LEJSKE NOVICEBISSN 1855-4717, April 2012 [tevilka 4

Praznik Ob~ine Bled

Osrednja slovesnost ob prazniku Ob~i-ne Bled je bila 10. aprila ob 18. uri v Festi-valni dvorani. Na fotografiji so nagra-jenke in nagrajenci, ki smo jih predsta-vili v prej{nji {tevilki, skupaj z `upanom.

V kulturnem programu so nastopili otro-ci iz pevskih zborov Vrtca Bled, Osnov-ne {ole prof. dr. Josipa Plemlja Bled,PO[ Ribno, Glasbene {ole Radovljica inGlasbenega centra DO RE MI iz Bleda.

Pevski zbor tega centra se je pred kratkimvrnil z dr`avnega tekmovanja v Zagorju zzlatim priznanjem.

Romana Purkart, foto Cut Bled

Pridobitve ob praznikuOb ob~inskem prazniku je Bled dobil kar nekaj novosti in pridobitev

- od nove ureditve zunanjih povr{in pri Vrtcu Bled in PO[ Ribno doza~etka del v Rebru v Zasipu in obnovljenih ambulant Zdravstvenegadoma Bled.

Otroci in vzgojiteljice Vrtca Bled so pozdravili novo pridobitev -ureditev zunanjih povr{in. Foto Cut Bled

Predsednik KS Ribno Du{an @nidar{i~, ravnatelj O[ prof. dr. Jo-sipa Plemlja Bled Ludvik Hajdinjak ter `upan Ob~ine Bled JanezFajfar ob otvoritvi zunanje ureditve POS Ribno. Foto Cut Bled

Ob prazniku

2

April je prazni~ni mesec, zato smo se oBledu v lanskem in o Bledu v leto{njem letupogovarjali z `upanom, Janezom Fajfarjem.

Leto 2011 je bilo v marsikaterem pogledu

posebno leto - kriza je v Sloveniji dokon~no

pokazala zobe, Bled pa je kljub te`kim

razmeram imel dva izjemna dogodka - sve-

tovno prvenstvo v veslanju in obele`itev

tiso~letnice prve omembe gradu. Svetovno

prvenstvo je minilo mirno, brez zapletov, ki

smo jih vajeni ob podobnih ve~jih priredit-

vah v Sloveniji.

Res je, to pa zato, ker smo `e na za~etku pro-jekta {tartali z odprtimi kartami. Pri organi-zaciji svetovnega prvenstva namre~ ni biloljudi ali in{titucij, ki bi si prizadevali le zalastno korist kot se to pri tako velikih projektihvse preve~krat zgodi. Moram se zahvaliti tuditakratnemu Ministrstvu za {olstvo in {port, kije na koncu z veliko injekcijo pomagalo, dasmo svetovno prvenstvo zaklju~ili finan~nopozitivno. Pred dvema letoma je imela organi-zatorica svetovnega prvenstva, Nova Zelandija,toliko izgube, kot je bil celoten prora~un na-{ega prvenstva.

Vsa infrastruktura je sedaj ostala vesla-

~em, pa seveda tudi ob~ankam in ob~anom.

Kaj pravijo?

Neverjetno, vendar tudi tisti ob~ani, ki so zdogajanjem na Bledu redko zadovoljni, po-hvalijo ob~ino in pravijo, da smo naredilidobro delo. Del jezerske obale je urejen, to jezelo pomembno.

Kak{ni pa so odzivi po svetu, v velikih

vesla{kih centrih?

Bled je prav gotovo najbolj priljubljeno pri-zori{~e vesla{kih tekem na mednarodni ravni,s ~etrtim svetovnim prvenstvom na Bledu pasmo zastrupili novo generacijo vesla~ev. Veste,ko ~lovek hodi po svetu, v zvezi z Bledom naj-prej omenijo veslanje in nato golf. Odziv nasvetovno prvenstvo je bil neverjeten, na stotinenovinarjev je bilo pri nas, veliko {tevilo urprenosov na televiziji je {lo v svet, vse to pa jeodmevalo predvsem v tistih krogih, ki nas naj-bolj zanimajo - gre za akademsko izobra`enein bolj premo`ne ljudi v tistih krogih, od koderprihaja ve~ina gostov na Bled. Z britanskimHenleyem, ki je prestolnica veslanja in kjersmo bili lani na obisku, bomo spletli vezi, ven-dar pa je `al tako, da ima tam `upan mandat leeno leto in se tako te`ko dogovorimo za dol-goro~no sodelovanje. V Henleyu imajo vesla{-ki muzej, zelo bi bilo lepo, ~e bi ga dobili tudina Bledu. `al se je med obnovo vesla{kega cen-tra veliko dokumentacije uni~ilo, {e vedno paimajo ljudje doma toliko razli~nega gradiva, dabi {e zmeraj lahko pri{li do zelo zanimivezbirke. Kot veste, smo letos prireditelji evropskega

prvenstva za mladince, svetovni pokal pa smomorali odpovedati, ker mednarodna vesla{kazveza zahteva pol milijona evrov, ki pa jih ne

moremo zbrati - dvesto tiso~ bi {e {lo, ve~ `alne. Ne vemo, kaj se bo dogajalo s temi velikimimednarodnimi tekmovanji, ~e bodo svetovne{portne zveze zahtevale take pogoje.

Drugi velik dogodek oziroma sklop doga-

janj je bilo praznovanje ob tiso~letnici prve

omembe gradu ...

Ja, krasno je bilo! ^estitam Zavodu za kul-turo z direktorjem Matja`em Zavr{nikom zavse, kar jim je uspelo ob tiso~letnici pripraviti– lansko leto je bilo neverjetno polno dogod-kov, vsekakor pa je bil najlep{i otvoritev novepe{poti na grad, ki se bo letos dopolnila {e zenim krakom do `upnijske cerkve. Vendar jebil `e to velik dogodek. Poglejte, na gradu jeobilica novosti - prestavljena tiskarna, kova~ni-ca in tako naprej; to je grad, na katerem lahkopre`ivite ves dan - doma~ini vstopnine nepla~ujejo, tudi zato, da s seboj pripeljejo gosta.Sre~ujem doma~ine, ki pridejo na grad, seusedejo, kaj spijejo - grad je postal sredi{~e do-gajanja. Zavod za kulturo prispeva tudi kdrugemu kulturnemu dogajanju na Bledu, sajsponzorira Festival Bled in Okarino, pa tudimanj{e dogodke, s tem pa postaja pravi kul-turni zavod v na{i ob~ini.

Bled je preprosto lep – znane so legende o

njem, pa tudi raziskave Pleterskega o

duhovnem pomenu Blejskega kota. Ljudje

so si `e v davnih ~asih poiskali zato~i{~e na

Bledu. Kaj pravite o tem?

Seveda, saj nismo ne previsoko, ne prenizko,v vodi so bile ribe, okoli jezera gozdovi inpolja, vzpetine in kra{ke jame, kamor so sedoma~ini pred sovra`nikom lahko skrili; ne-verjetna najdba rimske ceste pod dana{njo Par-tizansko je dokaz visoke bivalne kulture insploh kulture `ivljenja na na{em koncu. Ve~kot 20 arheolo{kih najdi{~ je {e vedno premaloizkori{~enih v turisti~ne namene, res je, da jihje veliko na zasebnih zemlji{~ih, ampak vsajob Partizanski smo postavili tablo, da bodoljudje vedeli, po ~em hodijo. Blejsko jezero pa sploh nima primerjave.

Glejte, nerad se spu{~am v metafiziko, to jepa~ stvar vsakega posameznika, ampak ~e je zavse Slovence po vsem svetu drugi simbol, takojza Triglavom Bled, potem na tem `e nekajmora biti. ~e imamo tu goste z vsega sveta, ki

Naravo, ki jo imamo, moramo ohraniti

BLEJSKE NOVICE (ISSN 1855-4717) – Ustanovitelj inizdajatelj: Ob~ina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, tel.04/575 01 00, www.bled.si, e-mail: obcina@bled.si.Pravice izdajatelja izvaja: Specom d.o.o.. Odgovornaurednica: Romana Purkart. Izid: 26. 4. 2012.

^asopis izhaja v nakladi 3.500 izvodov, brezpla~no gaprejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Bled. Priprava zatisk, tisk in distribucija: Specom d.o.o..

Elektronski naslov uredni{tva: blejskenovice.bled@gmail.com. Nenaro~enih ~lankov in fotografij ne ho-noriramo. ^asopis sodi med proizvode, za katere seobra~unava 8,5 % DDV (Ur. l. RS {t. 89/98). Blejskenovice so vpisane v evidenco javnih glasil pod za-poredno {tevilko 1720 in v razvid medijev Ministrstva zakulturo RS pod zaporedno {t. 436.

Tr`enje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (BojanRauh), 040/202 384, bojan.rauh@specom.si.

OBVESTILOOb~ina Bled na podlagi Odloka o prora~unu Ob~ine Bled za leto 2012 (Uradni list RS {t.

17/2012 z dne 5.3.2012) in Banka Koper d.d. objavljata razpis za pridobitev dolgoro~nihposojil s subvencionirano obrestno mero za dobo do 7 let za pospe{evanje razvoja enot

malega gospodarstva v ob~ini Bled v letu 2012.

Rok za oddajo popolnih vlog je 31. maj 2012. Razpis je objavljen spletni strani Ob~ine Bled: www.obcina.bled.si in spletni strani OOZ

Radovljica: www.ooz-radovljica.si.

BLEJSKE NOVICE

Naslednje Blejske novice izidejo 25. maja, prispevke sprejemamo

do 17. maja na naslov: blejskenovice.bled@gmail.com.

Prazni~ni intervju - Janez Fajfar, `upan Ob~ine Bled

Ob prazniku

3

bi lahko od{li na dopust kamorkoli, pa pridejoin se skoraj notori~no vra~ajo na Bled, bonekaj od tega ̀ e dr`alo. @iveti v takem kraju jevelika sre~a, z vsemi napakami, ki jih ta krajima, tudi z napakami ~asa in dru`be, v katerismo, ampak vseeno, pod ~rto - koliko ljudi si tolahko privo{~i? Ko sem bil {e v Vili Bled, jemnogo te`kih bogata{ev reklo: »Ali ti splohve{, kje `ivi{?« Zato se mi zdi, da imamo ve-liko obvezo, da ~e smo `e nagrajeni s tem, datukaj `ivimo, se moramo maksimalno potru-diti, da tisto, kar lahko sami naredimo, to tudinaredimo, da je na{ kraj lahko v ponos nam inostalim. Vedeti moramo, da verjetno nismo miposebej poslani na ta kraj, ampak se je mogo~esamo tako zgodilo.

Ko se ̀ e pogovarjava o Bledu kot simbolu- kaj pa se dogaja z Blejskim otokom?Prav pred kratkim sem bil na otoku, kamor

me je povabil `upnik Janez Ferkolj. Morampovedati, da so ~udovito obnovili gostinskilokal in trgovino, niti enega ki~a ni, sami slo-venski proizvodi, poudarek je na poticah. To jedober primer sodelovanja. Predolgo smo se naBledu prepirali - eni in drugi.

Na zadnji seji je ob~inski svet sprejel {ezadnji dokument, ki ga mora sprejeti Ob-

~ina Bled, da bo gradnja ju`ne razbreme-nilne ceste lahko stekla. Je tudi to primerdobrega sodelovanja? Vsekakor! Res sem ponosen na ob~inski

svet, pa tudi na ob~insko upravo, ki se jeizredno potrudila, pa tudi na Direkcijo za ceste,ker se je direktor osebno potrudil za cesto; vsehvrst problemov in ovir je bilo. Bolje je, da se neve, saj ni lepo, da `upan tol~e ~ez dr`avo,ampak tako je bilo. ~e zadev ne more{ spre-meniti. Za~ni pri sebi in naredi, kar se da. Tudiob~inska uprava se je zelo potrudila, prvanaloga na{e ob~inske uprave zdaj pa jeob~inski podrobni prostorski na~rt. Te`ave prinjegovi izdelavi so neopisljive – tako, kot sopri nas zakomplicirali s papirji ... to je pre-prosto neverjetno, na udaru pa smo predvsemmi. Kateremu ob~anu lahko razlo`i{, kolikodovoljenj mora{ imeti za vsako parcelo inpodobno? Normalno, da moramo hraniti inbraniti kmetijsko zemljo ter na{e okolje, ki jeneponovljivo, ampak do dolo~enih spremembv ~asu pa~ pride. S temi te`avami se sre~ujemovse ob~ine, vsi `upani, vsi direktorji, vse up-rave, kar ka`e samo na to, da v Sloveniji manj-ka regij. Dr`avo smo razkosali na preve~ ob~in,pokrajin pa ni. Na Koro{kem je tudi cel kupob~in, vendar se dogovorijo v regiji in delajoskupaj, pri nas pa smo iz Slovenije uspeli

narediti sra~je gnezdo, kar je res {koda za enonajlep{ih de`el na svetu.

Se z zgornjegorenjskimi `upani tudi zatoredno sre~ujete? Seveda, skupaj z Razvojno agencijo zgornje

Gorenjske se sre~amo enkrat mese~no. Gre zakoristno izmenjavo izku{enj ter mnenj, s temnadome{~amo regijo, ki je nimamo, pi{emoskupna pisma na ministrstva, izjave za javnost,na ta na~in se lahko dogovorimo marsikaj.

^e za konec pogledava v prihodnost - naaprilski seji ob~inskega sveta smo videli zelozanimiv dokument, namre~ konceptno pro-metno ureditev Bleda, ki predvideva tudipopolno zaporo sredi{~a Bleda za motornipromet. Je to uresni~ljivo? Mislim, da Bleda popolnoma zapreti ne

bomo mogli, seveda pa bomo morali prometmo~no zmanj{ati! Naravo, ki jo imamo, mo-ramo ohraniti, druga~e ne bo {lo! Ne trdim into tudi nikoli nisem, da se zato na Bledu nesme ni~ dogajati. Nasprotno. Vendar vse, karse dogaja, se mora na na~in, da ne {koduje na-ravi. Zdaj{nja ureditev prometa je nemogo~a.Predstavljate si samo, da v jezero zapelje cis-terna z nafto ...

Romana Purkart

Obnova komunalne infrastrukture vnaselju Rebr v Zasipu

Ob~ina Bled je ob prazniku slovesno „odprla“ dela v Rebru.So~asno z izgradnjo fekalnega kanalizacijskega sistema in plinovod-nega omre`ja, ki ga gradita koncesionarja, bo Ob~ina Bled letos vnaselju Rebr obnovila meteorno kanalizacijo v dol`ini 1.200 m, sani-rala in uredila meteorni iztok v naselju Mu`e, obnovila del vodovod-nega omre`ja v dol`ini 110 m ter zagotovila ve~jo po`arno varnost.Na celotnem obmo~ju bo obnovila javno razsvetljavo in vgradilanizkonapetostni elektri~ni vod. So~asno z ureditvijo komunalne in-frastrukture bodo obnovili tri po{kodovane oporne zidove ter uredilape{pot, ki vodi proti Homu. Celotna investicija se bo zaklju~ila z as-faltiranjem ceste, polo`ili bodo grobi asfalt. Na~rti so tudi za dela vprihodnjih letih – na obmo~ju Rebra bodo polo`ili {e fini asfalt in ure-dili dve va{ki jedri.

Nove pridobitve Zdravstvenega doma

Dan po ob~inskem prazniku blejske ob~ine so v zdravstvenemdomu slovesno odprli obnovljeno splo{no ordinacijo z diagnostikodispanzerja za medicino dela, prometa in {porta. Izvedli so kom-pletno zamenjavo dotrajanih in{talacij, prestavili so predelne zidovein zamenjali pohi{tvo. Ob obnovi so pridobili dodatne prostore zanovo referen~no ambulanto, ki deluje v sklopu splo{ne ambulante.Vrednost investicije zna{a 200.000 evrov, polovico vrednosti sta so-financirali Ob~ina Bled in Ob~ina Gorje v dogovorjenem dele`u.Na slovesnosti so spregovorili direktor ZD mag. Leopold Zonik (nafotografiji), oba `upana in direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske,Jo`e Veternik. Kot je povedal mag. Zonik, so ponosni, da so tokratnopridobitev uspeli realizirati brez pomo~i dr`ave, saj je poleg obehob~in dela financiral sam zdravstveni dom.

Romana Purkart

Ob prazniku, aktualno

4

Pot za ju`no razbremenilno cesto je odprtaBlejski ob~inski svet je aprila dolgoletnim

prizadevanjem za izgradnjo ju`ne razbreme-nilne ceste dal piko na i - potrdil je namre~ob~inski podrobni prostorski na~rt za cesto ins tem sprejel zadnji dokument, ki ga je predgradnjo morala sprejeti Ob~ina Bled. @upan Janez Fajfar je izjemno zadovoljen,

dejal je, da so se uresni~ili na~rti, stari 40 let.Povedal je tudi, da se hkrati pripravlja tudidokumentacija za severno razbremenilnocesto, ki je Bledu prav tako potrebna in nujnakot severna. To dokazuje tudi obse`na pro-metna {tudija z imenom Konceptna zasnovaprometa na Bledu, ki je s simulacijo razmerleta 2030 pokazala, da sta obe razbremenilnicesti nujni, poleg tega pa {tudija priporo~a {eprecej drugih ukrepov za izbolj{anje stanja napodro~ju prometa na Bledu.

Seje se je udele`il tudi direktor DirekcijeRS za ceste mag. Gregor Ficko, ki je dejal, daima tudi Direkcija za za~etek postopkov, ki jihmora peljati sama, vse pripravljeno, ~e bodopostopki tekli brez ve~jih te`av, bi cesto de-jansko lahko za~eli graditi konec prihodnjega

leta. Kot pri vseh podobnih projektih se tuditu lahko zaplete pri odkupih zemlji{~, vendarje mag. Ficko poudaril, da bo Direkcija upora-bila tudi institut razlastitve, ~e bo to potrebnoin ~e dogovora z lastniki nikakor ne bi mogliskleniti. Romana Purkart

Razgledi Muzejskega dru{tva BledIz{li so novi Razgledi

blejskega dru{tva, ki se uk-varja z raziskovanjem kra-jevne zgodovine. Uredni{kiodbor, ki ga sestavljajoSre~o Vernig, Zlata Rejc,Niko Mu~i~ in Milan Rejcje v to {tevilko uvrstil 14~lankov, obogatil pa jih je zgrafikami akademske sli-karke Melite Vovk, razgled-nicami iz bogate zbirkeLeopolda Kolmana in fo-tografijami Franca Ferjana,ki jih v celoto povezujejoverzi Janeza Petko{a.Tokratni Razgledi prina-

{ajo marsikaj - od objaveOsnutka nagovora MeliteVovk ob odprtju razstave leta 1984. Nagovor je zanimiv, ~eprav starskoraj tri desetletja, saj je tak, kot bi ga Vovkova napisala v~eraj,njen moto pa je `e takrat bila »kvaliteta `ivljenja«. @ivljenje je nasvoj na~in popisano v ~lanku Sre~a Verniga, ki ga zanima, kdaj sose za~ele pisati knjige `upljanov, kako so nastale knjige du{, kolikodru`in je na primer `ivelo na Mlinem leta 1750 in podobno. JanezFajfar je opisal Blejski dvorec kne`je rodbine Windischgrätz. Kjerdanes stoji Vila Bled je bilo dolga stoletja upravno sredi{~e oto{kepro{tije, posest je sredi druge polovice 19. stoletja kupil knezWindischgrätz, zrasel je Grad Mlino ... Jo`e Smole v Razgledihopisuje nastanek gasilskih dru{tev pri nas - Prostovoljno gasilskodu{tvo Bled je bilo ustanovljeno leta 1885, gorjansko pa leta 1894.Vladimir Sili~ je raziskal ledinska imena blejske kotline, Borut Ruspa pi{e o potresih v Sloveniji. Marjan Zupan je v Razgledih zapisalljudsko izro~ilo o Bratovi pe~i, Tone Marolt pa zgodovino planinstvana na{em koncu. O Bledu v o~eh svetovne javnosti v letu 2011 stapisali Eva {travs Podlogar in Vanja Piber, Jo`e Skumavec pa je poddrobnogled vzel zemlji{ko posest blejske gra{~ine. Anton Zupanpi{e o svoji zbirki pisane literature o Bledu, Jaka Bassanese pa orazstavi Moderna zgodovina Bleda. Mag. Monika Rogelj je pred-stavila Grand hotel Toplice in njegovo zgodovino, Milan Rejc paRazglede zaklju~uje z raziskovanjem {olstva v Gorjah do leta 1900.

Romana Purkart

[ole in plavalni bazen ogrevani na okoljuprijazen na~in

Ob~ina Bled je gostila podpis pogodbe med Regionalno razvojnoagencijo Gorenjske (BSC Kranj) in podjetjem Eltec Petrol d.o.o. oizvedbi investicij pri projektu Obnovljivi viri energije v alpskem prostoru(REAAL). Direktorja obeh podjetij, Bogo Filipi~ iz BSC Kranj in Jo`eTorkar iz Eltec Petrol, sta pogodbo podpisala v prisotnosti {vicarskegaveleposlanika Roberta Reicha ter ̀ upanov {estih gorenjskih ob~in, v ka-terih se bodo takoj po podpisu pogodbe za~ele izvajati investicije.Prek javnega razpisa izbrano podjetje Eltec Petrol d.o.o. bo v {est ob-

jektov – pet osnovnih {ol in en plavalni bazen – namestilo nove ogre-valne sisteme in/ali son~ne elektrarne (solarni in fotovoltai~ni paneli,toplotne ~rpalke). Tako vodilni partner v projektu, BSC Kranj in {estgorenjskih ob~in (Kranj, Gorje, @iri, Bled, Kranjska Gora, Gorenja vas– Poljane) spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije in energetskou~inkovitih sistemov, kar je glavno vodilo projekta REAAL (RenewableEnergy Across the Alpine Land), ki se izvaja v sklopu {vicarskegafinan~nega mehanizma.V osnovne {ole v ob~inah Bled, Gorje in @iri bodo name{~eni ogre-

valni sistemi s toplotnimi ~rpalkami in fotonapetostno elektrarno. Z in-vesticijami v omenjene objekte bodo koristi uporabe obnovljivih virovenergije spoznali vsi v regiji in jih tudi ve~ uporabljali, sodelujo~e ob~inepa bodo poleg ekolo{kih koristi dele`ne {e finan~nih prihrankov pri ogre-vanju teh objektov.Za~etki projekta, ki se izvaja v sklopu {vicarskega finan~nega meha-

nizma, segajo v marec 2009, ko je bilo treba po njegovi odobritvi pri-praviti strokovno projektno dokumentacijo za za~etek izvajanja aktiv-nosti. Projekt je vreden 4.152.000 evrov, od ~esar vklju~ene gorenjskeob~ine prispevajo petnajst odstotkov vrednosti. Romana Purkart

Nove dovolilnice za parkiranje20. aprila so na Bledu za~eli prodajati nove parkirne dovolilnice za

ob~anke in ob~ane. Novo enoletno obdobje parkirnega re`ima bo za~eloveljati 1. maja. Vodja Medob~inskega redarstva Bled-Bohinj Boris Sodjapravi, da so dovolilnice nove barve, ve~jih novosti pri re`imu parkiranjapa ne bo, tudi cene ostajao enake. Edina ve~ja sprememba je parkiri{~e v Trgovsko-poslovnem centru -

tam parkiranje namre~ ni ve~ v celoti brezpla~no. Kot je povedal Sodja,bo brezpla~na prva ura, cena za drugo in tretjo uro pa bo primerno vi-soka, saj parkiri{~e ni namenjeno parkiranju ves dan. Naj ob tem opo-zorimo, da je na Bledu na voljo tudi novo parkiri{~e pri pokopali{~uoziroma osnovni {oli. Romana Purkart

Aktualno

5

Registracija dejavnosti

Rad bi registriral dejavnost – kje in kako? Na Upravni enoti

Radovljica lahko: prijavite osebno dopolnilno delo; oddate vlogo za

kratkotrajno delo; se registrirate kot samostojni podjetnik posameznik

(s.p.); registrirate dru`bo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

Kaj je zame najugodnej{e? Odvisno od tega, kaj in v kak{nem

obsegu `elite opravljati dejavnost. Za dela pomo~i v gospodinjstvu in

njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sade`ev in zeli{~,

ob~asno lokalno vodenje ter nekatera druga manj{a dela, kot je

prete`no ro~no izdelovanje razli~nih izdelkov, je primerna oblika

osebno dopolnilno delo. Vendar lahko ta dela opravlja posameznik

osebno sam, ~e se vpi{e v seznam zavezancev za osebno dopolnilno

delo na pristojni upravni enoti (taksa za vlogo zna{a 4,54 EUR), letni

prihodki pa ne smejo prese~i 8.977 EUR. Za osebno dopolnilno delo

ni potrebno med letom pla~evati nobenih prispevkov.

`e registriranim podjetnikom lahko brezpla~no pomagajo pri delu

njihovi zakonci, star{i ali otroci. Vendar je delo omejeno na 40 ur

mese~no, na upravni enoti pa se odda prijava kratkotrajnega dela

(taksa zna{a 4,54 EUR). Delodajalec mora osebo, ki bo opravljala

kratkotrajno delo, prijaviti v zavarovanje za primer po{kodbe pri delu

in poklicne bolezni ter pla~ati prispevek. Voditi pa je potrebno tudi

evidenco o opravljanju dela.

V primeru ve~jega obsega dela lahko registrirate s.p. ali d.o.o.. Re-

gistracija s.p. in d.o.o. je na VEM to~ki, ki je tudi na Upravni enoti

Radovljica, brezpla~na.

Osnovne razlike med s.p. in d.o.o. so:

Samostojni podjetnik Dru`ba z omejeno

odgovornostjo

Pravno-orga- fizi~na oseba, ki pravna oseba

nizacijska oblika opravlja dejavnost

Ustanovni kapital ga ni najmanj 7.500 EUR

Odgovornost za z vsem svojim s premo`enjem

obveznosti premo`enjem dru`be

Obdav~itev progresivna enotna dav~na

(dohodninska lestvica) stopnja

Vodenje enostavno/dvostavno dvostavno

poslovnih knjig knjigovodstvo ali knjigovodstvo

pav{alna obdav~itev

(normirani odhodki)

Pla~a pla~a podjetnika je vse pla~e so

dobi~ek, ki se ne {teje dav~no priznan

kot stro{ek (v stro{ke stro{ek

gredo le prispevki za

podjetnika in pla~e

zaposlenih)

Razpolaganje z denarnimi sredstvi sredstva so

s sredstvi s.p. prosto razpolaga last d.o.o.

Kak{na je razlika med »rednim«, »popoldanskim« in »{tu-

dentskim« s.p.? V na~inu zavarovanja. Vsak s.p. mora pla~evati

prispevke za obvezna socialna zavarovanja. S.p., ki jim je to edini

poklic (»redni s.p.«), pla~ujejo mese~no najmanj 292 EUR teh

prispevkov. Zaposleni za polni delovni ~as, ki imajo poleg tega re-

gistriran s.p. (»popoldanski s.p.«), dopla~ajo {e pav{alne prispevke v

vi{ini 36 EUR mese~no, medtem ko {tudentje za »{tudentski s.p.«

pla~ajo mese~no okrog 130 EUR prispevkov za socialna zavarovanja.

Kaj potrebujem za odprtje s.p. oz. d.o.o.? Za odprtje s.p. morate

vedeti dav~no {tevilko ter prinesti s sabo osebni dokument. Za regi-

stracijo d.o.o. morajo priti na VEM to~ko vsi dru`beniki ter zastopniki

dru`be osebno ter se izkazati z veljavnim osebnim dokumentom.

Katere dejavnosti lahko opravljam? Registrirajo se lahko de-

javnosti, kot so objavljene v Standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD

2008. Za dolo~ene dejavnosti je potrebno izpolnjevati posebne pogoje,

ki so predpisani s podro~nimi zakoni. Za opravljanje nekaterih obrt-

nih dejavnosti je potrebno pridobiti tudi obrtno dovoljenje, ki se izda

na podlagi ustrezne poklicne usposobljenosti.

Kako poteka registracija? Za registracijo s.p. referent na VEM

to~ki v va{em imenu izpolni vlogo in vam pri tem tudi svetuje. Ko

vlogo podpi{ete, jo posreduje na AJPES.

Pri registraciji d.o.o. referent pripravi akt o ustanovitvi oz. pri ve~-

osebnih dru`bah dru`beno pogodbo ter vse potrebne sklepe, ob tem

tudi overi podpise dru`benikov in zastopnikov dru`be. Na podlagi

overjenega akta o ustanovitvi oz. dru`bene pogodbe na banki odprete

za~asni ra~un in nanj vpla~ate ustanovni kapital. Ko dostavite potrdilo

o vpla~ilu na VEM to~ko, referent po{lje vlogo za registracijo na

sodi{~e.

Katere postopke lahko uredim na VEM to~ki? Na VEM to~ki

vam referent izpolni vlogo za registracijo s.p. oz. d.o.o., vlogo za pri-

javo v zavarovanje s.p., dru`inskih ~lanov in zaposlenih pri s.p., vlogo

za prijavo dav~nih podatkov, vlogo za pridobitev identifikacijske

{tevilke za DDV, vlogo za obrtno dovoljenje, vlogo za izbris s.p.,

vlogo za prijavo prostega delovnega mesta,… in pa seveda vloge za

spremembe podatkov.

Kako lahko zaprem s.p. ali d.o.o.?Vlogo za izbris s.p. morate od-

dati najmanj 15 dni pred nameravanim zaprtjem s.p., obveznosti pa

morate poravnati v 60 dneh po izbrisu iz registra.

Postopek izbrisa d.o.o. uredite pri notarju.

Imam {e nekaj vpra{anj… Za pojasnila smo dosegljivi na

Upravni enoti Radovljica, pisarna {t. 103, ali po telefonu na {tevilki

04/537 16 13.

Upravna enota Radovljica

Ne pozabite preveriti veljavnosti oro`nihlistov

Novo: sprejem vlog tudi na KU Bohinjska Bistrica

V letu 2012 pote~e veljavnost ve~jemu {tevilu oro`nih listov iz na-

mena lova in {porta. Imetnike pozivamo, naj preverijo veljavnost

oro`nih listov in za podalj{anje oz. izdajo novega oro`nega lista za-

prosijo pravo~asno, pred datumom poteka dokumenta.

Vlogo za podalj{anje lahko vlo`ite na sede`u upravne enote ali na

KU Bohinjska Bistrica v ~asu uradnih ur. Vlogi je potrebno prilo`iti

potrdilo lovske dru`ine (iz namena lova) oz. {portnega strelskega

dru{tva in {portne pano`ne zveze (iz namena {porta) ter novej{o fo-

tografijo.

Stro{ki: ob podaji vloge se pla~a upravna taksa po tar. {t. 1 in 17/1

v vi{ini 31,72 eur, ob prevzemu novega oro`nega lista pa pla~ilo doku-

menta v vi{ini 13,10 eur. Oro`ni list boste po zaklju~ku postopka

lahko prevzeli le na sede`u upravne enote ob predlo`itvi starega

oro`nega lista.

Upravna enota Radovljica

Podalj{anje poslovanja Krajevnega uradaBled

Uporabnike na{ih storitev obve{~amo, da smo v ~asu mno`i~ne za-

menjave osebnih izkaznic in potnih listin podalj{ali poslovni ~as Kra-

jevnega urada Bled, ob sredah do 18. ure. Spremenjen poslovni ~as

ob sredah, od 8. do 18. ure, bo od 25. aprila do konca julija 2012.

Upravna enota Radovljica

Dru{tva, oglasi

6

^i{~enje grajske skale in podhoda v [imnovi jami in jami pod Babjim zobom

Blejski in gorjanski jamarji so tudi letos zdru`ili mo~i in o~istiliprepadno grajsko skalo. (na fotografiji). Jamarji so med ~i{~enjemna{li vseh vrst smeti - od o~al, mobilnih telefonov in {e kaj, ~istili paso tudi podrast. Kot pravi predsednik Jamarskega dru{tva Simon ZimaGorje in ~lan Dru{tva za raziskovanje jam Bled, Peter Vukoti~, imajosamo jamarji posebno dovoljenje Zavoda za varstvo kulturnededi{~ine Kranj za ~i{~enje skale, pri delu pa se dosledno izogibajognezdi{~em ptic. V grajski skali namre~ gnezdijo postovke, krokarjiin lesne sove, `al pa gnezdi{~ kavk niso ve~ opazili. Kot pravi Vukoti~,je sodelovanje med obema dru{tvoma prav zgledno, saj so bili pravblejski jamarji mentorji gorjanskim. Gorjansko dru{tvo so ustanovilipred {tirimi leti, ~eprav je dejansko starej{e od blejskega, ki je biloustanovljeno leta 1978, saj je Simon Zima s svojimi kolegi jameraziskoval `e leta 1937. Dru{tvi tako delujeta v interesu obeh ob~in. Blejski in gorjanski jamarji bodo tudi letos organizirali dva pohoda.

Prvi bo tradicionalni pohod v jamo pod Babjim zobom, ta bo kotvedno 1. maja, drugi pa 26. maja v [imnovo jamo. Jamo pod Babjim zobom so tako, kot je, ohranil prav blejski ja-

marji, saj so jo leta 1976 zaprli, o~istili in zavarovali. Pohod v [im-novo jamo se bo za~el s predavanjem Jo`eta Skumavca pred GostilnoKunavc o znanih Gorjancih ali Blejcih, nato pa se bo pohod nadalje-val po Ko~evniku, kjer bo Jo`e Skumavec opozoril na bogata rasti{~agorskega cvetja in vse do jame, kjer bodo vodenje prevzeli jamarji. Ob vseslovnski ~istili akciji so ti ~istili tudi Poklju{ko sotesko, kjer

je akcija potekala skupaj s Slovensko vojsko in TNP-jem, obiskal pajih je tudi minister za obrambo Ale{ Hojs.

Romana Purkart

Kresovanji in pohodKrajevna skupnost Bohinjska Bela v sodelovanju s klubom Blan-

skih ribi~ev in Dru{tvom za raziskovanje jam Bled v po~astitev kra-jevnega praznika vabi na kresovanje, ki bo 30. aprila od 18. ure daljepri ribi{ki brunarici na Bohinjski Beli. 1. maja pripravljajo tradi-cionalne pohode v Jamo pod Babjim zobom. Pohodi bodo orga-nizirani izpred ribi{ke brunarice na Bohinjski Beli od 9. do 14. urein bodo potekali v organiziranih skupinah. Ogled in vodenje v jamoje brezpla~no, po ogledu jame pa vabljeni na dru`abno sre~anje priribi{ki brunarici. Za hrano in pija~o bo poskrbljeno. Krajevna skupnost Bled pa organizira tradicionalno kresovanje v

ponedeljek, 30. aprila med 19. in 23. uro na Stra`i in od 20. uredalje na Homu pri Piceriji Jur~ek. Na Stra`o bo med 19. in 23. uroorganiziran brezpla~en prevoz z `i~nico. Za glasbo bo poskrbel

pevski zbor Pletna Bled. Na Homu bo vse prisotne zabaval ansam-bel Lajf, kres pa bodo pri`gali ob 21. uri. Za hrano in pija~o boposkrbljeno.

KS Bohinjska Bela in KS Bled

Vabilo!Krajevni odbor ZB Bled in Zdru`enje ZB Radovljica 27. aprila,

ob 10. uri v stavbi GG Bled organizirata proslavo ob dnevu upora.

Tajni{tvo Zdru`enja

^arobni dan in povorka^arobni dan bo 6. maja na Bled privabil {tevilne dru`ine iz vse

Slovenije. Ta dogodek bomo obogatili s povorko doma~ih dru{tev inklubov. Veliko je `e prijavljenih, ostale pa vabimo, da to ~imprejstorijo na 041-710-970 ali na toni.bled@siol.net in tako poskrbijo zaobogatitev dogodka ter za svojo predstavitev. Ob~anke in ob~ane vabimo, da skupaj z ostalimi obiskovalci

u`ivajo v ponudbi, ki jo bomo pripravili za ta ~arobni dan. Na pro-menadi ter v Zdravili{kem parku bo namre~ veliko {tevilo stojnic,delavnic, otroke bodo obiskale razne maskote... Lahko boste koris-tili mnoge ugodnosti, na ~arobnem odru pa vas bodo poleg lokalnihizvajalcev zabavale zvezde s slovenske glasbene scene. Ve~ nawww.carobnidan.si.Ob tej prilo`nosti vse, ki boste imeli zaradi prireditve in spre-

menjenega prometnega re`ima kakr{nekoli nev{e~nosti, prosimo zastrpnost in razumevanje. Iskrena hvala vsem posameznikom,dru{tvom, klubom in podjetjem, ki boste kakorkoli sodelovali na~arobnem dnevu. Dokazali bomo, da skupaj zmoremo ve~!

Toni Me`an, pod`upan

Kultura

7

Blejske vezilje »Vide«Sekcija za ro~na dela »Vide« pri DU Bled je za~ela delovati let 2006.

Redno se ga udele`uje 14 ~lanic. Z delom so osvojile osnovni veziljskivbod: stebeljni vbod, palestrinski vbod, siciljski a`ur ali toledo vezenje,sen~ni vbod, vezenje v ri{eljeju in v nordijski ali hardandger tehniki.Posebnost vezilj DU Bled »Vide« je da babice iz dru{tva izdeljujejo

tudi slin~ke za vse blejske novorojen~ke. Za enega je potrebno 10 urdela. V letu 2011 so jih izdelale 130. Svoje izdelke so predstavile narazli~nih razstavah, nazadnje aprila letos v Festivalni dvorani na Bleduob prazniku Ob~ine Bled.»Vezeni izdelki so spri~evalo marljivosti, ustvarjalnosti in razvijanju

~uta za lepoto. So okras na{ega doma, vez s preteklostjo in prihodnost-jo,« je o delu blejskih vezilj zapisala njihova mentorica Breda Jamar.

Ana Markelj

Koncert ob prazniku

Kulturno dru{tvo Pletna v po~astitev praznika dela v ponedeljek,30. aprila, ob 18. uri v preddverju Festivalne dvorane pripravljaslavnostni koncert. Nastopili bodo `enski pevski zbor Pletna pod vod-stvom Elizabete Dem{ar Zupan, slavnostni govornik bo `upan JanezFajfar, nastopila bo sopranistka Andreja Ger`ina, pihalni kvartet (EvaZupan in Maja Gogala – flavta, Dejan Rihtari~ – fagot in ElizabetaDem{ar Zupan – klavir), deklamirala pa bo Marjeta @erovec.

RP

Obvestilo o vpisu v Glasbeno {oloRadovljica

Glasbena {ola Radovljica obve{~a, da bo vpis novih u~encev za{olsko leto 2012/2013 potekal od ~etrtka, 3. maja do torka, 15. maja.Vpi{ete se lahko v tajni{tvu Glasbene {ole Radovljica, Linhartov trg1, vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 18. ure. Sprejemni preizkusiza nove u~ence bodo po razporedu potekali v soboto, 26. maja, raz-pored bo po 22. maju objavljen na oglasnih deskah in spletni strani{ole. [tevilo u~encev je omejeno. V pred{olsko glasbeno vzgojo(PGV) bomo vpisovali otroke, rojene v letu 2007, v glasbeno priprav-nico (GL. PRI.) pa otroke, rojene v letu 2006.

Razstava u~encev O[ BledU~enci izbirnega predmeta likovno snovanje smo 3. aprila v

zlatarskem ateljeju »DORO« pripravili razstavo modnih srebrnihobeskov. Obeske smo oblikovali v {oli s pomo~jo u~iteljice SergejeA`man Lapajne. Otvoritev smo popestrili s kratkimi prispevki izpodperesa u~iteljice Mete Pazlar, igranjem na klavir, pod vodstvom

u~iteljice Irene Kosma~ pa je pevski zbor~ek zapel {e nekaj pomlad-nih pesmi. Na{a u~iteljica Sergeja in Doroteja – lastnica ateljejasodelujeta `e 10 let in u~ence spodbujata k ustvarjalnosti. Mladi ob-likovalci se zato obema iskreno zahvaljujemo.

Ana Urh 7. c

Za narodov blagor

Cankarjevo satiro, staro ve~ kot sto let, so v Ribnem na oderpostavili ob 110-letnici delovanja KD Rudija Jedreti~a. @e lani so vdru{tvu razmi{ljali, da bi se ob praznovanju 110-letnice delovanjadru{tva lotili kak{nega bolj zahtevnega dela. Na predlog re`iserjaSergeja Ver~a, ki je v Ribnem `e re`iral, so se skupaj odlo~ili za satiroIvana Cankarja Za narodov blagor. Kot je povedal Sergej Ver~,Cankarjeva satira sodi v Cankarjevo zrelo obdobje in je kljub temu,da je bila napisana leta 1901, {e vedno zelo aktualna. Cankar se je vtem obdobju v pripovedni{tvu in dramatiki ukvarjal z dru`beno-kriti~no problematiko, prav v ta ~as na primer sodijo tudi njegoviHlapci. Cankarjeva komedija Za narodov blagor se stilno naslanja naGogoljevega Revizorja, kjer se me{~anski pomembne`i potegujejo zanaklonjenost vplivnega tujca. Politi~ne razprtije med levimi indesnimi, razdori v strankah in tekmovalnost za naklonjenost bogatihmecenov niso bili aktualni samo v Cankarjevem ~asu. Politi~ne mahi-nacije, ljubezenske afere, novinarski upori, demonstracije pod oknivarno za{~itenih politi~nih veljakov se v sto letih niso spremenili.Politi~ni vrh se v imenu narodovega blagra {e vedno bori le za svojelastne interese. Igralska ekipa je tokrat kar {tevilna, saj polegtehni~nih in ostalih sodelavcev, ki prav tako sodelujejo v predstavi,nastopa kar trinajst igralcev, med katerimi je nekaj novincev, ki so sezelo dobro vklju~ili v skupino. Z vajami so za~eli januarja, premiernauprizoritev je bila 24. marca na doma~em odru in gledalci so jo znavdu{enjem sprejeli. Iskrene ~estitke igralski skupini ob velikempodvigu in dru{tvu ob pomembni obletnici!

Romana Purkart

Uspeh blejskih folkloristov31. marca je v Domu Jo`a A`mana v Bohinjski Bistrici potekalo

Obmo~no sre~anje otro{kih in odraslih folklornih skupin ob~in Bled,Bohinj, Gorje in Radovljica. Otro{ke folklorne skupine so se pred-stavile v popoldanskih urah, zve~er pa so nastopile odrasle folklorneskupine iz Bohinja, Ribnega, Radovljice in Bleda. Slednja se je s sple-tom Ko zaple{e Gorjanc uvrstila na regijsko sre~anje, ki bo v organi-zaciji JSKD Obmo~ne izpostave Radovljica, potekalo v nedeljo, 20.maja v Festivalni dvorani na Bledu. Poleg Folklorne skupine Bled siboste na regijskem sre~anju lahko ogledali tudi nastope skupin Juli-jana (Hru{ica), Sava (Kranj), Triglav (Slovenski Javornik – Jesenice),Karavanke (Tr`i~) in Akademske folklorne skupine Ozara (Kranj).

Petra Benedi~i~

Prireditve, turizem

8

Datum Ura Kraj Naziv prireditve

Vsak vikend 10 – 19 h Zdravili{ki park Sejem doma~e in umetnostne obrti

Vsako soboto 9 h Zbor pred Sobotni tekGrajskim kopali{~em

20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~eri

^etrtek, 26.4. 17 h Travnik ob Hotelu Savica Zakijeva velika cvetli~na rojstno-dnevna zabava (v primeru slabega vremena bo prireditev v hotelu Golf)

19 h Vinski klub Hotela Zakaj bi sploh kaj vedeli o Triglav Bled konjaku? – degustacijsko-

izobra`evalni ve~er

Sobota, 28.4. 17 h Trgovski center Bled Koncert Trachtenkapelle Altglashütten

20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er

Nedelja, 29.4. 10 - 12 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a Štefelina: Kuharska delavnica za otroke (4 do 12 let)

15 – 18 h Kavarna Park Nedeljsko popoldne ob kitarski glasbi

Torek, 1.5. 9 – 14 h Zborno mesto: pred Tradicionalni prvomajski pohod jamo pod Babjim zobom v Jamo pod Babjim zobom

15 -18 h Terasa Kavarne Park Glasbeno popoldne s skupino Soul, jazz in jazV primeru slabega vremena dogodek odpade!

Sobota, 5.5. 9 – 15 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a Štefelina: Kuharska delavnica za odrasle

Nedelja, 6.5. Ves dan Zdravili{ki park in ^AROBNI DAN NA BLEDUPromenada

16 – 19 h Kavarna Park Sladke urice za vso dru`ino. Izbor sla{~ic po 2,50 EUR.

Sreda, 9.5. 19 h Info sredi{~e TNP Odprtje fotografske razstave Triglavska roža na Bledu Jerneja Trnkoczya

Petek, 11.5. 20 h Festivalna dvorana Bled KONCERT ANDREJA ŠIFRERJA Z GOSTI – IDEJE 30 LET KASNEJE

Sobota, 12.5. dopoldne ob jezeru 40. tradicionalna kolesarska dirka ob Blejskem jezeru za pokal Alpe Adria

8 – 19 h Grajsko kopali{~e Odprto prvenstvo v podvodni fotografiji v sladkih vodah

20 h Športna dvorana Bled 26. ALPSKI VE^ER

Nedelja, 13.5. 8 – 16.30 h Hotel Jelovica Odprto prvenstvo v podvodni fotografiji v sladkih vodah

10 – 12 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a Štefelina: Kuharska delavnica za otroke (4 do 12 let)

16. – 20.5. Hotel Park Mednarodno sre~anje pisateljev – “PEN” Blejska sre~anja

Petek, 18.5. 17.00 Knji`nica Bla`a "Otroci in konji" Športno kulturno Kumerdeja Bled dru{tvo Nasmeh iz Zgornjih Gorij

nam bo predstavilo konjsko govo-rico, v kak{ni povezavi smo ljudjes konjem in kako zanje skrbimo

19.30 Knji`nica Bla`a »V osr~ju Indokine« - potopisno Kumerdeja Bled predavanje s popotnikom in

turisti~nim vodnikom Gvidom Pevcem

KOLEDAR PRIREDITEVUrejeno okolje in ljudsko

izro~iloV pomladnem ~asu so vse aktivnosti Tu-

risti~nega dru{tva Bled `e tradicionalno us-merjene v skrb za urejeno okolje. V marcusmo gostili predavateljico Ruth PodogornikRe{ z zanimivim predavanjem o leto{njihtrendih na podro~ju balkonskih zasaditev, delpredavanja pa je avtorica posvetila novim sor-tam jagodi~ja. Simboli~na vzpodbuda za vsena{e ~lane je tudi tako imenovani Cvetli~nidan, ko vsakemu od njih podarimo po tri sadi-ke balkonskega cvetja, letos ̀ e deveti~ po vrsti.Sicer tudi tradicionalno ~istilno akcijo smo

letos izvedli 24. marca v sklopu vseslovenskeakcije O~istimo Slovenijo. ^istili smo vBrjeh, kjer je stanje na ve~ mestih zaskr-bljujo~e in bodo tak{ne akcije {e potrebne.Aktivno smo tudi letos pristopili k urejanjusprehajalnih poti. Na Stra`i smo zamenjalivse dotrajane ozna~evalne table, na Vi{cah pasmo table postavili na novo, saj poti na temdelu prakti~no niso bile ozna~ene. V tednu pred cvetno nedeljo smo izvedli

delavnico izdelovanja velikono~nih butar –b'ganc. Vodil jo je na{ dolgoletni ~lan inpobudnik delavnice Franc @erovc – Ukan zMlina. Veliko zanimanje in navdu{enjeudele`encev sta potrditev, da stari obi~aji {e`ivijo in jih je potrebno ohranjati.Konec marca smo na Blejskem gradu iz-

vedli redni letni ob~ni zbor dru{tva, ki je spre-jel poro~ilo o delu in finan~no poro~ilo in tudipotrdil plan dela za naslednje enoletno ob-dobje. Zaradi dodatnih slu`benih obveznostije z mesta predsednika sekcije sobodajalcevin s tem ~lana Upravnega odbora odstopilMarjan Toma`i~. ^lani so za novega pred-sednika sekcije soglasno potrdili Janeza Glo-bevnika, sobodajalca iz Zasipa. Naj na koncu omenimo {e ob`alovanja vre-

den dogodek: na `alost ugotavljamo, da tudisprehajalne poti in oprema na njih niso ve~varni pred vse pogostej{imi pojavi vanda-lizma na Bledu. Na Dobri gori so predkratkim ni~ kaj dobri obiskovalci uni~ili in-formacijsko tablo, vpisno knjigo in klop.Te`ko si predstavljamo, kaj je motiv za tak{nodejanje, s katerim storitelji povzro~ajo stro{kein te`ave drugim, vendar `eleli bi si, da se vbodo~e iz`ivljajo nad svojo lastnino.

Vanja Piber, TD Bled

Bled na KitajskemV aprilski {tevilki National Geographic

Traveler China je iz{el osemstranski prispe-vek o Sloveniji z naslovom Odkriti Slovenijo.V ~lanku so skozi zgodovino, turisti~ne zna-menitosti in kulinariko podrobneje predstav-ljeni Bled, Ljubljana in Postojna. Skupaj zustreznimi internetnimi naslovi so na kratkoomenjeni tudi Bohinj, Piran, Se~ovljske so-line in Idrija. Revija National GeopraphicTraveler China izide vsak mesec v skoraj800.000 izvodih, je na svoji spletni strani za-pisal uradni slovenski turisti~ni portal. RP

Turizem, oglasi

9

Velikono~no praznovanje na gradu

Na Blejskem gradu je bilo na ve-likono~no nedeljo dopoldne nadvse`ivahno, saj smo pripravili velikono~-no praznovanje za vse svoje obiskovalce.Za uvod v pester prazni~ni program,za~el se je ob 11. uri, so poskrbeli ~la-ni otro{ke folklorne skupine O[ Fran-ca Rozmana Staneta. S pesmijo in ple-som iz bogate zakladnice slovenske-ga ljudskega izro~ila so ustvarili svo-jevrsten pozdrav {tevilnim obiskoval-cem. Program se je nadaljeval z lovomna skrite pirhe, zabavno nagradno igro,ki so jo tokrat organizatorji, po dob-rih odzivih v preteklih letih, pripravili`e tretji~. V igri je lahko sodeloval vsak,tekmovalci pa so iskali sto o{tevil-~enih pirhov, skritih po celem gradu inse pri tem nadvse zabavali. Pirhe sopripravili grajski kuharji, prav takokot vse ostale velikono~ne dobro-te od {unke do potice. S tovrstnimi do-godki `elimo Blejski grad {e bolj pri-bli`ati doma~im in tujim obiskoval-cem, zlasti dru`inam in otrokom. Prvipodatki za leto{nje ~etrtletje ka`ejo,da smo pri tem uspe{ni. {tevilo obiskoval-cev je v primerjavi z istim obdobjemlani v porastu.

Zavod za kulturo Bled

Sobota, 19.5. 10 – 12 h Info sredi{~e TNP Triglavska tr`nica in program Triglavska roža na Bledu SOS: Notranjski regijski park

10.30 h Info sredi{~e TNP Brihta raziskuje: Skrivnostni svet Triglavska ro`a na Bledu Cerkni{kega jezera

11 h Start na parkiri{~u Kro`ni kolesarski maraton Alples @elezniki (104,6 km)

od 12 h dalje Vesla{ki center Bled BMW eko regata16 – 17.30 h Kavarna Park Pripovedovanje pravljic in likov-

no ustvarjanje z Metko Cvetko

Nedelja, 20.5. ves dan Info to~ka TNP Pocarjeva Dan odprtih vrat na Pocarjevi doma~ija v Zgornji Radovni doma~iji

Sreda, 23.5. 19 h Info sredi{~e TNP Predstavitev nove multivizije o Triglavska ro`a na Bledu Alpah in predavanje Ale{a Zde{arja

^etrtek, 24.5. 18 h Knji`nica Bla`a Predavanje: Starodavna `ita v Kumerdeja Bled kulinariki (Mateja Re{)

Petek, 25.5. 16 h Vesla{ki center Bled Poslovni tek trojk 201219 h Hotel Triglav & Najbolj{e stvari so tri – Ve~er

Restavracija 1906 Bled treh blejskih chefov

Nedelja, 27.5. 10 – 12 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a Štefelina: Kuharska delavnica za otroke (4 do 12 let)

29.5. – 3.6. Pod Blejskim gradom Srednjeve{ki tabor

1.6. Blejski grad 1. Sre~anje slovenskih srednjeve{kih skupin

2.6. – 3.6. Ves dan Blejski grad 6. Srednjeve{ki dnevi

3.6. 7 – 17 h Vesla{ki center Bled Slovenska Iron polovi~ka – Loveman Triatlon

Organizator si, zaradi nepredvidenih okoli{~in, pridr`uje pravico do spremembe programa.

Spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani www.bled.si.

Kultura, mladi

10

Kdo jih pozna? Po poti dru`inskih fotografij ...

Dr. Timotej Knific nam je posredoval zani-mivo fotografijo blejskih doma~inov pri arheo-lo{kem izkopavanju leta 1937 v @ele~ah. Ta-kole pravi: »Pozimi leta 1937 so v `ele~ah ure-jali cesto, ki vodi z Bleda v Ribno. Pri ni`anjuklanca za hi{o posestnika Kristana, tedaj ̀ ele~e{t. 65, so delavci naleteli na tri skeletnegrobove. Ravnatelj blejskih ob~inskih uradovAnton Mi{i~ je o najdbi obvestil Narodni muzejv Ljubljani in dr. Rajko Lo`ar je od 9. do 12.januarja tam opravil manj{a arheolo{ka izkopa-vanja. Odkrili so {e dva grobova in zidovestavbe iz rimske dobe. Pri arheolo{kem delu sosodelovali tudi blejski doma~ini. Nekega dne soza trenutek prekinili kopanje in se postavili predobjektiv Lo`arjevega fotoaparata. Ali jih kdoprepozna po tej fotografiji? Morda je dr. Lo`armednje celo razdelil slike in kje kak{no po-rumenelo fotografijo {e hranijo v dru`inskemalbumu? Ali pa so potomcem zgolj pripove-dovali o svojem sodelovanju z ljubljanskimarheologom pri izkopavanju na ledini »PodStra`o« v `ele~ah, na obmo~ju ju`no odkri`i{~a sedanje Sel{ke in Cankarjeve ceste? [e`ivi ustno izro~ilo?«Hvale`ni bomo vsakomur, ki bi lahko posre-

doval kak{ne podatke o osebah na fotografiji.Veselilo nas bo, ~e pokli~ete predsednika

Muzejskega dru{tva Bled Sre~a Verniga, tel.041 767 293 ali mu po{ljete elektronsko po{tona sreco.vernig@kovinska-bled.si Zahvaljujemo se Jo`e Muleju in njegovi ses-

tri Ivici Mulej, por. ^ufar, ki sta na fotografiji“knjigovodski te~aj”, objavljeni v prej{nji {te-

vilki Blejskih novic, prepoznala svojega o~etaJo`a Muleja (*1900). Njun o~e, ki je bil rojen vGorjah v Krnici, po poklicu kroja~, stoji v drugivrsti in je deveti od leve proti desni.

Muzejsko dru{tvo Bled

Razstava o zgodovini slovenske popevke

Gorenjski muzej je v Kranju aprila postavil na ogled razstavo ozgodovini slovenske popevke, ki maja prihaja tudi na Bled. Avtoricarazstave mag. Monika Rogelj je med drugim zapisala: »Leta 1962 jebila na Bledu prvi~ prireditev Slovenska popevka, glasbeni festival, kije v naslednjih dveh desetletjih najbolj zaznamoval doma~o zabavnoglasbo. V zlatih letih Slovenske popevke so najbolj{i ustvarjalci in iz-vajalci ustvarjali skladbe, ki so ostale zimzelene in jih odkrivajo vednonove generacije. Postale so `e del na{ega skupnega zgodovinskegaspomina. Obdobje za~etkov festivala je bilo hkrati ~as velikih spre-memb v svetu in doma, na vseh podro~jih, od politike do vsakda-njega `ivljenja, od znanosti do zabave. Marsikatera teh sprememb jenarekovala razvoj v prihodnosti. V petdesetih letih si je zlasti poprizadevanjih Bojana Adami~a svoje mesto v glasbi izboril jazz, ka-sneje tudi zabavna glasba. Septembra leta 1960 so na Bledu orga-nizirali 1. jugoslovanski jazz festival in ga tam prirejali do leta 1966.Mladi, ki so si `eleli ideolo{ko neobremenjene zabave, so se podvplivom zahodne kulture navdu{evali nad novimi popevkami. Konecpetdesetih in v za~etku {estdesetih let so se po Jugoslaviji rojevalivedno novi festivali zabavne glasbe. Vendar slovenske popevke, tudizaradi jezika, marsikje niso imele mo`nosti za ve~jo uveljavitev. Zatoje na dober odziv naletela zamisel za pripravo podobnega doma~egafestivala. Idejni pobudniki so bili Matija Barl, Matija Cerar in FranekMula~ek. Skupaj z Vilkom Avsenikom so se obrnili na Turisti~nodru{tvo Bled, ki so sprejeli organizacijo v novi Festivalni dvorani. Priizvedbi festivala je imel veliko vlogo tudi Radio Ljubljana. Na ano-nimni nate~aj je prispelo 132 skladb in komisija jih je za festivalizbrala 20. K sodelovanju so sku{ali pritegniti najbolj{e skladatelje in

pesnike za kakovostna besedila. Hkrati je bila to tudi prilo`nost zauveljavitev novih avtorjev in izvajalcev. O namenu festivala je bilomed drugim zapisano: »Blejski festival naj bi oblikoval zna~ilnoslovensko popevko. Doma~a melodija, moderno obdelana, to je vodiloocenjevalne `irije.« Na prvem festivalu je zmagala Mandolina (dr.Vladimir Stiasny, dr. Lev Svetek), pela Beti Jurkovi~ in StaneMancini. Kot smo rekli bo razstava kmalu na ogled tudi na Bledu.

Romana Purkart

Na Je`kovem graduKako so `iveli na gradu, nas je za~elo zanimati `e v jeseni. Skupaj

smo se odlo~ili, da pokukamo v stare ~ase. Pri~eli smo s projektom»Grad«. Pot nas je po novih stopnicah vodila na Blejski grad, ki smosi ga z zanimanjem ogledali. Igralnico smo spremenili v grajskosobano, izdelali obleke in vite{ko opravo. Postali smo pravi prebivalci»Je`kovega gradu«. Projekt je trajal do marca, ko smo pripravilisre~anje za star{e. Skozi ples, igre in vite{ke spretnosti smo predstavili`ivljenje na »Je`kovem gradu«, star{i pa so bili navdu{eni nadspro{~enostjo otrok, sodelovanjem in pa seveda nad vso grajskoopravo, ki smo jo izdelali. Pripravili smo tudi presene~enje- fo-tografije princa ali princeske v baro~nem okvirju. Sre~anje smo za-klju~ili s snubitvijo princa in princeske ob pesmici Tam dol na ravnempolju. Pri projektu so nam pomagali tudi star{i. Vsi udele`enci smo priigri in delu u`ivali in pridobili veliko novih spoznanj.

Maksa Ambro`i~ in Katarina Branc,

strokovni delavki v skupini Je`ki Vrtca Bled

Mladi, aktualno

11

34. pokal Bleda - mednarodno tekmovanjebarmanov

Letos mineva 45 let od za~etka dru`enja slovenskih barmanov, ki sotudi ~lani Svetovne zveze barmanov. 15. in 16. maj bosta na Bledu vbarvah razli~nih koktajlov in barmanskih tekmovanj, letos pa boudele`ence obiskal tudi predsednik Svetovne zveze barmanov DerrickLee, ki bo za ~lane dru{tva pripravil tudi posebno predavanje. Kot pravipredsednik Dru{tva barmanov Slovenije, Ale{ Ogrin, tudi letos pri~aku-jejo pestro mednarodno udele`bo, ra~unajo pa tudi na veliko zanimanjesrednjih gostinskih oziroma turisti~nih {ol Slovenije, tekmovanja naj bise jih udele`ilo osem ali devet, nastopilo pa bo tudi ve~ kot deset ekipiz tujine. Tekmovanja bodo potekala v restavraciji Panorama Grandhotela Toplice, prvi dan bo zanimivo ob 10. uri, ko se bodo pomerilesrednje {ole, mojstri pa bodo ob 16. uri me{ali aperitive. V sredo, 16.maja se bo ob 11. uri za~elo {e tekmovanje v me{anju fantazijskih pija~.

Romana Purkart

Godba Gorje praznuje 105. obletnico delovanjaV prazni~nem letu smo posneli novo zgo{~enko, ki bo iz{la maja, v

sklopu praznovanja pa bomo organizirali tudi tridnevno prireditev,imenovano ''Gorjanske arcnije''. [ir{i javnosti `elimo namre~ pokazati,da kljub navideznemu zati{ju in {tevil~ni okrnjenosti Godbe Gorje,orkester {e vedno deluje izvrstno. Prireditev bo od 25. do 27. maja pod{otorom pri Gorjanskem domu v Zgornjih Gorjah. V petek, 25. maja boob 19.00 v Gorjah zabava za mlade in mlade po srcu z VilijemResnikom, 26. maja ob 19.00 pa bo slavnostni koncert Godbe Gorje zgosti, sledila bo veselica z ansamblom Gregorji. V nedeljo, 27. maja bov Gorjah regijsko sre~anje gorenjskih pihalnih orkestrov ter ostalih gos-tujo~ih godb, ki ga organiziramo skupaj z Zvezo kulturnih organizacijRadovljica ter Javnim skladom za kulturne dejavnosti. V Gorje bo obtem dogodku pri{lo kar deset godb z Gorenjske oz. celotne Slovenije.Godbe bodo ob 12.00 izvedle koncerte po nekaterih gorjanskih vasehin sicer na Lazah, v Krnici, na Polj{ici, v Zgornjih in Spodnjih Gorjahter v Podhomu, dve godbi pa se bosta odpravili tudi v blejsko ob~inoin sicer v Zasip in na Bled. Po koncertih se bodo godbe vrnile v ZgornjeGorje in se formirale v slavnostno parado, ki se bo za~ela ob 14.15.Parada bo korakala skozi Zgornje Gorje, svojo pot bo kon~ala naprireditvenem prostoru poleg Gorjanskega doma. Po zaklju~ku paradebodo vse godbe skupaj zaigrale nekaj skladb, nato pa bo za nadalje-vanje prijetnega vzdu{je poskrbel ansambel Karavanke. Vse Blejke inBlejce vabimo, da se udele`ijo tega glasbenega praznika v Gorjah, sajje Godba Gorje ne glede na delitev ob~in tudi blejska godba.

Matej Poklukar, predsednik Godbe Gorje

Pal~kov Jo`a praznuje

Na Bohinjski Beli je svoj 80. rojstni dan praznoval Jo`e Zupan~i~, medotroki bolj poznan kot Pal~kov Jo`a. Mnogim generacijam bevskih otrokje pri~aral pravlji~ni svet pal~kov s povabili v Pal~kovo hi{ico, kjer jih jepogostil s »pal~kovim« ~ajem, keksi in jabolki. Va{ki otroci so prvesmu~arske zavoje delali prav na njegovi prenosni vle~nici.V preteklih letih je s prostovoljnim delovanjem za va{~ane, predvsem

pa otroke dokazal, da ima res veliko srce. Zato smo z otroki zanj izdelaliveliko »lectovo« srce, se vsi podpisali nanj in mu za spomin narisali ris-bice. Ob osebnem prazniku smo mu pripravili kraj{i pevski program.Pal~kov Jo`a nas zadnja leta ve~krat obi{~e v vrtcu in {oli, nikoli

praznih rok, saj za otroke izdela prisr~na darila iz lesa. Zahvaljujemo semu za vsa dobra dela in mu sporo~amo, da je vedno dobrodo{el mednami.

Maja Poklukar, iz vrtca in {ole na Bohinjski Beli

Obisk junakov na{ega ~asa v blejski osnovni {oli

5. aprila sta na{o {olo obiskali dve osebi, ki ju {tejemo za junake na{ega~asa. To sta svetovni popotnik, borec za pravice ljudi in ~lovek z ogrom-nim srcem Tomo Kri`nar in plavalka s srebrno olimpijsko medaljo, na-smejana punca in na{a ob~anka Sara Isakovi~. Pred za~etkom ~etrte {olskeure smo se u~enci od ~etrtega do devetega razreda zbrali v telovadnici. Zrahlo zamudo (ker je Tomu dvesto metrov pred {olo zatajil avto) sta na-posled prispela na{a gosta. Najprej nam je nekaj besed namenila mento-rica otro{kega parlamenta, ki je bil organizator prireditve, u~iteljica MetaPazlar, nato pa je u~enka Manja Mulej naredila kratek uvod v predstavitevprvega na{ega gosta Toma Kri`narja. Popotnik nam je ob predstavitvi naj-prej povedal o kamerah, s katerimi ̀ enske v Afriki snemajo svoje ̀ ivljenje,nato pa je za~el pripovedovati o svojih izku{njah in o ~asu, ko je bil samprvi~ v Afriki. Ob njegovi pripovedi je po`el veliko aplavzov in navalesmeha, saj je kljub resni temi uspel ohraniti pozitivno energijo v prostorus svojo spro{~eno in zabavno pripovedjo. Povedal nam je, da v Afriki ̀ ivijoljudje, ki bi jim mi najbr` rekli divjaki, v bistvu pa so le ljudje, ki `ivijo vso`itju z naravo in so od nje odvisni. Ko je prvi~ pri{el do plemena, okaterem nam je pripovedoval, so mu ponudili hi{o, hrano in dve ̀ eni. »Starsem bil devetnajst let; seveda, da sem ostal!« je z nasmehom na obrazudejal. Izvedeli smo, kako ljudi v Nubskih gorah v dana{njem ~asu pre-ganjajo zaradi nafte in drugih zemeljskih bogastev; kako se bojijo napadovna njihove domove. Zanimivo je bilo sli{ati, kako ljudje `ivijo tam in sepotem zamisliti, kako sre~ni smo lahko, da imamo vse to, kar imamo. Natoje u~enka ̀ iva Rus napovedala na{o drugo gostjo, klubsko kolegico in vzor-nico Saro Isakovi~. Sara nam je pripovedovala o tem, kako je pre`ivelaotro{tvo, kako se je preselila v Dubaj in kako se je odlo~ila, da bo osvojilamedaljo na olimpijskih igrah. Imela je zastavljene cilje, ki jih je jasno videlapred sabo, nikoli pa tudi ni nehala sanjati. Preden je {la na olimpijske igre,si je na steno nalepila medaljo, ki ji jo je narisal so{olec in ~as, ki ga je`elela dose~i. Vsak dan je gledala v ti dve sliki in na koncu, po napornihtreningih in pripravah, osvojila srebrno medaljo in za {tiri stotinke prehitelazastavljeni cilj. Svetovala nam je, naj nikoli ne obupamo in naj vedno ver-jamemo vase. Rekla je tudi, naj bomo pridni v {oli, saj bomo le tako lahkodosegli svoje cilje v `ivljenju. Sari, ki zaklju~uje {tudij v Ameriki, smoobljubili, da bomo dr`ali pesti zanjo tudi ob leto{njem nastopu na OI vLondonu, ko bo prvi~ nastopila 28. julija. To bo njena ̀ e tretja olimpijada.Ob koncu sta oba po`ela velik aplavz, sledil pa je {e kratek intervju. Ob nju-nih odgovorih smo se velikokrat nasmejali, saj sta oba zelo duhovita. Urase je kon~ala in ve~ina u~encev je morala zapustiti telovadnico, nekaj pajih je ostalo in poslu{alo do konca. Ob koncu smo predali prispevke, kismo jih zbrali za nakup kamer, ki jih bo Tomo odnesel v Afriko. Mislim,da smo vsi u`ivali in da smo veseli, da imamo v Sloveniji taka junaka, kotsta Sara in Tomo. Vredno posnemanja! Petra Ferjan, 9. c

Mladi

12

Strokovni posvet: Voda je `ivljenje

Leto{njega dvanajstega strokovnega posveta Dru{tva u~iteljevpodru`ni~nih {ol Slovenije – DUP[, ki ga je 13. in 14. aprila orga-nizirala Podru`nica Studenec pri Sevnici, smo se udele`ile tudi u~i-teljice s podru`nic Bohinjska Bela in Ribno.Naslov sre~anja in raziskovanja je bil: Voda je `ivljenje. U~enci 4.

in 5. razreda z u~iteljico Metko Svetina so na Bohinjski Beli raziskalipotok Suha od izvira do izliva. Zanimive ugotovitve je mentorica pred-stavila na posvetu in v zborniku. Ribenski u~enci pa so se predstavilis plakatom, ki je nastal kot povzetek projektaVode v doma~em krajuz mentorico Meri Poklukar.Sodelovali smo tudi na likovnem nate~aju. Drugo{olka Lara Cvek iz

Ribnega je ob mentorstvu Blanke Valant prejela drugo nagrado v ka-tegoriji - prva triada, za sliko z naslovom Sava Bohinjka.Dramski kro`ek Podru`nice Ribno se je z mentorico Nu{o Poljanec

udele`il ~etrtega gledali{kega festivala podru`ni~nih {ol s predstavo:`elja, a res velika. Predstavitve {olskih gledali{kih skupin so potekalev Mlin{ah 11. in 12. aprila.Strokovni posvet se je `e za~el zanimivo. Poslu{ali smo predavanje

Tanje Ko{ar z Zavoda RS za varstvo narave z obmo~ne enote Celje.Jo`e Prah z Zavoda za gozdove pa nas je po predavanju Gozd in voda,ob pomo~i dveh sodelavcev na terenu, seznanil z gozdno pedagogiko.Nove ideje, igre in izku{nje bomo z veseljem uporabile pri razisko-vanju gozda.Ogledali smo si prisr~en kulturni program u~encev in u~iteljic s Stu-

denca, ki je nadgradil njihov projekt Peri{~e in napajali{~e neko~ indanes. Na dobro ohranjenem peri{~u in napajali{~u pa sta nam,zabavno dogajanje ob »`ehti« na Mo~ilah, s petjem in igranjem, pred-stavila pevski zbor ter igralci doma~ega gledali{kega dru{tva. S pred-stavo o vodi so nas ponovno navdu{ile u~iteljice, ki sodelujejo v gle-dali{ki skupini DUP{ Smreka. S sladkimi dobrotami so nas razvajale~lanice Aktiva kme~kih `ena. Z zanimanjem smo se udele`ile animi-ranega ogleda sevni{kega gradu.Po gostoljubnem, prijateljskem, pou~nem posvetu in dru`enju smo

se poslovili polni nepozabnih vtisov, spoznanj in idej. U~iteljice iz Rib-nega in Bohinjske Bele smo {e posebno ponosne na kolegico MetoSkumavec, ki je za predano delo na Podru`nici Ribno in v dru{tvu pre-jela priznanje Dru{tva u~iteljev podru`ni~nih {ol Slovenije. Sr~no upamo, da smo s posvetom Voda je `ivljenje, pridali droben

kamen~ek k bolj{emu odnosu do vode. S posvetom smo ponovnodokazali, da majhne {ole odli~no uresni~ujejo vzgojno in izobra`e-valno poslanstvo. Zdru`eni postajamo ve~ji, bolj prepoznavni inmo~nej{i.

Meri Poklukar, Podru`nica Ribno

Pomlad po otro{koSijaj, sijaj son~ece! V tem duhu je zvenelo sporo~ilo na{ega prijet-

nega pomladnega dru`enja na proslavi, ki smo jo za krajane skupajpripravili vsi iz vrtca in podru`ni~ne {ole na Bohinjski Beli. Sonce sos pesmijo klicali na{i najmlaj{i otroci iz vrtca. Skupaj z njimi so nas

kot topli son~ni `arki ogrevali tudi vsi ostali otroci iz vrtca in {ole.Predstavili so se s plesno koreografijo, petjem, z deklamacijami, dram-sko uprizoritvijo in tudi s povezovanjem celotnega kulturnega pro-grama. Tudi skupni nastop otrok iz vrtca in {ole je son~ni `arek, kipredstavlja na{e dobro sodelovanje. Pomlad, ko `ivljenje znova vzbrsti,je pravi okvir za na{o zahvalo mamam. Tudi to smo vklju~ili v na{{opek. Lepo je, ko nas predramita otro{ka prisr~nost in neposrednost. Ko

srce zaigra ob ne~em lepem, pristnem, resni~nem. Verjamem, da jevsak od prisotnih na proslavi do`ivel vsaj nekaj tega. Naj nam to po-maga gledati s srcem tudi svet okoli nas.

Veronika Koselj, PO[ Bohinjska Bela

Z origamiji pomagamo obolelim otrokom

Origami je skoraj tiso~ let stara japonska umetnost zgibanja papirja,ki zahteva zbranost, spodbuja domi{ljijo in uri ro~ne spretnosti. Imeizvira iz japonskega glagola oru (prepogibati) in samostalnika kami(papir). Na Japonskem so si papir lahko privo{~ili le bogati. Danesorigamije izdelujejo razli~ne skupine ljudi po vsem svetu – umetniki,znanstveniki, arhitekti in matematiki raziskujejo geometrijo origami-jev zaradi njihove lepote ali prakti~ne uporabnosti. Zdravniki jihuporabljajo pri zdravljenju. Veliko ljudi to tehniko uporablja za ust-varjalno zabavo.Od 6. do 30. marca smo origamije izdelovali tudi na na{i {oli. Na

pobudo na{e u~iteljice Alenke {imnic smo se pridru`ili akciji izdelo-vanja origamijev v dobrodelni namen – z njimi smo zbirali sredstvaza otroke in mladostnike, ki so zboleli za rakom ali krvnimi boleznimi. Izdelovanje origamijev izhaja iz zgodbe deklice Sadako Sasaki, ki jo

je v knji`ni obliki popisal Karl Bruckner. Deklica je zbolela za posle-dicami atomske bombe, ki so jo Ameri~ani 6. avgusta 1945 odvrglinad Hiro{imo. Umrlo je veliko ljudi. Dru`ina Sasaki je sicer pre`ivela,a po desetih letih od tega dogodka se je Sadako zgrudila, ko je sode-lovala na spominskem kolesarskem maratonu od Tokia do Hiro{ime.V bolni{nici so ugotovili, da je na smrt bolna. Vzrok so bile poslediceatomske bombe. Po starem japonskem obi~aju velja, da ~e izdela{dolo~eno {tevilo papirnih `erjavov (simbol dolgega `ivljenja in sre~e),lahko ozdravi{. Sadako naj bi izdelala 1000 `erjavov. @al pa jih je us-pela narediti 990 in je zaspala za vedno. Njeno delo so nadaljevali njeniso{olci . Akcija izdelovanja papirnih `erjavov poteka {e danes.Pri nas smo se v akcijo vklju~ili vsi: u~enci in u~itelji centralne {ole

in obeh podru`ni~nih {ol. Zdru`ili smo zabavo z osre~evanjem tistih,ki so pomo~i potrebni. Podjetje Toyota Adria je za vsak na{ izdelan origami podarilo 1 evro

ustanovi za pomo~ otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. U~enci soizdelali ve~ kot 600 origamijev. Mnogi izmed njih so bili izdelani tudiiz odpadnega ~asopisnega papirja, tako da smo ob akciji izkazali tudina{o ekolo{ko osve{~enost.

Marijana Eri-Birk, O[ prof. dr. Josipa Plemlja Bled

Blejski mladinski center BMC v aprilu in maju

- 27. april, ob 19.00: potopisno z Evo Jambrek – Capetown- od 3. do 18. maja zbiramo prijave za te~aj risanja in oblikovanja za

vse, ki gredo na razli~ne sprejemne izpite. Cena te~aja: osnov-no{olci, dijaki 80 evrov, zaposleni 100 evrov, prijave za te~aj zbi-ramo na: 040 597 603 ali info@bmc-bled.com

- 4. maj, 16.00: »bol{jak« - 11. maj, od 16.00 do 19.00: svetovanje za star{e otrok, ki imajo

u~ne te`ave v {oli- 18. maj ob 19.00: potopisno s Kajo Beton – Sirija in Jordanija - 25. maj, ob 19.00: veliki spomladanskini tarok turnir

Ekipa BMC

[port, oglasi

13

Blejski umetnostni drsalci uspe{no zaklju~ili sezono

Za blejskimi umetnostnimi drsalci je zelo uspe{na sezona, ki so jo

kronale odli~ne skupne uvrstitve v to~kovanju za evropski kriterij. Zad-

nja tekma je bila v ~asu velikono~nih praznikov v italijanskih Dolomi-

tih. Matej Gregorc je osvojil skupno drugo mesto, Bela Mohori~ in

Anika Ko{ir pa skupno tretje mesto. Gre za res lep uspeh in obenem

veliko spodbudo mladim tekmovalkam in tekmovalcem, ki se s suhimi

treningi `e pripravljajo na naslednjo sezono.

DD Labod Bled

Mini golf tako in druga~eVse ljudi dobre volje, ~lane dru{tev v ob~ini Bled, na{e cenjene

stalne obiskovalce in vse, ki radi pre`ivljajo prosti ~as v naravi,

obve{~amo, da je delno prenovljeni Mini golf Bled znova odprl svoja

vrata in obratuje vsak dan med aprilom in drugo polovico oktobra. V

dru`abni igri s tradicionalno pestro gostinsko-turisti~no ponudbo se

lahko v senci stoletnih dreves tudi letos na na{em igri{~u preizkusite

v spremljevalnem tekmovalnem programu, ki poleg prvenstvene

zvezne lige zajema tudi dru`abna sre~anja in nekaj zanimivih turnir-

jev.

Medtem so blejski tekmovalci v sosednji Avstriji `e pri~eli s tek-

movanji in za za~etek sezone 2012 dosegli zelo vzpodbudne rezultate.

Prva dva turnirja koro{ke de`elne lige je v Celovcu suvereno dobil

doma~in Sergej U~akar, ki s tema zmagama nadaljuje uspe{en niz v tu-

jini. Radovlji~an Jani Jensterle je zasedel 2. in 4. mesto, ~etrti v mo{ki

kategoriji je bil na dunajskem de`elnem prvenstvu tudi Danilo Pav{i~,

Blejec s stalnim prebivali{~em v prestolnici. Omenjena trojica je v

za~etku meseca nastopila tudi na tekmi v {tajerskem Knittelfeldu.

Fantje niso razo~arali, saj so med 45 tekmovalci dosegli zelo solidne

uvrstitve: U~akar je bil ~etrti (91 udarcev v treh krogih), Pav{i~ osmi

(95) in Jensterle deseti (102). Na{im mini golfistom `elimo na avstrij-

ski turneji, kjer tekmuje ve~ kot 1000 kategoriziranih posameznikov,

veliko sre~e tudi v prihodnje.

Mini golf Bled

Najbolj{i mladinci na BleduBled in Vesla{ka

zveza Slovenije tudi

letos gostita veliko

vesla{ko tekmovanje,

mladinsko evropsko

prvenstvo, ki bo od 8.

do 10. junija. Vzporedno bo za kategoriji mlaj{ih mladincev in ~lanov

organizirana tradicionalna 57. mednarodna regata. Pri~akujemo blizu

1000 udele`encev iz 30 dr`av, ki bodo vsi nastanjeni na Bledu,

poseben prometni re`im pa bo veljal le za obmo~je Male Zake. Bled

bo tako po lanskem uspe{no izvedenem svetovnem prvenstvu ponovno

sredi{~e vesla{kega sveta, otvoritev prvenstva bo 8. junija na olimpij-

skem trgu. Slovenska reprezentanca bo nastopila v ve~ini disciplin,

zagotovo pa gre najve~ pri~akovati od skifista Jerneja Markovca, ki je

`e lani osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka v dvojnem dvoj-

cu. Ve~ o samem dogodku lahko najdete na www.bled2012.org

Jernej Slivnik, Vesla{ki klub Bled

PRODAJNI SALON, Zapu`e 10b, Begunje, tel.: 04/53 25 774, www.postelja.com, odprto: pon-pet 9-18, sob 9-12.

ZDRAVO SPATI ZDRAVO @IVETI

AKCIJAIZBERITESVOJEDARILO.

PRVOMAJSKI HIT-le`i{~e

ANATOMICTFK PRESTIGE -25%

ME@AN, komunalne storitve d.o.o.

G www.komunala-mezan.si041 654 188 WT E04 574 26 50 info komunala-mezan.si@

praznenje greznic ~i{~enje in

snemanje odto~nih cevi ter

kanalizacij popravilo cevi brez

prekopa izdelava kanalizacij-

skih priklju~kov vgradnja

hi{nih ~istilnih naprav - ~rpali{~ rezkanje tujkov v cevnih sistemih

Kurilno olje vrhunske kvalitetepo izjemno ugodnih cenah!

Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341

tel.: 04/531 89 34, LESCE, @elezni{ka cesta 7tel.: 04/586 24 16, JESENICE, C. Mar{ala Tita 50

OKULISTI^NA AMBULANTA BERCE

JESENICE LESCE

NOVO!OPTIFOGSTEKLA

Novatehnologija

protirosenju

sve`e rezano cvetje in lon~nicebalkonsko cvetje lastne proizvodnje inzelenjavne sadike integrirane pridelave

vam nudi:

Cvetje za vsako prilo`nost

[port, oglasi

14

Svetovno prvenstvo v kegljanju na leduKeglja~i in keglja~ice blejskega dru{tva za kegljanje na ledu

so se udele`ili svetovnega prvenstva v kegljanju na ledu, ki jeod 5. do 11. marca potekalo v ju`no-bavarskem mestu Wald-kriburg. Tekmovanja se je udele`ilo 24 reprezentanc z vsehcelin razen Azije. V mo{ki reprezentanci sta barve blejskegadru{tva zastopala Boris in Matja` Erman, v `enski ekipi pa Valerija[tefelin in Silva Erman. Tekmovanja na svetovnem prvenstvupotekajo v {tirih disciplinah. V ekipnem tekmovanju so ~laniceosvojile 6., ~lani pa 7. mesto; v ekipnem tekmovanju ciljno so~lanice osvojile 4., ~lani pa 5. mesto; v ciljnem tekmo-vanju posamezno je bil Brane [tefelin deseti, najbolj{a keglja-~ica zadnjih let Valerija [tefelin pa se je uvrstila v final-no skupino, med prvih osem tekmovalk in po napetem tekmo-vanju osvojila nehvale`no ~etrto mesto. V kategoriji met na dal-javo Slovenija ni imela svojih predstavnikov. Kot so zapisali v klu-bu, so z rezultati zadovoljni, ~eprav si je trener `enske reprezen-tance na tihem `elel, da bi se v domovino vrnili z medaljo.Tekmovalci smo bili veseli obiska `upana Janeza Fajfarja indirektorice Turizma Eve [travs Podlogar, saj sta se s predsed-nikom IFI dogovarjala o organizaciji evropskega prvenstva 2013,ki bo od 12. do 17. marca v blejski {portni dvorani, so sporo~iliblejski keglja~i na ledu.

RP

Spoznavanje novih {portnih ve{~inMarca je Mini {portna akademija zaklju~ila zimsko vadbo, ki

je bila od oktobra naprej v telovadnici blejskega vrtca. V zim-skem terminu spoznavanja {portnih panog so na{i otroci spoz-navali dvoranske {porte: odbojko, hokej, ples, aerobiko, pleza-nje na umetni steni, rokomet in ko{arko. Obiskali so Odboj-

karski klub ACH Volley, Hokejski klub HK MK Bled, radov-lji{ke rokometa{e, bili so na treningu Vesele ko{arke Radovljica,kjer so imeli prilo`nost spoznati, kako potekajo pravi treningi teh{portov.

Aprila se je Mini {portna akademija preselila iz zaprtih prostorovna sve` zrak na povr{ine {portnega parka Bled, kjer bodo otrocispoznavali nove {portne panoge, ki se izvajajo na zunanjih {portnihterenih. V pomladnih mesecih bomo otrokom v mini akademiji pred-stavili golf, tenis, atletiko, nogomet, pohodni{tvo, baseball in {edosti drugih {portnih ve{~in. Med drugim bodo otroci obiskali golfigri{~e na Bledu, Teni{ki center [obec in Nogometni klub Bled. Predza~etkom poletnih po~itnic bodo otroci v {portnem parku s tek-movanjem »mini {portne igre« star{em predstavil, kaj vse so se vMini {portni akademiji nau~ili!

Mini {portna akademija

Oglasi - 040/202 384

15

ZEMELJSKI PLIN udoben energent danes za lep{i jutriZaklju~uje se leto{nja ogrevalna sezona, ki nas je presene~ala pred-

vsem z nadpovpre~nimi temperaturami v mesecu oktobru in no-

vembru, povpre~nimi v januarju ter ekstremno nizkimi v mesecu

februarju. Za odjemalce v ob~ini Bled je bila udobna in brezskrbna,

saj jim je energent vedno na voljo v koli~inah, ki jih v danem

trenutku potrebujejo.

Tako aktivni odjemalci kot tudi strokovnjaki ugotavljajo, da uporaba

zemeljskega plina izbolj{uje na{o kakovost bivanja in pozitivno

vpliva na celotno lokalno skupnost v kateri `ivimo.

Kak{no je bilo gibanje cen zemeljskega plina v primerjavi z ELKO (ekstra lahko kurilno olje)?

Okolju in ljudem prijazen zemeljski plin v kombinaciji z udobjem uporabe, zadostnimi svetovnimi zalogami ter energetsko

u~inkovitostjo zagotavlja najve~je okoljske in finan~ne u~inke ob danem finan~nem vlo`ku. Pravilno odlo~itev za zemeljski

plin potrjuje tudi dolgoro~na konkuren~nost kon~ne cene energenta v primerjavi z ELKO (v povpre~ju 15 – 20 % ni`ja cena

zemeljskega plina) in je lepo razvidna tudi iz spodnjega grafa za obdobje marec 2010 – marec 2012. V mesecu marcu

2012 je bila cena za kar 20 % ni`ja od cene ELKO.

Katere ulice na Bledu so v letu 2011 dobile povezavo na plinovodno omre`je?

V ob~ini Bled so mo`nost priklju~itve na plinovodno omre`je v letu 2011 dobili na obmo~ju Levstikove ulice, Riklijeve ceste

in Seli{ke ceste. Skupaj smo na 745,6 metrih novo zgrajenega omre`ja ter na `e obstoje~em plinovodnem omre`ju

omogo~ili oskrbo z zemeljskim plinom 46 novim odjemalcem. V primeru izpolnitve vseh pogojev se v letu 2012 na~rtuje

nadaljevanje {iritve plinovodnega omre`ja na dolo~enih odsekih Kajuhove ceste, naselja Mlino, naselja Ribno ter naselja

Re~ica.

Si `elite dodatno udobje zemeljskega plina po meri odjemalca?

V podjetju ADRIAPLIN d.o.o. veliko pozornosti namenjamo tudi pove~anju kakovosti na{ih storitev. Na spletni strani

www.adriaplin.si je na{im odjemalcem omogo~en dostop do uporabni{kega ra~una, preko katerega imajo enostaven pre-

gled na izdane ra~une, stanje porabe ter druge aktualne podatke vezane na njihovo odjemno mesto. V ~asu popisnega

obdobja nam lahko preko spletne aplikacije posredujejo tudi stanje plinomera. Poleg enakomernega mese~nega

pla~evanja ra~unov na{im odjemalcev omogo~amo preje-

manje ra~una v obliki E – ra~una. Za va{a dodatna vpra{anja

nas pokli~ite na 01/234 21 00 ali pa nam posredujete elek-

tronsko sporo~ilo na info@adriaplin.si.

Zemeljski plin je “in”!

16

Oglasi - 040/202 384

Stripydent, d.o.o.@irovnica, Moste 77a

Delovni ~as zobne

ordinacije: sreda,

petek 16 - 18

Delovni ~aszobotehni~nega

laboratorija:

od doponedeljka

petka 8 - 15

Informacije in naro~anje: na tel. Samo Mekina580 12 59,

www.stripydent.si

UGODNO - ZANESLJIVO - HITRO POPRAVILO PROTEZ

Kdor ho~e videti,

mora gledati s srcem.

Kdor ho~e dobro videti,

naj obi{~e dobrega optika.

OPTIKA MESECO^ESNA AMBULANTACesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63 www.optika-mesec.com,

cajtng:Layout 1 24.4.2012 16:00 Page 16