GEOGRAFSKI VESTNIK 1926. ŠT. 4.

ANTON MELIK: JOVAN CVIJIC.

(S s l iko v prilogi).

Dne 16. j anuar ja 1927 je končala ž ivl jenjska pof dr. Jovana Cvijića. Vedeli smo, da tlači težka bolezen živl jenske sile njegove, a vendar n i smo hoteli verjeti, da se že bliža konec delu velikega moža , ki mu ni bilo niti še 62 let. Ko je brzojav prinesel potrdilo o njegovi smrti, je odjekni lo po-ročilo ne le v naš i kraljevini, marveč v vsej Evropi ; ves kulturni svet n a š e g a kontinenta se je spomin ja l n jegovega velikega dela, z aveda joč se, da se je zaključilo življenje enega najprodukt ivnejš ih duhov s o d o b n e ev-ropske znanost i .

Jovan Cvijič je zapusti l za seboj š iroko sled. Njegova dela so nena -v a d n o mnogoštevi lna in prav tako mnogos t r anska ter obsega jo domala vse panoge geografske znanost i . S svoj imi š tudi jami je proučeval d o m a č o zeml jo in lastni narod ter n a m odkrival z njimi tako rekoč las tno b i s tvo ; posegel pa je z njimi tudi v občno znanos t ter je podal rezultate, ki pomeni jo og romno obogati tev znan j a o prirodi zemel j ske površ ine in njenih pojavov.

Zelo je znači lno za s tan je geografske znanos t i med Srbi, da je pričel jovan Cvijič svoje znans tveno delo kot v isokošolec v 1. 1887. s s tudijo o geografski terminologiji. ]ako je instruktivno d a n e s pregledovati to razpravo 1 ) ; od nje, ki je verno zrcalo d o m a č e geografske znanost i koncem 80tih let, pa do I. in II. knj ige Cvijićeve Geomorfologije2) je ogromen napredek, ki bi mogel biti delo generacij , pa je le delo enega moža , enega duha .

Na duna jsk i univerzi, kjer je študiral Cvijič — po končanih š tudi jah na beogradsk i veliki šoli — v dobi 1889 do 1893, je bil učenec Albrechfa Pencka , Eduarda Sues sa in julija Hanna , odličnih preds tavnikov n e m š k e znanost i , ki so imeli vodilni pomen v znans tvenem svetu tedan je Evrope. Pri njih je imel izvrstno šolo in ko je bil v marcu 1.1893. imenovan za rednega profesorja velike šole v Beogradu, je pričela prava doba njego-vega znans tvenega de lovanja .

Zan jo si je ustvaril odlično vs topnico z delom, ki predstavl ja pričetek n jegove znans tvene karijere. To je velika monograf i j a o krasu , ki je bila n jegova disertacija in je izšla 1.1893. v n e m š k e m jeziku8) 1er ga takoj uvrstila med na j r e sne j še geografske s t rokovnjake.

Odslej je ostal Cvijič profesor beogradske univerze in gradil iz tega svojega bivališča znans tveno delo svojega živl jenja nepres tano do konca , z edino iz jemo velike vojne in deloma povojne dobe. Na neštetih ekskur-zi jah po Srbiji in drugih jugoslovenskih kakor tudi po ostalih ba lkanskih in sosedn ih pokra j inah je zbiral gradivo za svoje mnogovrs tne razprave, ki tvorijo n jegovo živl jensko delo. Te ekskurzi je so bile og romne vrednosti4) ,

') Natisnjeno v „Prosvetnem Glasniku", december 1887 in januar 1888; ponafis-njeno v : lovan C v i j i č , Oovori i članci III, Beograd 1923, p. 67 s s .

2) jovan C v i j i č , Geomorfologija. Knjiga prva, Beograd 1924. — Knjiga druga, Beograd 1926.

s) Das Karslphänomen. Versuch einer morpholog ischen Monographie. Geogr. Abh.j herausg. von Prof. Dr. A. P e n c k , Bd. V. Heft 3, 1893 (srbski prevod: Karst, geografska monografija, Beograd 1895).

4) V 11. zvezku Glasnika Geografskega Društva v Beogradu je izšla karta vseh znanstvenih ekskurzij Jovana Cvijiča v dobi od 1. 1888. do 1925.

9

130 Anton Melik:

s a j so odprle znans tvenemu svetu de loma še popolnoma n e z n a n e prede le ; veljale so vsem p a n o g a m geografske vede, geologiji in tekfoniki gorovij, prirodi in d imenzi jam jezer, prebivalstvu, n jega nase l j em in kulturi; tehtajo tem več, ker so se često vršile v na jneugodne j š ih pogojih, združene z ž ivl jenjsko nevarnos t jo , n.pr. na ozemlju nekdan j e Turčije, osobi to v območju a rnavtske anarhi je . V takih neugodnih okolnost ih izvršeno znans tveno delo pomeni gotovo še več.

Cvijićev studi j je sega l že poprej tudi v Bosno-Hercegovino in Dalma-cijo, po osvobojen ju se je razširil na vso kraljevino, osobito na Sloveni jo ; toda sredi nadal jn j ih načrtov je moral Jovan Cvijić svoje delo prekiniti za vedno .

P roučevan je krasa , s katerim se je Cvijić uvrstil med prave znans tve-nike, ga je zan ima lo tudi še ves č a s pozne je in posvetil mu je obilo svo-jega dela ter preštudiral osobi to d inarska kraška polja ter razne oblike k raške površine in notranjosti . „V tej panogi geomorfologi je" — zakl jučuje dr. Jiïi D a n e š 5 ) — „ki se bavi s t o lmačen jem kraških oblik, os ta ja Cvijić tudi nada l je prvi avtor, ki nima tekmeca kar se tiče vsestranost i , o sebnega poznavan ja , objektivnosti in preciznosti v zakl jučkih" .

P o z n a v a n j e Ba lkanskega polotoka, ki je bil do Cvijićevih del gotovo n a j m a n j znani predel v Evropi, je napredova lo ogromno. Cvijić je prvi dognal geološko- tektonske o d n o š a j e ba lkansk ih gorskih s is temov, pokazal , da je razlikovati Dinarski s is tem od P indskega , preiskal, kod poteka meja med n j ima pa med Balkanom in Karpati ter med navedenimi s is temi in Rodopsko maso . P rav tako je on prvi dognal točne poda tke o prirodi, ge-nezi in velikosti jezer na Balkanu, s ega joče presenetl j ivo m o č n o v podrobnost i .

Osobito v a ž n o je Cvijićevo p roučavan je glacijalnih s ledov na planinah Ba lkanskega polotoka. Cvijić je s i s temat ično preiskal vse višje planine in dognal , da so bile v ledeni dobi m o č n o z ledeniki o b l o ž e n e ; dokaza l je, da so se ohranili v določeni obliki sledovi dveh glacijacij , o tretji pa bi se mogli domnevat i le nekateri nesigurni z n a k i ; preiskal je podrobno vse s ledove poledenitve, ki so ostali v obliki obilice jezer, okrešl jev, kočen, ledeniških dolin itd.; naše l je, da se je ločnica večnega snega naha ja la v bližini Jadranskega mor ja na višini 1 3 0 0 - 1 4 0 0 m, v notranjosti , n. pr. na Rili, pa v višini 2100—2300 m.

Velik del svo jega proučevanja je Jovan Cvijić posvetil morfogenetskim prob lemom Ba lkanskega polotoka, osobi to n jegovega severnega dela. V š tudi jah o jezerski plastiki Šumadi je , v abrazi jskih in fluvijalnih površih je ugotovil, da je na južnem obrobju P a n o n s k e kotline, tja do razvodja med Donavo in Jadranskim mor jem niz ravni in teras, ki s e dvigajo v smeri od severa proti jugu, s topičasto druga nad drugo. Sis tem ravni in teras, ki so v g lavnem delo zaporednih jezerskih faz, je značilen za d a n a š n j o pla-stiko severne Srbi je in seveda prav tako bližnjih pokraj in. Slične prirode so Cvijićeve studije v drugih predelih, osobito studija o razvoju donavske doline v Djerdapu ali Železnih vratih, ter o razvoju planot v Dinarskem gorskem sis temu. V zadnj i dobi je obrnil svojo pozornost na razvoj j ad ranske obale bodisi s tektonskih vidikov kakor tudi glede poteka in učinka abrazi je .

P roučavan j e geomorfoloških problemov Ba lkanskega polotoka se je raztezalo na v s o dobo Cvijićevega znans tvenega delovanja ; na jobš i rne j še delo v tej seriji so n jegove Osnove za geografi ju i geologiju Makedoni je in Stare Srbije, ki jih je izdala S rbska kral jevska akademi ja v treh knj igah v dobi od 1906—1911 in ki pomeni jo za res osnovo za p o z n a v a n j e geolo-škega in geografskega s t an ja navedenih in sosednih dežel, a se ne ome-

5) Dr. ]ifi D a n e š —Dr. Miodrag D r a g i ć : Jovan Cvijić. Beograd 1927, p. 19.

Jo u an Cvijić. i â t

jujejo s a m o na geomorfološko sfran, marveč posega jo globoko tudi v pro-učevan je ant ropogeografskih pojavov, ki so v teh centralnih ba lkansk ih področj ih bolj komplicirani in bolj interesantni kakor kjerkoli drugje. Že zgoda j so obrnili n a s e pažn jo velikega geografa in na mnogoštevi lnih po-tovanjih po balkanskih pokra j inah se je seznani l s socijalnimi, gospodarsk imi , kulturnimi in duhovnimi znači lnos tmi ba lkanskega prebivalstva ter se po-l agoma zaglobil v nj ihove probleme.

Antropogeografska raz i skovanja niso bila prvotno v načrtu Cvijičevega studija. V uvodu k prvi knjigi v zbirki „Nasel ja s rpskih zemal ja" , k jer je objavil prvo svoje večje delo iz območ ja antropogeografi je , pravi s a m : „Naučni raziskalec, ki potuje po prostranih predelih, prične nehote promatrat i tudi ant ropogeografski in e tnografsk i ; to velja posebno za Balkanski po-lotok, k jer živi na relativno m a j h n e m prostoru 7 — 8 raznih narodov, kjer se kr iža jo štiri povsem razl ične kulture in kjer žive p lemena in narodi, ki so e tnografsko povsem sveži, poleg Rusov e tnografsko najbol j sveži v Evropi. Taka opazovan ja s em dolgo smat ra l s a m o kot pos t ranski del svoj ih f iziško-geografskih in geoloških studij. Ali na ra šča l a so m i ; bila so v m e s tudi taka, ki so bila prav posebne vrednosti , ker jih spričo soci jalnih in kulturnih r azmer mi še m o r e m o opraviti, dočim je ostala Evropa že z a m u -dila priliko, da jih izvrši. Pos topoma, po dolgot ra jnem delu in razmiš l janju , s em mogel spoznat i an t ropogeografske probleme, ki ima jo velik interes in pomen ; vedno bolj se m e je po lašča la misel, da je treba s is tematski preiskati na j -prej sel išča, ki so v zvezi s fiziško geografijo, potem tudi druge ant ropo-geografske in nekatere e tnografske objekte 6)" .

Ta razvoj Cvijičevega znans tvenega dela je za p o z n a v a n j e celotne n jegove živl jenjske podobe zelo instruktiven. Dasi je smatra l prvotno an-t ropogeografsko opazovan je za s t ransko zadevo, se mu je vendar le posvetil z na jveč jo vnemo in temeljitostjo. Organiziral je iz Beograda studi j s rbskih selišč ter v ta n a m e n že 1.1896. izdal „Uputstva za ispit ivanje sela u Sr-biji i ostalim s rpskim zeml j ama" , ki so se pozne je še izpopolnjevala 1er prilagodila za p o s a m e z n e pokraj ine. Ta Cvijićeva z a s n o v a je imela na jveč jega občudovan ja vreden uspeh ; kot del zbirke „Srpski Etnografski Zbornik" je mogla S r p s k a kral jevska akademi j a nauka v Beogradu izdati dosle j 20 knjig „Nasel ja Srpskih Zemal ja" , v katerih je zbranega o g ro mn o gradiva o antropogeograf i j i in etnografiji, pa tudi iz sorodnih področi j za s rbske po-krajine. Osobito d ragocen uspeh premišl jeno z a s n o v a n e g a studija je spo-znan j e ž ivahne migraci je v zahodn ih in centralnih deželah Ba lkanskega polotoka, s ega joče prav v na jnove j šo d o b o ; pokaza l je presenetlj ive rezul-tate o selitvah s rbskega prebivalstva v raznih d o b a h in s m e r e h ; s sl ičnim delom se more pohvaliti antropogeograf i ja za malekatero deželo. P rav tako s o dragoceni rezultati glede studija psihiških svojs tev prebivalstva v posa -meznih predelih, izvršenih po Cvijićevih navodilih, dal je o raznih l judskih tipih med s rbskim in ba lkansk im prebivals tvom sploh itd.

Osobito tehtna so bila Cvijićeva raz i skavan ja v komplic i ranem pro-blemu o narodnost i Makedoncev, kjer je domač i in vnanj i svet, bodisi znan-stveniki kot ostalo občinstvo, stalo pod raznimi vplivi političnih aspiraci j in političnih p ropagand . Cvijić, ki je s a m ponovno poselil sporne pokraj ine, je odgovoril na vp ra šan j e znans tveno in objektivno. Zato seveda ni zado-

e) J. C v i j i ć , Antropogeografski problemi Ba lkanskoga Poluosfrva. Naselja srp. zemalja, 1. knj., Beograd 1902, p. I.

9 '

132 Anton Melik: Jovan Cvijić.

voljil politikov, a je ustanovil možnos t objekt ivnega premotr ivanja make -donskega problema.

Sintezo svojih ant ropogeografskih studij je podal Cvijić tekom svetovne vojne, ko je mora l prekiniti svoje r az i skavan je ter je kot begunec živel v Franciji , kjer je v 1.1917. in 1918. na pariški Sorbonni predaval o antropo-geografiji Ba lkanskega polotoka. Plod te sintetične ureditve je veliko delo La Péninsule Balkanique, Géographie Humaine 7) , ki je izšlo pozneje tudi v srbščini ter v latinici8), ali s a m o prvi del. Delo predstavl ja zakl juček Cvi-jičevih ant ropogeografskih studij o Ba lkanskem polotoku in os tane za po-z n a v a n j e tega dela Evrope za dolgo osnovne vrednosti .

Pos le j se je vrnil Cvijič zopet h geomorfološkim š tudi jam. Napravil je še vrsto podrobnih razprav iz tega področja, potem pa se je lotil velike sinteze tudi tu in zbral osnovne svo je nazore o pojavih in problemih fizi-kalne geografi je v velikem delu Geomorfologija, ki je izšlo v dveh velikih, prvovrstno opremljenih knj igah, tako da se more čas tno postaviti ob s tran prvim delom sve tovne geografske literature. Tretje knj ige veliki avtor, žal, ni mogel dokonča t i ; ostali so z a n j o s a m o odlomki v rokopisu.

Da se je Cvijič v zadnj i dobi zopet povsem posvetil geomorfologiji , o tem priča tudi n jegova oporoka, v kateri je volil glavni del svojega pre-možen ja fondu za podporo geomorfoloških studij.

Ako preg ledu jemo s e z n a m Cvijičevih del9)» m o r a m o občudovat i izredno plodovitost n a š e g a dosle j na jveč jega znans tvenika . Poleg že navedenih poglavitnih del je gotovo treba posebe j opozoriti na n jegove številne raz-prave, ki jih je nap isa l o aktualnih problemih, na jveč iz področja geopolitike V njih je izrazil svoje nazore, hkrat i utemeljeval politične aspiraci je svoje države, a venda r tako, da so popo lnoma v skladu s p o j m o v a n j e m in strogo resnicol jubnost jo znans tvenika , kar je gotovo dokaz , kako se je naha j a l a država v skladu s prirodnimi zakoni razvoja . Večina teh razprav in č lankov je zbranih v štirih knj igah pod nas lovom „Govori i članci"1 0) , kjer so ob-javljeni tudi razni drugi članki in govori ter studije Jovana Cvijića, tako da so d ragoceno gradivo za p o z n a v a n j e duševnos t i velikega n a š e g a moža .

]ovan Cvijič je rastel s svoj im delom v ugledu ne le doma , kjer so ga spoštoval i kot objektivnega, v i soko nad malenkos tn imi prepiri v sakda -n jega življenja s to ječega učen jaka , marveč tudi v tujini, kjer se je priznaval kot prva znans tvena avtoriteta ba lkansk ih dežel in pravfako kot eden prvih s t rokovnjakov sve tovne geografske znanost i ; s a j so g lavne n jegove razprave izšle tudi v svetovnih jezikih. Zato je sodeloval kot s t rokovnjak na pariški mirovni konferenci in pri izvedbi koroškega plebiscita, zato je mogel biti glavni inicijator 1. kongresa s lovanskih geografov in e tnografov v Pragi v 1.1924.

Z Jovanom Cvijičem se je duševna sposobnos t n a š e g a na roda povzpela silno visoko in dokument i ra la pred vsem svetom svojo veliko not ranjo silo, oznan ju joč na jbo l j še perspektive za bodočnos t .

Geeografiji na S lovenskem bo ostalo n jegovo delo dolgo dolgo vzgled in v z o r ; obilo n a m je treba še napora in s i s temat ičnega dela, da izvršimo program, ki ga n a m je s svojimi š tudi jami postavil nesmrtn i Jovan Cvijič.

') Paris, A. Colin 1918. 8) Jovan C v i j i č , Balkansko Poluosfrvo i južnos lovenske zemlje . Osnove anfropo-

geografije. Beograd 1922. Zagreb 1922. s) N. pr. Bibliografija radova Jovana Cvijlča, izradio Dr. Borivoje Z. M i l o j e v i ć

v: Dr. Jifi D a n e š —Dr. Miodrag D r a g i č , Jovan Cvijič, Beograd 1927, sir. 4 5 - 5 6 . ">) Jovan C v i j i č : Govori i članci . I. in II. Beograd 1921; III. in IV. Beograd 1923.