Download doc - Habitat Koncna

UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA GEOGRAFIJO

SEMINARSKA NALOGA

MONITORING GOZDNIH HABITATOV V SLOVENIJI

Študijski program:GEOGRAAFIJA - E

Mentor: dr. Blaž Repe

Velenje, avgust 2009 Denis Doblšek

Kazalo

1. Uvod

»Smisel življenja je živeti v skladu z naravo.« ZENON (335 BC - 264 BC)

Ta staro-grški citat filozofa Zenona sem si izbral zato, ker mislim, da se s pomočjo monitoringa ohranja narava, s tem pa jo tudi mi bolje razumemo in tako poskušamo z njo tudi živeti. Velikokrat se človeku zazdi (to ni le slutnja), da uničuje naravo oziroma jo izkorišča. Prav z monitoringom lahko opazujemo, kasneje tudi preprečimo, propadanje narave. V mojem primeru gre za gozdne habitate, ki so zaradi svojih posebnih lastnosti in načelu o biotski raznovrstnosti zelo pomembni za nas. Srbeti moramo za njihovo ohranitev ter ponovno oživitev, torej ne smemo se vdati v usodo in nonšalantno pozabiti na te edinstvene življenjske prostore.V seminarski nalogi bom predstavil monitoring gozdnih habitatov v Sloveniji. Nanaša se na spremljanje stanja okolja in na informacije o okolju. Na začetku bom definiral sam pojem monitoringa, habitata ter gozdnega habitata, vse to sem povzel po slovenski ustavi. Nato bom opisal izvajalce monitoringa v Sloveniji, temu pa sledi način izvajanja monitoringa gozdnih habitatov ter kratek opis evropskih projektov, ki so povezani z gozdnimi habitati. Ključen del te seminarske naloge predstavlja 6. poglavje, kjer sem opisal vse habitatne tipe, ki se, skladno z evropsko nomenklaturo, pojavljajo v Sloveniji. S pomočjo programa ArcView 9.2 sem izdelal karte na katerih sem prikazal območje, ki ga določen gozdni habitatni tip zaobsega. V zaključku pa sem nekako strnil svoje misli in napravil kratko analizo podatkov.

2. Pregled dosedanjih objav

2.1. Monitoring

Goldsmith (1991) opredeli ključno razliko med meritvami in monitoringom tako: Merjenja so inventura. Osnovna izhodišča merjenj so kvantitativne metode in ponavadi se izvedejo le enkratno. Monitoring pa je drugače namensko orientiran. Pove nam, kako se nekaj spreminja; ponavlja se v enakih intervalih in pogosto preskrbi osnovo za zapis možnih sprememb v prihodnosti. Potemtakem je dinamičen v svojem izhodišču, namensko orientiran in mora biti kritično pregledan, preden se izvede. – prijanovič DN

Razvoj kazalnikov in monitoringa biotske pestrosti se nanaša na spremljanje stanja in trendovpestrosti in ohranjenosti sestavin biotske pestrosti in sicer na krajinski, habitatni in vrstniravni. Vključene so glavne sestavine biotske pestrosti, ki jih za monitoring ohranjenosti narave predvideva Zakon o ohranjanju narave (ZON, 1999), t.j. habitatni tipi ter rastlinske in živalske vrste in njihovi habitati, ekološko pomembna območja (EPO) in posebna varstvena območja (pomembna za EU).

2.2. Habitat in gozdni habitat

V 11. členu Zakona o ohranjanju narave (ZON) je zapisano, da je habitat (življenjski prostor) s specifičnimi neživimi in živimi dejavniki opredeljen prostor vrste oziroma geografsko opredeljen prostor osebka ali populacije vrste. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200496&stevilka=4233

V Uredbi o habitatnih tipih iz leta 2003 je (gozdni) habitatni tip biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema, katerega ohranjanje v ugodnem stanju prispeva k ohranjanju ekosistemov. Habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, so tisti, ki so na ozemlju Republike Slovenije redki, ranljivi, imajo majhno naravno območje razširjenosti ali predstavljajo za določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip, in tisti, katerih ohranjanje v ugodnem stanju se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb ali je v interesu Evropske unije. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003112&stevilka=4926

Varstveni cilji za gozdne habitate iz drugega odstavka 3. člena te Uredbe so:- Ohranitev raznolikosti gozdne strukture v različnih starostnih fazah.- Ohranitev ustrezne količine nežive gozdne mase (odmrlo drevje, odpadlo listje in drugo).- Ohranitev za habitatni tip značilne sestave biocenoze, brez tujerodnih vrst in gensko spremenjenih organizmov.http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003112&stevilka=4926.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003112&stevilka=4926




3. Izvajalci monitoringa na področju gozdov v Sloveniji

3.1. Zavod za gozdove Slovenija

Zavod za gozdove Slovenije je nosilec in izvajalec javne gozdarske službe v vseh gozdovih na območju Republike Slovenije.http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/ZAKONI/16_statut.pdf

V 8. členu statuta zavoda za gozdove je pod dejavnost gozdarske službe, v prvih dveh alinejah zapisano, da Zavod spremlja stanje in razvoj gozdov ter skrbi za varstvo gozdov. SAM Za to seminarsko nalogo je to pomembno predvsem, zaradi dejstva, da se s tem obvezujejo, da bodo, tudi z monitoringom, skrbeli za gozd oziroma gozdne habitate.http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/ZAKONI/16_statut.pdf

Zavod za gozdove Slovenije je organiziran v centralni enoti v Ljubljani in 14 območnih enotah. Območne enote so razdeljene na krajevne enote, te pa naprej na gozdne revirje. Gozdnogospodarsko načrtovanje je organizirano na treh ravneh in sicer območna, raven gozdnogospodarskih enot in lokalna raven. Na prvih dveh ravneh se izdelujejo gozdnogospodarski načrti, na tretji ravni pa gozdnogojitveni načrti. Gozdnogospodarski načrti se izdelujejo za obdobje 10 let in sicer na približno 10 % površine gozdov letno v Sloveniji. – prijanovič

3.2 Gozdarski inštitut Slovenije

Gozdarski Inštitut Slovenije (GIS), ustanovljen leta 1947, je vodilna nacionalna javna raziskovalna inštitucija. Izvaja raziskovalno-razvojno delo v podporo ekosistemskega, trajnostnega in multifunkcijskega gospodarjenja s slovenskimi gozdovi v okviru javne gozdarske službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, javne službe Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo s programsko skupino Gozdna biologija, ekologija in tehnologija, CRP, projektov ARRS in mednarodnih projektov. Skrbi za nadzor in rabo gozdov/gozdnih površin na način in v obsegu, ki omogoča vzdrževati biodiverziteto, proizvodnost, regeneracijsko sposobnost, vitalnost, kot tudi njihov potencial, zdaj in v prihodnosti ter izpolnjevati odgovarjajoče ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in globalni ravni, ne da bi škodovali ostalim ekosistemom« (MCPFE 1993, H1) kot ga opredeljujejo "Helsinški kriteriji« (MCPF 1998, L2):1. Ohranjevanje in izboljševanje gozdnih resursov in njihov prispevek k globalnemu ogljikovemu .2. Ohranjevanje zdravja in vitalnosti gozdnih ekosistemov.3. Ohranjevanje in krepitev proizvodnih funkcij gozdov (les in nelesni prozvodi).4. Ohranjevanje, zaščita in ustrezno izboljševanje biološke diverzitete ter gozdnih ekosistemov. 5. Ohranjevanje in ustrezno izboljševanje zaščitnih funkcij pri gospodarjenju z gozdom (zlasti tal in vode).6. Ohranjevanje drugih socio-ekonomskih pogojev.

4. Potek izvajanja monitoringa gozdnih habitatov v Sloveniji

4.1. Pravna podlaga za izvajanje monitoringa v Sloveniji

Leta 1979 je bila v Ženevi, na pobudo evropske ekonomske komisije Združenih narodov (UN/ECE), sprejeta konvencija o daljinskem transportu onesnaženega zraka (konvencija LRTAP), ki je prvi uradni dokument na mednarodni ravni, v katerem je predvideno izvajanje spremljanja stanja okolja. Na osnovi te konvencije je bil leta 1985, sprejet mednarodni program sodelovanja za oceno in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove (ICP Forests). Leta 1986 pa je tudi Evropska unija sprejela prvo direktivo Sveta EU, ki je določala sprejetje in izvajanje sheme za varstvo gozdov Skupnosti pred atmosferskim onesnaževanjem (Council Regulation N°.(EEC) 3528/86). Na osnovi teh dokumentov se je razvil obsežen mednarodni program za spremljanje stanja in razvoja gozdov, ki poteka že skoraj 20 let. V programu sodeluje 37 evropskih držav. Program se izvaja na dveh intenzivnostnih ravneh in je obvezen za vse članice Evropske Unije.

4.2. Prvi nivo

V Sloveniji poteka program spremljanja stanja gozdov na I. intenzivnostni ravni že od leta 1985 (poskusna snemanja), od leta 1987 pa potekajo redna letna snemanja. Izvedba in način izvedbe popisa sta določena s Pravilnikom o varstvu gozdov (Ur. l. RS 92/2000). Za izvedbo je odgovoren Gozdarski inštitut Slovenije.

http://petelin.gozdis.si/splet/?p=raven1

Mreža stalnih vzorčnih ploskev je namenjena spremljanju stanja in sprememb vitalnosti gozdnega drevja. Vitalnost gozdnega drevja se ocenjuje vsako leto, kot osnovi pokazatelj vitalnosti služi osutost krošenj. Poleg letnega spremljanja vitalnosti drevja, se vsakih 10 let opravi tudi analiza stanja tal in vsebnosti kemijskih elementov v listju/iglicah. V Evropi se te aktivnosti izvajajo na približno 6000 ploskvah. http://petelin.gozdis.si/splet/?p=raven1

V Sloveniji se spremljanje stanja gozdov izvaja na nacionalni mreži, katere osnovni namen je pridobiti pregled nad trenutnim stanjem gozdov ter nad časovnimi in prostorskimi spremembami stanja. V okviru te ravni potekajo vsakoletna snemanja stanja gozdov na 41 ploskvah 16 x 16 km mreže, vsakih 10 let pa na več kot 700 ploskvah 4 x 4 km mreže. Razen snemanja vitalnosti drevja se vsakih 10 let, na ploskvah 16 km mreže, opravita še popis stanja gozdnih tal in popis preskrbljenosti gozdnega drevja s hranili. Našteti popisi so v skladu z evropsko metodologijo. Razen tega opravljamo še popise lišajske vegetacije, ki nam služi kot bioindikator za onesnaženost zraka, saj v večini primerov v bližini ploskev ni postaj za merjenje onesnaženost zraka. http://petelin.gozdis.si/splet/?p=raven1

4.3. Drugi nivo

Na ploskvah ravni II potekajo bolj podrobne raziskave. Trenutno je v Evropi okoli 850 takšnih ploskev na katerih se popisuje stanje drevja, gozdnih tal, talne raztopine, mineralne prehrane drevja, sestave opada, prirastka, pritalne vegetacije, spremljajo se padavine in podnebne razmere. Raziskave se odvijajo na omejenem številu ploskev (npr. na 10% ploskev 16 km x 16 km mreže), ki predstavljajo za državo značilne gozdne ekosisteme.Drugo raven sestavlja kontinuirana raziskovalna aktivnost na posebej izbranih stalnih raziskovalnih ploskvah (Intenzivni monitoring gozdov). Cilja sta spoznavanje procesov v izbranih gozdnih sestojih in povezovanje teh rezultatov z izsledki prve ravni, predvsem v pogledu pojasnjevanja procesov, ne pa statističnih povezav. Prijanovič

http://petelin.gozdis.si/splet/?p=raven1

5. Evropski projekti povezani z gozdnimi habitati

5.1. Eumon

EuMon je kratica za EU-wide monitoring methods and systems of surveillance for species and habitats of Community interest (Metode monitoringa in nadzora evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov). V projektu smo se osredotočili na štiri temeljne vidike monitoringa biotske raznovrstnosti: sodelovanje prostovoljcev, razširjenost in značilnosti shem monitoringa, metode monitoringa ter na izvedbo monitoringa in naravovarstvenih prioritet. V okviru projekta smo razvili spletne pripomočke za podporo pri monitoringu biotske raznovrstnosti.http://eumon.ckff.si/summary.php?pid=7

V projektu sodeluje 11 držav in sicer Nemčija, Estonija, Francija, Velika Britanija, Grčija, Madžarska, Litva, Nizozemska, Poljska, Slovenija in Norveška (z izjemo Norveške so vse članice EU). Pregled obstoječih monitoringov pa zajame razen prej naštetih še 23 državevropskega (pol) kontinenta.EuMon konzorcij torej povezuje 11 držav in izkušnje 16-ih partnerskih institucij. V Sloveniji so v projekt vključene štiri institucije: Gozdarski inštitut Slovenije (1.), Center za kartografijo favne in flore (2.), Univerza v Ljubljani (3.), Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Biološki inštitut Jovana Hadžija(4.). prijanovičCilj projekta EuMon je pripraviti standardizirane in usklajene programe monitoringa vrst in habitatnih tipov, ki so v interesu Evropske unije. Osnova bo primerjava in združevanje obstoječih metod in sistemov monitoringa. Izbrane bodo najbolj uspešne, cenovno učinkovite in regionalno uporabne metode, ki bodo preizkušene v širšem evropskem prostoru. PrijanovičMed pomembnimi procesi za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti je vzpostavitev omrežja NATURA 2000. Pri tem bo najprej potrebno ovrednotiti sposobnost omrežja za vzdrževanje biotske raznovrstnosti. V podporo temu bo EuMon razvil metode, kako vzpodbuditi odgovornost članic EU za varstvo vrst in habitatnih tipov, ki so v interesu EU(EuMon …,).

5.2. Natura 2000

5.2.1 Pravne podlage za uvedbo Nature 2000 v Sloveniji

Skladno z Evropskim sporazumom o pridružitvi, ki ga je podpisala Slovenija, se je Slovenija zavezala izpolniti obvezo, da najpozneje do vstopa v Evropsko unijo (EU) določi območja v Sloveniji, ki so pomembna z vidika ohranitve narave v EU. Območja morajo biti opredeljena skladno z merili in navodili, navedenimi v Direktivi o habitatih (Council Directive on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), pri čemer mora zlasti upoštevati navzočnost habitatnih tipov in vrst, ki so navedene v dodatkih I in II navedene direktive.

http://eumon.ckff.si/summary.php?pid=7

http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/priloga3.pdf

Za gozdarstvo so zlasti pomembne mednarodne pogodbe s področja ohranjanja narave oziroma biotske pestrosti. Od leta 1992 naprej, ko je Slovenija v Rio de Janeiru podpisala Konvencijo o biotski raznovrstnosti in sprejela Načela o gozdovih, je pri razvoju svojih predpisov in strateških dokumentov s področja gozdarstva nenehno pazila, da so bila upoštevana ta načela in druge zaveze konvencije v zvezi z gozdovi.Direktiva o habitatih

Cilj direktive je prispevati k ohranjanju biotske pestrosti zlasti z vzpostavitvijo koherentnega evropskega ekološkega omrežja območij, ki so v interesu Skupnosti, znanih pod imenom Natura 2000. Habitatni tip je v interesu Skupnosti, če je nevarno, da izgine znotraj svojega naravnega areala, ima majhen areal ali pa predstavlja izjemen primer v eni od šestih biogeografskih regij. Vrste so v interesu Skupnosti, če spadajo v kategorije prizadetih, ranljivih, redkih ali endemičnih vrst in zahtevajo posebno pozornost. Omrežje Natura 2000 naj bi zagotovilo, da bodo izbrani habitati in vrste »ohranjeni v ugodnem stanju«. Zaradi tesne povezave med direktivama o pticah in habitatih vsebujejo območja Natura 2000 poleg posebnih območij ohranjanja izbranih habitatnih tipov in habitatov vrst (SAC) tudi območja SPA iz direktive o pticah. Skladno z ZON bodo območja Natura 2000 določena z vladno uredbo kot posebna varstvena območja (PVO).http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/priloga4.pdf

Vlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 določila območja Natura 2000 v Sloveniji z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).

Določenih je 286 območij, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 36 odstotkov površine Slovenije. Območja se pretežno prekrivajo, saj je 60 odstotkov površin, predlaganih na podlagi direktive o habitatih, znotraj predlaganih posebnih varstvenih območij po direktivi o pticah. V zavarovanih območjih (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25 odstotkov skupne površine Natura 2000 območij. http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=45

http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=45

http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=140#c162



6. Gozdni habitatni tipi v Sloveniji

6.1. Naravni habitatni tipi iz interesne skupine EU

Dosedanja preučevanja so pokazala (Robič, 2002), da je na ozemlju Slovenije 14 habitatnih tipov gozdov, kot so navedeni v prilogi I direktive o habitatih in podrobneje opisani v Interpretacijskem priročniku habitatov Evropske unije (EC, 1999). V predpristopnih pogajanjih je Slovenija, podobno kot so to storile druge države kandidatke, predlagala, da se priloga I direktive o habitatih z dnevom vstopa dopolni še s habitatnimi tipi gozdov iz seznama palearktičnih habitatov, ki so značilni zanjo. Preglednico habitatnih tipov gozdov je vključno z ruševjem na podlagi povezave s sintaksoni iz zbirke podatkov o gozdovih (Robič, 2002) pripravil ZGS (Veselič, Matijašić, Mikulič, Ogrizek, 2002), ki je izdelal tudi pregledno karto. V preglednici so bili upoštevani samo ohranjeni gozdovi.http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/priloga4.pdf

V Sloveniji navzoči gozdni habitatni tipi iz Habitatnega priročnika (Priloga I) EU:

9110: Srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum);

91K0: Ilirski bukovi gozdovi (Aremonio-Fagion);

91L0: Ilirski gozdovi hrasta in belega gabra (Erythronio-Carpinion);

9180: * Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih (Tilio-Acerion);

9410: Kisli gorski smrekovi gozdovi do alpske gozdne meje (Vaccinio-Piceetea);

9530: * (Sub)Mediteranski borovi gozdovi z endemičnim črnim borom (Pinusnigra A.);

3230: Olesenela vegetacija ob alpskih rekah z Myricaria germanica. Gorska vrbovja(Salici – populetum, Salicetum gr.);

91E0: * Aluvialni gozdovi z črno jelšo (Alnus glutinosa) in z velikim jesenom(Fraxinus excelsior); (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae);

91F0: Obrežni mešani gozdovi z dobom (Quercus robur), dolgopecljatim brestom(Ulmus laevis), poljskim brestom (Ulmus minor) in velikim jesenom(Fraxinus excelsior) ali ostropodnim jesenom (Fraxinus angustifolia);(Ulmenion minoris); 91D0: * Barjanski gozdovi;


91D4: * Barjanska smrekovja (Sphagno - Piceetum);

91R0: Jugovzhodni evropski gozdovi rdečega bora (Genisto januensis-Pinetum);

4070: * Grmovja z ruševjem (Pinus mugo) in dlakavim slečem (Rhododendronhirsutum);

9260: Kostanjevi gozdovi (Castanea sativa).

Preglednica 1: Pregled celotnih površin in površin ohranjenih habitatnih tipov

Habitatni Koda CelotnaPovršina

ohranjenihtip površina (v ha) gozdov (v ha)

Srednjeevropski kisoljubni bukovi gozdovi 9110 127.774 65.623Javorovi gozdovi v grapah in na pobočjih 9180 3.980 2.136Gozdovi črnega bora 9530 213 209Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja 91E0 9.104 3.354Barjanski gozdovi 91D0 553 272Rušje 4070 17.151 17.151Ilirski bukovi gozdovi 91K0 598.557 331.777Ilirski gozdovi hrasta in belega gabra 91L0 100.697 49.370Jugovzhodni evropski gozdovi rdečega bora 91R0 3.018 2.095Skupaj 861.047 471.987

Vir:

V preglednici 1 manjkajo zaradi še ne dokončne presoje habitatni tipi Obrečni gozdovi hrastov, jesenov in brestov (91F0), Olesenela vegetacija ob alpskih rekah (3230) in kostanjevi gozdovi (9260), ki pa nedvomno ne pokrivajo večjih površin. Površina potencialnih evropsko pomembnih habitatnih tipov gozdov, ki je bila ugotovljena iz gozdnih združb informacijskega sistema o gozdovih ZGS, pa je že zdaj tako velika, da predstavlja kar 75% vseh gozdov. V skladu z definicijo habitatnih tipov pa je treba upoštevati samo ohranjene gozdove teh združb, ki pokrivajo 41% vseh gozdov. Priloga 4

6.1.1. Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum

Karta 2: Kartografski prikaz območja, kjer se nahaja zgoraj napisani habitatni tip

Preglednica 2: Območja, kjer se pojavlja habitatni tip (9110) Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Pohorje C 7243,1

Boč - Haloze - Donačka gora B 3461,8

Zgornja Drava s pritoki C 2141,67Bohor B 1901,93Žabiče B 725,61Orlica B 679,1

Goričko B 448,23Šumberk B 413,55

Radgonsko - Kapelske Gorice B 163,55

Kočevsko B 1063,42Vrhtrebnje - Sv. Ana B 414,38

Dobrava - Jovsi B 232,19Karavanke C 230,66

Kum B 117,04Gorjanci - Radoha B 116,07

Dolgi potok na Rudnici B 97,45Porezen C 84,75

Ličenca pri Poljčanah C 81,63Obrež B 68,14Ligojna B 48,91

Briše B 43,68Blegoš B 31,44

Putišekova Polšna B 22,08Kostanjeviška jama B 13,72

Skupaj 19844,1* črka A predstavlja visoko, C pa nizko vrednostVir: URL: http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/n2k_gozd.pdf

Omenjeni habitatni tip se pojavlja: aconalno, v predalpskem svetu in na kislih do zmerno kislih nekarbonatnih kamninah

na nadmorskih višinah 900 do 1300 m, gladka, pretežno prisojna pobočja, prevladujejo distrično rjava tla;

aconalno, vezana na nekarbonatno matično podlago, na prisojnih pobočjih in ob jarkih, pretežno v podgorskem pasu na nadmorskih višinah od 100 do 700 (900) m, tudi tukaj prevladujejo distrično rjava tla;

aconalno, na paleozoiskih kamninah skrilavih glinavcev, peščenjakov in breč, v osrednji Sloveniji na nadmorski višini od 300 do 900 m, prevladujejo distrična rjava tla, redko rankerji.

Kot je iz preglednice 2 razvidno se največ bukovih gozdov (9110) pojavlja na Pohorju (7243 ha), vendar pa niso dobro ohranjeni. Sledijo jim območje Boča, Haloz in Donačke gore, kjer je bukov gozd nekoliko bolje ohranjen ter zgornja Drava s pritoki.

6.1.2 Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih


Preglednica 3:Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (9180*) Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Kočevsko B 1063,42

Javorniki - Snežnik B 438,21Boč - Haloze - Donačka

gora B 108,18Zgornja Drava s pritoki B 59,49

Pikrnica - Selčnica B 14,72Karavanke B 115,33

Kum C 29,26Rašica B 22,12Razbor C 14,67

Sava - Medvode - Kresnice C 3,83Skupaj 1869,23

* črka A predstavlja visoko, C pa nizko vrednostVir: URL: http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/n2k_gozd.pdf

Pojavljajo se v vseh gozdovih plemenitih listavcev od submontanskega do visokogorskega pasu, od okoli 400 do 1200 m, ki se pojavljajo v otokih v okviru conalnih bukovih združb. Naseljujejo vlažna pobočja, skalnate jarke in vrtače na tleh s procesi koluviacije.

Največje območje javorovih gozdov (9180) je moč zaslediti na Kočevskem, kjer poraščajo več kot 1000 ha veliko površino. Sledi jim območje Javornikov in Snežnika, kjer javorovi gozdovi obsegajo 438 ha veliko površino.

6.1.3. Barjanski gozdovi


Preglednica 4: Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (91D0*) Barjanski gozdovi

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Pohorje A 536,53

Ledina na Jelovici A 11,6Skupaj 548,13


Barjanski gozdovi, za katere je značilna drevesna vrsta smreka, v Sloveniji uspevajo na planotah Pokljuke, Jelovice ter Pohorja. Pravzaprav so to gozdovi smreke in šotnih mahov, ki uspevajo na močvirnih tleh, na nadmorski višini od 1300–1500 metrov. Vezani so na zmerno kisle do kisle kamnine, težko prepustne za vodo, na katerih so se ob obilici padavin oblikovala barja. Tovrstni gozdovi poraščajo območja z umirjenim reliefom ter majhnimi nagibi. Tla so zelo kisla, plitva do srednje globoka. Podnebje v katerem uspevajo barjanski gozdovi je gorsko, z obilo padavin in nizkimi, zelo neizenačenimi temperaturnimi razmerami. V drevesni plasti, ki je vrzelasta, prevladuje smreka, v grmovni pa sta pogosta ruševje ter jerebika. Kisla podlaga ustreza borovnicam, brusnicam, šašem ter šotnim mahovom www.zrsvn.si/

6.1.4. Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae))


Preglednica 5: Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (91E0*) Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka)

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Mura B 2555,68Drava B 1267,95

Sora Škofja Loka - jez. Goričane B 119,39Sava - Medvode - Kresnice B 99,58

Rinža B 65,83Rački ribniki - Požeg B 50,62

Kamniško - Savinjske Alpe B 43,56Zadnje Struge pri Suhadolah B 36,34

Nakelska Sava B 10,5Goričko B 448,23

Kočevsko B 319,02Ličenca pri Poljčanah B 81,63

Obrež B 22,71Zabiče B 8,06

Poljanska Sora Log - Škofja Loka B 4,73Skupaj 5133,83


Združba se razvije pod neposrednim vplivom vodotoka, tik nad njegovim srednjim vodostajem, in je pogosto poplavljena. Tla so nerazvita brez horizontov.

Na peščenih nanosih predvsem v montanskem pasu ob gornjem in srednjem toku rek. Občasno poplavljena, humus se zadrži. Ob potokih, kjer so tla pod vplivom talne in površinske vode.Najbolje so zastopani v nižinskih, obrečnih delih severozahodne Slovenije in sicer ob Muri, Dravi ter na Goričkem.

6.1.5. Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))


Preglednica 6: Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (91K0) Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)):

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Kočevsko B 59551,28

Javorniki - Snežnik B 27607,53Gorjanci - Radoha A 10214,41Ajdovska planota A 2266,39

Julijske Alpe B 22989,26Trnovski gozd - Nanos B 22633,69

Krimsko hribovje - Menišija B 15482,53Kamniško - Savinjske Alpe B 5952,95

Bohor B 4483,13Orlica B 3018,22Kum C 2926

Boč - Haloze - Donačka gora B 2704,53

Matarsko podolje B 2149,33Blegoš B 1304,71

Porezen C 677,98Veliko Kozje B 567,76

Kandrše C 531,51Koprivnica B 374,74

Kopitnik B 230,35Lemšeniška planina B 221,45

Zaplana B 125,44Karavanke C 6458,49

Notranjski trikotnik B 2584,29Menina C 1999,35

Ratitovec C 1851,86Kras C 1424,57

Raduha C 1087,08Ljubljansko barje C 379,98

Breginjski Stol C 346,39Šmarna gora B 168,1

Slavinski Ravnik C 154,86Peca C 134,86Tošč C 109,36

Ribniška dolina B 107,86Podreber - Dvor B 93,41

Huda Luknja C 90,44Soča z Volarjo B 83,97

Obrež C 45,42Rinža B 35,27

Banjščice - travišča B 35,25Dole pri Litiji B 31,95

Zgornja Jablanica B 30,34Dobrava - Jovsi B 29,02

Polšnik B 23,01Jereka C 21,34

Nadiža s pritoki B 20,3Mrzlica B 18,75Rodine C 18,57

Kostanjeviška jama B 18,3Pod - Mijo melišča B 17,32Bohinjska Bistrica B 13

Pavlovski potok (Libanja) B 8,74Bohinjska Bela - melišča C 7,21Dolgi potok na Rudnici B 3,48

Putišekova polšna B 3,21Sušački, Smrdejski in Fabski

potok B 1,86Skupaj 203470,4

* črka A predstavlja visoko, C pa nizko vrednostVir: URL: http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/n2k_gozd.pdfTa habitatni tip se pojavlja:

v vegetacijskem pasu primorskega gorskega sveta od Banjšic do Snežnika od 200 m do 1100 m;

na osojnih legah primorskega fliša (Brkini, Brda) od 200-600 m n.m.v. Eutrična rjava tla. Veliko plemenitih listavcev;

http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/n2k_gozd.pdf

kot conalna združba podgorskega vegetacijskega pasu ilirske florne province (podgorski bukov gozd). Do 600 oz. 800 m n.m.v. Pretežno na apnencih in dolomitih, blažji relief, pokarbonatna rjava tla, tudi rendzine;

v subpanonski Sloveniji; kot bukovi gozdovi na laporjih, glinah, ilovicah, 200-500 m nadmorske višine;

na zgornjem delu gorskega pasu od 900-1400 m. Različne karbonatne matične podlage reliefne oblike, ki so pogosto zakrasele. Rendzine do pokarbonatnih rjavih tal;

kot conalni gozdovi spodnje gorske stopnje na nadmorskih višinah 600-900 m predalpskega in preddinarskega sveta. Prevladujejo apnenci in zelo skeletna rjava pokarbonatna tla;

kot conalna gozdna združba najvišjih predelov preddinarskega sveta na rahlo kislih rjavih pokarbonatnih tleh. Stabilna biocenotska zgradba, bukev povsem prevladuje;

kot aconalna združba, ki uspeva na strmih do zelo strmih osojnih pobočjih do 900 m, ki so presekana z globokimi jarki. Mezoklima gorskega sveta, dolomiti z rendzinami in ugodnim humusom;

na izrazito prisojnih legah v predalpskem in preddinarskem območju do 1000 m n.m.v. Rendzine;

na visokih kraških planotah v nadmorskih višinah od 700 do 1200 m. Prevladujejo apnenci, tudi dolomiti. Rendzine in zlasti pokarbonatna rjava tla. Veliko padavin in visoka zračna vlažnost;

v predalpskem svetu na nadmorskih višinah od 900 do 1400 m, na osojnih pobočjih do 600 m. Razmeroma visoka zračna vlažnost. Pretežno na strmih pobočjih, tudi na planotah. Najpogostejša rjava pokarbonatna tla;

kot conalna združba predalpsko-alpskega fitogeografskega območja ilirske florne province. Altimontansko-subalpinski pas 900-1500 m. Plitvejše rendzine;

na zgornji gozdni meji v predalpskem in dinarskem območju od 1400 do 1600 m. Kratka vegetacijska doba, povprečna letna T=4-5 0C. Skeletne rendzine s surovim humusom.

Gre za najbolj razširjen gozdni habitat v Sloveniji. Največje površine najdemo na Kočevskem, kjer se razrašča na ozemlju velikem 59551 ha (595 km2). Sledijo mu območja Javornikov in Snežnika (27607 ha), Julijske Alpe, Trnovski gozd in Nanos. Na vseh prej omenjenih območjih so bukovi gozdovi (91K0) srednje ohranjeni. Najbolje ohranjeni habitatni tip 91K0 pa najdemo na Gorjancih ter na Ajdovski planoti.

6.1.6. Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion)


Preglednica 7: Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (91L0) Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion):

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Krakovski gozd A 2456,95

Gradac B 1446,3Goričko C 2689,38

Veliko bukovje B 1144,64Kočevsko B 1063,42

Dobrava - Jovsi B 928,77Mura B 741,97

Ličenca pri Poljčanah C 707,49Obrež B 590,51

Radgonsko - Kapelske Gorice B 436,13Rački ribniki - Požeg B 404,98

Boreci B 392,2Velenik B 268,08Metlika B 219,8

Središče ob Dravi - Hraščica B 156,57Grabonoš B 118,02

Savinja pri Šentjanžu B 99,15Dobrava B 97,32

Krimsko hribovje - Menišija C 201,07Notranjski trikotnik B 152,02Ljubljansko barje C 126,66

Gorjanci - Radoha B 116,07Dolina Vipave C 87,87

Sava - Medvode - Kresnice B 84,26Lahinja B 82,42Drava C 36,23Krka C 26,78Kolpa B 25,5Zabiče C 24,19

Bela Krajina B 21,52Nakelska Sava C 20,99

Dacarjevo brezno - Žiganja vas B 11,99Petanjska jama B 7,97

Poljanska Sora Log - Škofja Loka C 1,58Skupaj 14988,8


Pojavljajo se: na nižinskih občasno poplavljenih rastiščih na prehodnem območju med

preddinarskim in subpanonskim fitogeografskim območjem. Prevladujejo pseudooglejena in oglejena tla;

na rastiščih podgorskih bukovih gozdov največ na višinah od 300 do 500 m. Največ na apnencih in rjavih pokarbonatnih tleh. Gre za drugotno združbo;

kot klimatogena vegetacija ravninskega in gričevnatega sveta zahodnega dela preddinarskega območja 160 do 300 m, večinoma izkrčeni za kmetijsko rabo. Najbolj razširjena rjava pokarbonatna tla;

na spodnjih delih gričevnatega sveta v submediteranskem območju od 90 do 300 m. Geološka podlaga fliš in apnenec, eutrična rjava tla, tudi pseudogleji;

V osrednjem in vzhodnem delu Slovenije na nadmorskih višinah od 200 do 450 m. Geološka podlaga so permkarbonski skrilavci in peščenjaki ter pleistocenske gline in ilovice. Distrična rjava tla.

Najbolj se razraščajo na območju Krakovskega gozda (2456 ha), kjer je njegova ohranjenost zelo dobra ter na območju goričkega (2689 ha), kjer pa je njegova ohranjenost slaba.

6.1.7. Dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi (Genisto januensis-Pinetum)


Preglednica 8: Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (91R0) Dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi (Genisto januensis-Pinetum)

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Tošč A 149,13

Reber - borovja B 70,35Razbor B 176,07

Olševa - borovja B 122,47Raduha B 81,13

Medija - borovja B 72,99Huda Luknja B 60,3

Kum B 58,52Podreber - Dvor B 29,19

Karavanke B 115,33Kamniško - Savinjske Alpe B 29,04

Blegoš B 15,72Dole pri Litiji B 8,92

Skupaj 989,16* črka A predstavlja visoko, C pa nizko vrednostVir: URL: http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/n2k_gozd.pdf

Reliktna gozdna združba ekstremnih rastišč na apnencih in dolomitih, na skalovju in grušču in na suhem rečnem produ na nadmorskih višinah 300 do 800 m, plitva in skeletna tla (litosol, rendzina), podvržena eroziji.

Po sečnji se hitro sprožijo erozijski procesi, zelo velika požarna ogroženost.Gre za habitatni tip, ki se pojavlja na zelo majhnem območju Slovenije. Še najbolje ohranjen je na Tošču (149 ha), medtem, ko ga je največ na Razborju (176 ha).

6.1.8. Gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus ilex in Quercus rotundifolia


Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (9340) Gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus ilex in Quercus rotundifolia: Kras, Lijak, Slovenska Istra, Trnovski gozd – Nanos.

Kljub dejstvu, da ga nekateri avtorji ne prištevajo k gozdnim habitatom sem se vseeno odločil in ga vključil v svojo seminarsko nalogo.

6.1.9. Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea)


Preglednica 9: Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (9410) Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea):

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Javorniki - Snežnik A 876,43

Trnovski gozd - Nanos A 315,82Karavanke B 461,32

Pohorje B 268,26Skupaj 1921,83


Pojavlja se: v mraziščnih gozdovih v kraških depresijah 1000-1100 m. Distrična rjava in

opodzoljena rjava tla; v kraških dragah na nadmorski višini 1050-1250 m. Morene in izprana rjava

pokarbonatna tla; kot conalna gozdna združba 1400-1600 m n.m.v. Tu najbolje uspeva na rendzini

različnih razvojnih stopenj.

Kisoljubni smrekovi gozdovi se v največji meri pojavljajo na območju Javornikov in Snežnika, kjer poraščajo območje veliko 876 ha in so zelo dobro ohranjeni, sledi mu območje Karavank s 461 ha, tu pa je ohranjenost nekoliko slabša. Zelo dobro je ohranjen še na Trnovskem gozdu in na Nanosu.

6.1.10. (Sub-)mediteranski gozdovi črnega bora


Preglednica 10:Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (9530*) (Sub-)mediteranski gozdovi črnega bora

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Trnovski gozd - Nanos A 421,09

Julijske Alpe A 370,79Skupaj 791,88


Pojavlja se: na strmih apnenčastih in dolomitnih pobočjih na plitvih in skeletnih tleh v zahodnem

in osrednjem delu slovenskih Alp s povprečnimi letnimi padavinami nad 2000 mm in temperaturami 6 do 8 ° C.

Gre za zelo dobro ohranjen gozdni habitatni tip v Sloveniji, ki se pojavlja na območjih Trnovskega gozda, Nanosa ter Julijskih Alp.

6.1.11. Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti)


Preglednica 11: Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (4070*) Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti

Območje Ohranjenost* EU ht (ha)Julijske Alpe A 10382,25

Kamniško - Savinjske Alpe A 3194,27Karavanke A 1614,62

Javorniki - Snežnik A 438,21Raduha A 227,15

Peca A 57,8

Breginjski Stol B 15,74Skupaj 15930,04


V ta habitatni tip se uvrščajo naslednje združbe Rhododendro-Rhodotamnetum Pinetum mughi, ki se nahajajo v Alpah na apnenčasti in dolomitni podlagi na nadmorskih višinah 1400 do 1900 m, na osojnih legah tudi niže; najbolje uspevajo na plitvih skeletnih rendzinah s prhninastim humusom; v drevesni plasti redke smreke in macesni. Poleg te združbe se pojavlja tudi združba Pinetum mughi, ki pa uspeva V Dinaridih med 1400 in 1750 m, nad subalpinskim bukovim gozdom; posamezne bukve. Razlog za ogroženost in torej za neke vrsto zaščito predstavljajo krčitve za smučišča (v manjšem obsegu) ali pašo ter ogenj.V največji meri porašča območje Julijskih Alp (10382 ha) ter Kamniško-Savinjskih Alp (3194 ha). Glede ohranjenosti pa spada med najbolj ohranjene gozdne habitate pri nas.

6.1.12. Alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolž njihovih bregov


Območje, kjer se pojavlja habitatni tip (3230) Alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolž njihovih bregov: Julijske Alpe, Marijino brezno, Nadiža s pritoki, Nakelska Sava, Savinja pri Žalcu, Soča z Volarjo.

Kot je bilo že prej zapisano se ta gozdni habitat pojavlja, vendar pa zaradi nedokončane presoje še ni izmerjena njena točna hektarska poraščenost.