016). Revija Viva in portal viva.si.
(G. Žunič, izpraševalec)
Splichal, S. (1997). Javno mnenje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Werburton, D., Nicol, C. W. in Bredin, S. (2006). Health benefits of physical activity:
the evidence. CMAJ , 801–809.
WHO. (2016). Physical activity. Prevzeto 5. maja 2016 iz World Health Organisation:
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs385/en/
59
7. Priloge
7.1 Anketni vprašalnik
Bralne in športno-rekreativne navade
Kratko ime ankete: Anketa za diplomsko nalogo
Dolgo ime ankete: Bralne in športno-rekreativne navade
Število vprašanj: 24
Aktivna od: 30. 07. 2016 Aktivna do: 30. 10. 2016
Avtor: Grega Žunič Spreminjal: Grega Žunič
Dne: 30. 07. 2016 Dne: 01. 08. 2016
Prosimo, če si vzamete nekaj minut in s klikom na Naslednja stran začnete izpolnjevati anketo. Q1 – Kako pogosto berete športno-rekreativne vsebine? vsak dan 3x na teden 1x na teden 1x na mesec manj pogosto Q2 – V katerih medijih spremljate športno-rekreativne vsebine? Možnih je več odgovorov dnevni časopisi revije spletni mediji
60
spletni forumi strokovni in znanstveni mediji Q3 – Ali zaupate informacijam, ki jih v medijih preberete o športni rekreaciji? da ne ne vem Q4 – Ali menite, da v medijih dobite zadostno količino informacij, povezanih s športno rekreacijo? da ne ne vem Q5 – S katero obliko športne rekreacije se ukvarjate? Možnih je več odgovorov tek hoja kolesarjenje plavanje joga/pilates dvigovanje uteži crossfit/bootcamp/trx/cattlebell gorništvo košarka odbojka nogomet šport z loparji ples deskanje na snegu/smučanje drugo: Q6 – Ali se pred vadbo raztezate/ogrevate? da ne Q7 – Če se raztezate/ogrevate, koliko časa (min)? Q8 – Koliko minut na teden ste fizično aktivni?
61
Q9 – Koliko minut na teden izvajate srednje intenzivno športno aktivnost (hoja, pilates, joga, kolesarjenje, plavanje …) Q10 – Koliko minut na teden izvajate visoko intenzivno športno aktivnost (tek po stopnicah, ekipni športi z žogo,dvigovanje uteži, crossfit, bootcamp …) Q11 – Ali menite, da ste dovolj pogosto športno aktivni? da ne Q12 – Vnesite vašo višino v cm: Q13 – Vnesite vašo težo: Q14 – Ali ocenjujete, da jeste zdravo? da ne ne vem Q15 – Kolikokrat na dan jeste? 1x 2x 3x 4x 5x več kot 5x Q16 – Koliko tekočine spijete na dan? manj kot 1 l med 1 l in 1,5 l med 1,5 l do 2 l med 2 l in 2,5 l več kot 2,5 l Q17 – Ali uživate alkoholne pijače? da
62
ne Q18 – Kolikokrat na teden uživate alkoholne pijače? Q19 – Ali imate po vaši oceni prekomerno težo? da ne ne vem XSPOL – Spol: Moški Ženski XSTAR3ac7 – V katero starostno kategorijo spadate? 10 do 20 let 21 do 30 let 31 do 40 let 41 do 50 let 51 do 60 let 61 do 70 let 71 let in več XIZ9vris11 –- Kakšna je vaša najvišja dosežena izobrazba? nedokončana osnovna šola osnovna šola poklicna šola štiriletna srednja šola višja šola visokošolski strokovni študij visoka šola univerzitetni študij magisterij doktorat specializacija XZST2a5 – Kakšen je vaš zakonski stan? samski (nikoli poročeni) poročen ovdovel
63
razvezan v zvezi (ne poročen) XDS3a7 – Kako bi opisali vaš sedanji status? Ali ste: dijak, študent samozaposlen, kmet zaposlen aktiven – drugo (npr. kmet, gospodinja) brezposeln upokojenec neaktiven – drugo