Download pdf - Historični seminar 6 - ZRC SAZUhs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/HS_6_W.pdf · o splošno uveljavljenem mnenju o porokah v srednjem veku. Skozi članek predstavi cerkvene in laične poglede

223

Historični seminar 6

Uredili Katarina Keber in Katarina Šter

Ljubljana 2008

HISTORIČNISEMINAR6 Uredniški odbor KatarinaKeber,KatarinaŠter,MojcaŽagarKarer

Znanstvena monografija je recenzirana.

Uredili Katarina Keber in Katarina Šter Jezikovni pregled MojcaŽagarKarerinHelenaDobrovoljc Oblikovanje MilojkaŽalikHuzjan Prelom Brane Vidmar

Založnik ZaložbaZRC,ZRCSAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik VojislavLikar

Načindostopa(URL):http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/ISBNtiskaneizdaje:978-961-254-059-3

CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana

930.85(082)930.1(082)

HISTORIČNIseminar6[Elektronskivir]/urediliKatarinaKeberinKatarinaŠter.-Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2008

ISBN978-961-254-060-91.Keber,Katarina237890816

©2008,ZaložbaZRC,ZRCSAZU

Vsepravicepridržane.Nobendelteizdajenesmebitireproduciran,shranjenaliprepisanvkaterikolioblikioz.nakaterikolinačin,bodisielektronsko,mehansko,sfotokopiranjem,snemanjemalikakodrugače,brezpredhodnegapisnegadovoljenjalastnikovavtorskihpravic(copyrighta).

Kazalo

Uvodnik............................................................................................... 5Editorial.............................................................................................. 7MojcaKovačič: Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku.................................... 9NevaMakuc:Dante Alighieri in slovensko ozemlje......................... 41GordanRavančić:Direktni učinci Crne smrti u Dubrovniku 1348. godine ............................................................................. 57BorisGolec:Nova spoznanja o življenju in pozabljenem potomstvu Janeza Vajkarda Valvasorja................................... 77PavlinaBobič:»Bog na naši strani:« Anglikanska cerkev in prva svetovna vojna.............................................................119BojanGodeša: Dileme glede državnopravnega položaja Slovenije med drugo svetovno vojno ..................................... 139HrvojePetrić:Što je povijest okoliša?............................................ 157AnnamariaLesigangBruckmüller:Še nekaj o Gladičevem galiciniju ............................................................ 177PrueChamberlayne:Comparing cases and policy relevance: squeezing the juice from biographical methods..................... 199

5

Uvodnik

PesemRubénaDaríaznaslovomUsodnost,kiizpostavljatemelj-na eksistencialna vprašanja in paradokse človekovega bivanja,meddrugimubeseditudigrozone vedeti, kam gremo, in ne, od kod priha-jamo. Tosovelikavprašanjaeksistence,avendarsečlovekotemspra-šujetudivpovsemvsakdanjihtrenutkihinsituacijahsvojegaživljenjaindela.Odkod?Inkam?

Dabivedeli,kamgremo,moramovedeti,odkodprihajamo.Smerprehojenepotilahkomotrimozglediščasedanjegatrenutka;letakolahkonadaljujemoistopotalizavijemodrugam.Karjezanami,jenašsmerokazzanaprej.TudiHistorični seminar takossvojimipredavanjikotpublikacijamizrazličnihzornihkotovosvetljuježariščnetočke,odkoderprihajamo–dabilahkozaslutilismer,vkaterosepodaja-mo.Tematike,kinaprvipogledznašimčasominprostorommordanimajodostiskupnega,sovtejlučišekakoaktualne.Pomagajonamrazumetivzvode,pokaterihdeluje–tudinaša–zgodovina,pokate-rihseobnašanašadružba…Kopotegnemovzporednice,nasčakajoosupljivepodobnosti.

Historični seminarjeaktualentudidrugače.Ninamenjensamoozkiminzaprtimskupinamznanstvenikov,temvečtudiširšipubliki.Opozarja, da znanstvena raziskovanja humanistike in družboslovjanisosamasebinamen,temvečvednoiščejopotdoljudi.VtanamenHistorični seminarpovezujemedsebojdomačeintujeznanstvenikerazličnihstrokinusmeritev,vjavnemkresanjumnenjpaseizkrista-lizirajonjihovenajboljšeidejeinmisli.Velikotehbostenašlivpriču-jočiknjigi.

Historični seminar postajasspletnoobjavopublikacijšeboljdo-stopenvsem,kibodovnjemiskaliodgovorenavprašanje:Ali je mo-goče slutiti, kam gremo, tudi iz tega, od koder smo prišli?AlilahkonajdemovzporednicemedukrepidružbesrednjeveškegaDubrovnika,kijeutrpelepidemijokuge,innašodružbo?Včemsmodedičisre-dnjeveškegapojmovanjaljubezniinporoke?Kakojebil(injenaneknačinševedno)sslovenskimprostorompovezanustvarjalecBožanske

komedije,pesnikDanteAlighieri?Inkakšnopotomstvo(panesamoduhovno)jezapustilnašpolihistorJanezVajkardValvasor,kijesprav»dantejevsko«enciklopedičnoširinovSlavi vojvodine Kranjskeopi-salkranjskisvetsvojegačasa?Nekateraspoznanjatehprispevkovnasbodomordanadvsepresenetila…Zanimivepasotudidrugepoveza-veinpodobnosti,čepravnanjenaletimonapovsemrazličnihkrajih,kakorbomolahkobralivprispevkuoGladičevempolitičnoobarva-nemgaliciniju.Ševednoodmevnizgodovini20.stoletjainvelikimavojnamavnjemsevsakposvojeposvečatadvaprispevka.PrvigovorioAnglikanskicerkvivprvisvetovnivojni teronjenemodnosudovojnegadogajanja,drugiparazkrivapresenetljivepodobnostiinraz-likemedpolitičnimiprogramirevolucionarneinprotirevolucionarnestrujenaslovenskihtlehvčasu2.svetovnevojne.Obtakšnihpogledihnazgodovinoseoglašajotudidrugiglasovi:ekozgodovina,kijepred-stavljenavenemodprispevkov,poskušanadogajanjevpreteklostiinnjegovevplivenasedanjostprikazatišezdrugihzornihkotov.Anesamozgodovinadružbe innarave–zaposameznika jenavseza-dnjenajpomembnejšapravnjegovalastna,osebnazgodovina,skate-roseukvarjabiografskametoda,predstavljenanakoncupublikacijeHistorični seminar.

ČejeHistorični seminar uspelpokazativsajnekajtočk,odko-dersmoprišli,innjihovosmerdosedanjostitermordatudinaprej,jedosegelsvojnamen.

* * *Publikacija Historični seminar 6 vsebuje za objavo v mono-

grafiji predelane, razširjene in z znanstvenim aparatom dopolnjeneznanstvenerazprave,kisobilevprvotnioblikinajprejpredstavljenevokviruvabljenihpredavanjHistoričnegaseminarjaZRCSAZUvletih2006in2007.

Urednici

7

RubénDarío’spoemFatality,whichhighlightsthebasicexisten-tialquestionsandparadoxesofhumanexistence,alsoarticulatestheterror of not knowing where we are going, or whence we came.Thesearegreatexistentialquestionswhichcouldalsobeputforwardinanymomentordailysituation.Wherefrom?Andwhereto?

Inordertoknowwherewearegoing,wemustknowwherewearecomingfrom.Wecanobserve thedirectionof the troddenpathfromtheviewpointofthepresentmoment;onlyinthiswaywecancontinuealongthesamepathorturnelsewhere.Whatweleavebehindshowsuswhichdirectionweshouldcontinuein.Throughitslecturesandpublications,andfromvariousviewpoints,theHistoricalSeminar(Historičniseminar)seriesalsoelucidatesthefocalpointsofwherewecomefrom–inordertoperceivethedirectionwearegoingin.Inthissense,themesthatatfirstmaynotseemtohavemuchincommonwiththepresenttimeandspacearemorethantopical.Theyhelpusunder-standtheleversinfluencing(our)historyandoursociety’sbehavior.Whenparallelsaredrawn,astoundingsimilaritiesarerevealed.

Theseries’publication,Historični seminar,isalsotopicalinoth-erways.Itisdedicatednotmerelytonarrowgroupsofscholars,buttothewiderpublicaswell.Itdrawsattentiontothefactthatscholarlyresearch in thehumanitiesandsocialsciencesdoesnotexist for itsownsake,butthatitalwaystriestofinditswaytothepublic.Tothisend, Historični seminar brings together scholars fromSloveniaandabroadfromvariousdisciplinesanddirections,whosebestideasandthoughtsarecrystallizedinthepublicexchangeofopinions.Manyofthesecanbefoundinthisvolume.

Initsonlineversion,Historični seminar has also become more availabletothoseseekinganswerstothefollowing:Is it also possible to perceive where we are going by knowing where we came from? Canparallelsbedrawnbetweenthemeasurestakenbythemedievalsoci-etyofDubrovnik,whichsufferedfromtheplague,andoursociety?Whatmakesustheheirsofthemedievalnotionofloveandmarriage?

Editorial

8

Howwas(andinsomewaystillis)theauthoroftheDivine Comedy, thepoetDanteAlighieri,connectedwithSlovenia?Whatkindoflega-cy(andnotonlyspiritual)wasbequeathedbytheSlovenianpolymathJanezVajkardValvasor,whoappliedaDanteanencyclopedicbreadthin his Glory of the Duchy of CarniolatodescribetheCarniolanworldofhistime?Certainfindingsofthesearticlesmaygenuinelysurpriseus.Inaddition,otherconnectionsandsimilaritiesarealsointeresting,althoughtheyarefoundintotallydifferentplaces,aswecanreadinthearticleonGladič’spoliticallymarkedgallicinium.Twoarticles,eachinitsownway,focusonthestillreverberatinghistoryofthe20thcen-turyandthetwoworldwars.ThefirstdiscussestheAnglicanChurchduringWorldWarIanditsattitudetowardswartimeevents,andthesecond reveals surprising similarities and differences between thepoliticalprogramsof revolutionaryandcounterrevolutionarymove-ments inSlovenia duringWorldWar II. In addition to these viewsonhistory,other titles alsoappear: environmentalhistory,which isaddressedinoneofthearticles,seekstopresentpasteventsandtheirinfluence on the present from additional viewpoints.However, notonlythehistoryofsocietyandnature,butone’sownorpersonalhis-toryiswhatismostimportanttoanindividual;thisisdealtwithbythebiographicalmethodpresentedattheendofthispublication.

If Historični seminar hassucceededindemonstratingatleastafewpointsaboutwherewecame,andtheirdirectionleadinguptothepresent,ithasattaineditsgoal.

* * *The present volume of Historični seminar contains scholarly

texts based on contributions presented originally within the seriesof invited lectures, organized by Scientific ResearchCentre of theSlovenianAcademyofSciencesandArtsintheyears2006and2007.

The editors

9

Izvleček

AvtoricanaprimeruVeronikeDeseniškeinFriderikaII.Celjskegagovoriosplošnouveljavljenemmnenjuoporokahvsrednjemveku.Skozičlanekpredstavicerkveneinlaičnepogledenaporokoterzakone,kisourejaliporokoinzakonskozvezo.

ključne besede

VeronikaDeseniška, Friderik II.Celjski, celjski grofje, poroke, srednjivek

AbstrAct

TheauthordealtwithcommonprevailingopinionaboutmarriagesintheMiddleAges.Themainsubjectofthearticleareforbbidenandfromtheparents’ssideforbiddenmarriages.TheproblemismoreexactlyexplainedontheexampleofVeronikaofDesinicandFriderikII.ofCilli.

key Words

Veronika of Desinic, Friderik II. of Cilli, Counts of Cilli, marriages,MiddleAges

ZnamenitiaforizemBella gerant alii! Tu, felix Austria, nube, | nam quae Mars aliis, dat tibi regna Venus!,1 ki ga sicer pripisujejomadžarskemukraljuMatijiKorvinu (1440–1490),2 nas opozarja, dasobiletakovojnekotporokevsrednjemvekupredvsemstvardiplo-macije.ČepravsetamiselnanašanapametneinpremišljeneporokeHabsburžanov,negredomnevati,da jebilo takosamomedavstrij-skimplemstvom.Pravilnaizbiraporočnegapartnerjaali,boljereče-no,ženejebilaizjemnopomembnatudimedplemstvom,kiježiveloindelovalonaslovenskihtleh.Ženskajebilanamrečtista,kijepritej

* Dr.MojcaKovačič,zgodovinarka,UlicaPohorskegabataljona19,3214Zreče [email protected] Vojskujejo naj se drugi! Ti, srečna Avstrija, se poročaj, | kajti kraljestva, ki jih dru-

gim daje Mars, dobiš ti od Venere!;navedenopo:Pohl,Habsburžani,str.100.2 Freed,Noble Bondsmen,str.181.

Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke

v srednjem vekuMojcA kovAčIč*

10

zadeviodigrala»glavnovlogo«,sajsoštevilnerodbineravnoznjiho-vopomočjotkalepolitičnevezi.Intotakosporokamilastnihhčerakottudisprimožitvijopomembneplemkinjenasvojdvor.Porokazdedinjojenedvomnopomenilapovečanjedružinskegaozemlja,karjeimelozaposledicotudivečjogospodarskoinpolitičnomoč.

Kotjerazvidnoiznaslova,bomvprispevkugovorilaoVeronikiDeseniški.Vendarbom, šepreden sepodamvozadjenjeneusode,nekajbesednamenilatakratnemu,splošnouveljavljenemumnenjuoporokah.Najprejsebomoseznaniliscerkvenimiinlaičnimipogledinaporoko,natopasibomonatančnejepogledališezakone,kisoure-jaliporokoinzakonskozvezo.

Cerkveni pogledi na poroko

Devištvovzgodnjemkrščanstvusicernibiloobvezno,ampakjebilopriporočljivoinjepredstavljalokrščanskinačinživljenja.Glede deviških nimam Gospodovega naročila, dajem pa nasvet, ker sem prejel milost od Gospoda, da sem vreden zaupanja. Mislim, da je to dobro zaradi sedanje stiske – da je namreč dobro, če človek živi tako.3 Poroko je sv. Pavel sicer dovolil, a je bila bolj popustitevmesenimužitkom.Če pa se ne morejo obvladati, naj se poročijo, ker je boljše skleniti zakon kakor plameneti.4Vsekakorpasejebiloboljeporočiti,kot živeti v prešuštvuoziromana kak drugačen pohoten način.Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika. Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima svojega moža.5 Pravtakoargument,daježenskamoškemupotrebnasamokotpomočprirazmnoževanju,vprvihletihkrščanstvanistalvospredju.In spet, poročiti se samo zaradi ustvarjanja potomstva, da naše ime ne bo izginilo in da bomo imeli nekoga, ki bo skrbel za nas na stara leta oziroma da bo nekdo prevzel naše premoženje, je višek neumnosti.6 Celosamomorsejimjezdelboljšiodporoke.TakojeJuvenalzapi-sal:Nedvomno moraš biti duševno moten. Postumus, ali se nameravaš poročiti? Povej mi, kakšna besnost, katera kača te je napeljala v to norost? Kako moraš biti v njeni oblasti, ko pa so vrvi tako poceni in tako številne, ko so okna tako na široko odprta in povsem dovolj

3 Sv.Pavel,1Kor7,25–26,Sveto pismo,str.1711.4 Sv.Pavel,1Kor7,9,Sveto pismo,str.1711.5 Sv.Pavel,1Kor7,1–2,Sveto pismo,str.1711.6 Sv.Hieronim,AgainstJovinian,18:Then again, to marry for the sake of having

children, so that our name may not perish, or that we may have support in old age and leave our property without dispute, is the height of stupidity […].Prevedenoinnavedenopo:Woman Defamed and Woman Defended,str.72.

Mojca Kovačič

11

visoka, da skočiš z njih, ko je Emilijanov most praktično na tvojem dvorišču?7Cerkveniočetjeso togosledili temnačelominsomladedeviceinvdovenavsomočodvračaliodporoke.Vskloputegapasosevedabranilitudicelibatmoških,sajstaponjihovemmnenjudru-žinainženamoškegaleoviraliprinjegovipotikdosežkuduhovnegainduševnegavrhunca.Sv.Hieronim(ok.342–420)jemenil,dasejevsakpametenmoškiizogibalporoki,sajsenimogelzbratipripisa-njuknjiginobenemšeskrbetizaženo.Ženesoponjegovemmnenjuzahtevalevsemogočeugodnosti,dragocene obleke, zlato, dragulje, drage predmete, služkinje, vse mogoče pohištvo in pozlačene kočije.8 Hrepenelesoponeprestanipozornostiinvsakamoževaodločitevjihjeužalila.Nemogočejebilozagotovitinjihovozvestobo,sajsolepeženskeprivabljalecelkup ljubimcev,medtemkoso jihgrdenepre-stanoiskale.Poročitisejebilotudiizjemnotvegano,sajmoškinikolini vedel, kakšno ženobodobil.Vsekupljene živali so bile namrečnajprej preizkušene in nato kupljene: žena pa je edina stvar, ki se je prej ne pokaže, saj obstaja velik strah, da ne bo ugajala.9 Moškim, ki sosiželelinekoga,dabiskrbelzanjemedboleznijo,jesvetoval,najsinamestoženerajepriskrbijoslužabnikaaliprijatelja.Pametenmoškivmislihtakoalitakonibilnikolisam.Gledeotrokjimjepisecpoložilnasrce,danebodoprinesliničdrugegakotgolorazočaranje.10

Cerkevsejesčasomazačelavseboljzavedatislabostičlovekove-gamesenegapoželenjainjeporokov8.stoletjuspremenilavzakra-ment.Takosobilizdajodnosimedmoškiminženskoznotrajzakona(vprimerjavizvsemidrugimiodnosizunajtegaokvira)povzdignje-niodgrehaksvetosti.Gledenato,dajezakonpostalzakrament,jeCerkevpostopomaoblikovalatudiprimerneporočnenorme,zakoneinobičaje.Nekjeod11.stoletjanaprejsosevsavprašanja,kisosedotikalaporočnihzadev,obravnavalanacerkvenihsodiščih.Klerikiso izoblikovalipozitivnoteorijooporoki,katereedininamenjebil

7 Juvenal,SatireVI,Samomorprotiporoki:28–32:Surely you used to be sane. Postu-mus, are you taking a wife? Tell me what Fury, what snakes, have driven you on to this madness? Can you be under her thumb, while ropes are so cheap and so many. When there are windows wide open and high enough to jump down from. While the Aemilian bridge is practically in your back yard?Prevedenoinnavedenopo:Woman Defamed and Woman Defended,str.25in26.

8 Sv. Hieronim, Against Jovinian, 12: […] costly dresses, gold jewels, expensive items, maidservants, all kinds of furniture, litters and gilded coaches […].Prevede-noinnavedenopo:Woman Defamed and Woman Defended,str.70.

9 Sv.Hieronim,AgainstJovinian,13:[…]are first tried and then bought: a wife is the only thing that is not shown before she is married, for fear she may not give satisfac-tion.Prevedenoinnavedenopo:Woman Defamed and Woman Defended,str.71.

10 Woman Defamed and Woman Defended,str.11.

Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke …

12

rojevanjeotrok.VvelikooporosojimbilištevilniodlomkiizNovezaveze,kisojihzačelinavajativtanamen.11

Zakonskazvezajekljubtemuševednopomeniladrugorazredninačinživljenja,apomnenjuteologovsejebiloletakomogočeizo-gnitigrešnimdejanjem.Devištvoinaskezastašenaprejpredstavljalanajvišjikrščanskiideal.12

Ustvarjenjepotomstvainpartnerstvamedmožeminženojepo-stalatakoedinapozitivnanalogazakonskegaživljenja.Atovarištvomedzakoncemasosi teologipredstavljali tako,dajemožgospodarsvoježene.Zatekalisosekbesedamsv.Pavla:Žene naj bodo podre-jene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev po-drejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev […]13Kotvidimo,sotukajpotegnilivzporednicemedodnosommožainženetermedodnosomKristusainCerkve.Topajepomenilo,dasoimelizakonskozvezozanerazdružljivo,kotjebilatistamedKristusominnjegovimiovčica-mi.

Obstajali so tudi takšni pisci, ki so si ljubezen in partnerstvopredstavljalimalodrugače.Tako jenaprimerPeterLombardv12.stoletjurazlagal,zakajjebilaženskaustvarjenaizAdamovegarebrainneizkateregadrugegadelanjegovegatelesa.Čebiženskanastalaiznjegoveglave,bitopomenilo,damulahkovlada.ČebinastalaizAdamovenoge,bitopomenilo,damumoraslužiti.Dejstvo,daninitimoževagospodaricanitinjegovasužnja,silahkorazlagamostem,dajenastalaizAdamovegarebra.Zatojijemoralmožpustitiprostorobsebiinjemoralimetisvojoženozaenakovrednopartnerico.Odnos

11 Shahar,The Fourth Estate,str.65in66.12 TakostanaprimercesarHenrikII.innjegovaženaKunigundapredstavljalaidealenzakonskiincesarskipar,sajstaostalabrezotrok.KmalupoHenrikovismrti(um.1024) socesarja sprejeliv liturgijo innjegov lik je zaživelvveliko legendah.Vospredjesopostavljalipravdejstvo,dajeostalbrezotrok,karsorazlagalikotjuna-škokrepost.NjegovaženaKunigunda(um.1033)jebilapomembnavladarica,kijeleta1017ustanovilasamostanKaufungen,vkateregajepomoževismrtivstopilatudisama.Dejstvo,danirodilanobenegaotroka,jebilovzrokzanastanekvelikolegend,kigovorijooJožefovemzakonuHenrikainKunigunde,obožjisodbi,kisejijemoralapodvreči.DabiKunigundadokazalasvojonedolžnost,jenamrečmora-laitičezžarečelemeže.Stem,dajepritemostalanepoškodovana,jedokazala,dajenedolžna.Preizkušnjazlemežissvojimsporočilomozvestobi,kreposti,dvomu,obrekovanjuinnasiljujepospeševalaKunigundinočeščenje.Kunigundajebilaka-noniziranaleta1200.Cerkevjetorejzelopovzdigovalanjunzakon,kardokazuje,dajebiloostatibrezotrok,kadarjebilavzdržnostprostovoljnainobojestranska,velikideal.Zakoncastaserajeodločila,dabostaživelasamozaBoga.Till,Hema Krška,str.26in27.

13 Sv.Pavel,Ef5,22–25,Sveto pismo,str.1748.

Mojca Kovačič

13

medzakoncemajemoraltemeljitinaljubezni.PodobnegamnenjajebiltudiHumbertdeRomans,kiješelšedlje,sajjetrdil,daježenamoževatovarišicainpomočnica,karsevidiiztega,dajebilaustvar-jenaiznjegovegarebra,intovsamemRajuinneizprstikakorAdam.CeloTomažAkvinskijeopisalzakonskozvezokotunijodvehsrc,kisenemoretarazdvojiti.Ponjegovemmnenjujebilazvezamedmožeminženonajvečjeprijateljstvo.Ingledenato,daprijateljstvonemorepreživetibrezdoločenestopnjeenakovrednosti,jetrdil,damorabitizakonmonogamen,kajtiznanojebilo,dasoženskevmnogomoštvunavadnosužnje.PodvplivomAristotelajezagovarjalporokokotne-kajpovsemnaravnega.14Anegledena to jebilaženskavnjegovihočehševednolesredstvo,spomočjokateregajemoškiprišeldootro-ka.Žensko je bilo potrebno ustvariti povsem zaradi razlogov, ki jih navaja Sveto pismo, in sicer kot pomoč možu; vendar ne kot pomoč pri katerem koli delu, kot so nekateri trdili, zakaj kadar gre za nava-dno delo, običajno moškemu pomaga neki drug moški in ne ženska; temveč zgolj kot pomoč pri razmnoževanju.15

Vendarnihče izmedpiscevnizagovarjal stališča,da jebilna-menspolnihodnosovvzakonskizveziužitekindajeimelaljubezenmedmožeminženo,okaterisopisali,karkoliopravitisspolnostjo.GlobokgnusCerkvedospolnostijepoudarilžeOdonizClunyjaziz-javo,dajeCerkevvidelavspolnostienegaizmednačinov,skaterimsijehudičskušalzagotovitiprevladonadčloveštvom.16Spolnostjebilotrebarazumetikotnujozaspočetjeotrokinšezdalečnekotpredaja-njespolnimužitkom,katerihsejebilotrebabatiinsejimizogibati.JohnBromyard,angleškidominikanec,jeporokooznačilkotdosmr-tno brzdanje strasti,kijebiloobčasnoprekinjenozresnimiposkusizanositve.17Tograjanjespolnihodnosovzaradiužitkovjebiloskladnotakozmišljenjem,dajebilavzdržnostžesamaposebivelikavredno-ta,kot tudiskrščanskimodporomdospolnemoralesočasne laičnedružbe.18Gledenatosocerkvenipisci,žeodAvguštinanaprej,spolnosloodmerjalikotstrupvlekarnah,kijebilvzelomajhnihodmerkihlahkocelozdravilen.19Sv.Avguštin(354–430),kijeimelizrednomo-

14 Shahar,The Fourth Estate,str.67in68.15 TomažAkvinski,SummaTheologica13, vprašanje92, člen1: It was absolutely

necessary to make woman, for the reason Scripture mentions, as a help for man; not indeed to help him in any other work, as some have maintained, because where most work is concerned man can get help more conveniently from another man than from a woman; but to help him in the work of procreation.Prevedenoinnavedenopo:A History of WomenII,str.284

16 Duby,Medieval Marriage,str.16.17 Brundage, Law, Sex, and Christian Society,str.503.18 Shahar,The Fourth Estate,str.68.19 Kozinc,Ženskeizvatikanskezakladnice,str.84.


14

čanvplivnasrednjeveškekrščanske filozofe, jezagovarjal stališče,daspolniodnosi,kinisovodilikzanositvioziromasenisoizvajalis tem namenom, niso bili nič drugega kot pohota, ki je izvirala izizvirnegagreha.Kottakipasobilikristjanomprepovedani.Gratian,ki ježivelnekjev12.stoletju, jezapisal,da lahkocelomoža,ki jeprevečzagretljubimecsvoježene,označimozaprešuštnika.Tolmačnjegovegapisanja,Huguccio,paješelšedlje,sajjebilponjegovemmnenjuvsakužitekmedspolnimiodnosi,čepravnamenjenrazmno-ževanju,greh.20

Vluči tegamišljenjaso teologi inkanonikizavračali tudivsa-kršnouporabokontracepcijemedspolnimiodnosiznotrajzakonskezveze,vsakršennačinspolnihodnosov,kinebipovzročilzanositveinenakotudivsakršennenaravenspolniodnos.Nedvomnojevsre-dnjemvekuženskaveljalazatisto,kijehrepenelapospolnihnasla-dah.Kajtiženska,večnazapeljivkasvetnikovinasketov,nimoškegazavajalavskušnjavolestem,damujehotelavladatiingavodilakpolomu,temvečgajeizkoriščalatudivtemsmislu,dajezadovoljilasvojespolneželje.

Kaj so o poroki menili laiki?

Tudiizlaičneliteraturejerazvidno,dajezakonskazvezazaseda-laizjemnopomembnoinosrednjovlogovposameznikovemživljenjuin družbi.Vendar so lemaloštevilna dela opisovala poroko kot virsrečeinjopovezovalazljubeznijo.Zeloredkesonamrečtistezgodbe,kiimajosrečenkonecinkjerstamožinženaživelasrečnodokoncasvojihdni.Prejnasprotno.

Zagotovosobilizakonskipari,kotstabilaChristinedePizaninnjenmož,boljredki.Tako je bilo tudi v tvojem zakonu, saj ti je mož v celoti ustrezal, da boljšega ne bi mogla zahtevati; nihče se, po tvojem mnenju, ne bi mogel z njim kosati v dobroti, milini, zvestobi in nežni ljubezni.21Izopisovnjunegaodnosalahkorazberemo,dajetazvezatemeljilananaklonjenosti,pozornosti inmedsebojnemspoštovanju.VnekemodlomkunasjeChristinedePizanseznanilazmoževone-žnostjo,kijijojeizkazalnanjunoporočnonoč,kojebilastarašelepetnajst let,medtemko jebil onpri svojih štiriindvajsetih žemladmož.Natonočsejišenihotelpribližati,sajjehotel,dasejenanje-govonavzočnostsprvaprivadila.Šelečeznekajdnijojehrepenečepoljubilinjiobljubil,dagajeBogustvarilsamozato,dajedoberdo

20 Shahar,The Fourth Estate,str.69.21 Pizan,Knjiga o mestu dam,str.158.

Mojca Kovačič

15

nje. Skozi leta njunega zakona sta se ljubezen in naklonjenostmednjimastopnjevaladotestopnje,kostaželelapostatienoinsibitibliže,kotstasibratinsestra,insicertakovdobremkotslabem.VeniizmedsvojihbaladnamChristinedePizanznovaopišeljubezeninzvestobosvojegamoža.Nikolijinilagal.Vednojojevvsempodpiral,panajjezabavalaprijatelja,pela,plesalaalisesmejala.22

Velikopogostejepasolaikipodobnokotklerikioporokipisalinegativno,pričemerjebilaglavnatarčasevedaženska.Temusenegrečuditi,sajjenanjihovopisanjenajvečkratvplivalapravcerkvenaliteratura.Nekatereodidej,kotjebilanaprimertista,dajezafilozofabolje,čeostanesamski,soseneprestanorazvijalemedsrednjeveški-miavtorji.PomnenjuGiovannijaBoccaccia je tudiDantejevaženamotilafilozofovorazmišljanje.Petrarkapajevpismu,kigajenapisalvtolažbosvojemuprijatelju,kijeravnokarizgubilženo,naštevalvsenadloge,kisospremljalezakonskozvezoinkaterihsejezdajkončnorešil.23TudiGeoffreyChaucerjevsvojemdeluThe Wife of Bath, ki sicerpoveličujeporoko,povzelštevilnecerkveneteze,kotsotisteoizvrstnivrlinidevištva,vzdržnostiinglavnemnamenuvsakegazako-na–rojevanjuotrok.24

PrimerAbelarda(1079–1142)inHeloize(1101–1164)seoddrugihrazlikujepotem,davnjunihpismihnimogočezasleditiponiževanjažensk,pačepravjepolnonegativnihpogledovnaporoko.

Karnekajpesmi25indrugihzgodbjeopisovalotegobe,kijihjezakonskistanpovzročilmoškemu.Zelorazširjenesobilezgodbe(t.i.fabliaux)shumorističnovsebino,katerimjebillahko,nepanujno,dodanšemoralninauk.Pogostosojihvsvojepridigevključevalitudipridigarji.26 Tukaj ni šlo več za odvračanje ljudi od poroke, temvečbolj zaorisovanjenegativne slikezakonskezveze,kar jevnajvečjimeripomeniloprikazovanjenegativnepodobeženske.Vnjihjebilaženskazvijačnostsamaposebiumevna,zakonskoživljenjepavelikomučenjezamoškega.Vsak, ki se torej želi žrtvovati na oltarju poro-ke, bo moral veliko prenesti. Neštetokrat, podnevi in ponoči, bo trpel

22 Shahar,The Fourth Estate,str.73.23 Shahar,The Fourth Estate,str.73.24 Glej:GeoffreyChaucer,The Wife of Bath,po:Woman Defamed and Woman Defen-

ded,str.198–222.25 EnatakihjetudipesemAgainstmarrying(Deconiugenonducenda),napisanamedletoma1222in1250,kijemoralabitiprecejrazširjena,sajsejeohranilavpetinpet-desetihrokopisih.Glej:Woman Defamed and Woman Defended,str.125–129.

26 Odlomkinekaterihodnjih(Thebookofwilesofwomen–Ellibrodelosenganoselosasayamientosdelasmugeres–izleta1253;GautierleLeu,Thewidow–Laveuve–iz13.stoletja;JacquesdeVitry,Pridiga66,v:Sermonsforall–Sermonesvulgares–nekjemed1170in1240)soobjavljeniv:Woman Defamed and Woman Defended,str.130–147.


16

brez odmora in bo neusmiljeno mučen. Zares verjamem, da je ta muka veliko hujša od pekla, z vsemi verigami, ognjem in orožjem.27 Moški se jeujelvpast,sajjemoralskrbetizaotrokeingospodinjstvo,čepravje bilo to samo žensko opravilo.Na splošno rečeno, je bila ženskavlogavvsakemzakonunamenjenaletemu,dajeizskupnegaživljenjanaredilapravipekel.28 Ti si zlobna vlačuga in prav nič ti ne zaupam. Zli duhovi so me prisilili k poroki. Ah! Ko bi vsaj verjel Teofratu, saj se potem ne bi nikoli poročil. On pravi in svoje trditve ponovno potrdi v knjigi Aureolus (ki bi bila zelo primerna kot učbenik v šoli), da se noben pameten moški ne poroči, pa naj bo žena lepa ali grda, bogata ali revna, saj je zakonsko življenje zelo neprijetno, polno trpljenja in problemov, prepirov in pretepov, ki so seveda posledica ponosa be-daste ženske.29

Vtehsatirahjebilaporočenaženskanavadnoprikazanakotgo-spodovalna,namenomaneposlušnasvojemumožu,prepirljiva,uka-zovalna,zainteresiranazadrugemoške,raztresena,ljubosumna,lena,zanemarljivadosvojegadomainpopustljivadoslužabnikov,kisoza-radinjepostalinemarni.Ženska ura me resnično spravlja ob živce, saj se njen prepirljivi hrup ne ustavi niti za trenutek. Jezik prepirljive žene se nikoli ne naveliča vmešavati v pogovore. Preglasi celo cerkve-ne zvonove. Godrnjava ženska se sploh ne obremenjuje, ali so njene besede pametne ali neumne, samo da se njen glas sliši.30Pripisovalisojitudilahkomiselnost,muhavost,sleparstvoinhinavščino.Znalajezaigratinedolžnožrtev,dajeodsvojegamožalahkodobila,karjehotela.Kakorkoliže,vednojebilazmagovalkainvednojeonavlekla

27 Jehan leFèvre,TheLamentationsofMatheolus,TheDominatingClock: […]So anyone who wishes to immolate himself on the altar of marriage will have a lot to put up with. Fifteen times, both day and night, he will suffer without respite and he will be sorely tormented. Indeed, I believe that this fortune is worse than the torments of hell, with its chains, fire, and iron.Prevedenoinnavedenopo:Woman Defamed and Woman Defended,str.178.

28 Shahar,The Fourth Estate,str.77.29 Jean deMeun, Le roman de la rose, The JealousHusband: […]You are wicked

harlot, and I can have no confidence in you. The devils made me marry. Ah! If I had believed Theophrastus, I would never have married a wife. He considers no man wise who takes a wife in marriage, whether she is beautiful or ugly, poor or rich, for he says, and affirms it as true in his noble book, Aureolus (a good one to study in school), that married life is very disagreeable, full of toil and trouble, of quarrels anf fights that result from the pride of foolish women.Prevedenoinnavedenopo:Woman Defamed and Woman Defended,str.150.

30 JehanleFèvre,TheLamentationsofMatheolus,TheDominatingClock:This fe-male clock is really driving me mad, for her quarrelsome din doesn’t stop for a moment. The tongue of a quarrelsome wife never tires of chiming in. She even dro-wns out the sound of the church bell. A nagging wife couldn’t care less whether her words are wise or foolish, provided that the sound of her own voice can be heard.Prevedenoinnavedenopo:Woman Defamed and Woman Defended,str.178.

Mojca Kovačič

17

svojegamožazanos.Odčasadočasapasejevtehzgodbahpojavilakakšnažena,kijesčasomalesprejelamoževoavtoriteto.31

Spolnostisolaikivprimerjaviscerkvenoliteraturopripisovalidokajpomembnofunkcijoinjopredstavljalikotvirzabave.In povej mi tudi, s kakšnim namenom so bili ustvarjeni spolni organi, se je spraševalGeoffreyChaucer.Seveda zaradi naravnih potreb, a prav tako tudi za užitek pri razmnoževanju. Zakaj pa bi v knjigah pisalo, da morajo moški opraviti dolžnosti, ki jih imajo do svojih žena? In s čim drugim bi lahko te dolžnosti opravili, če ne s svojim majhnim instrumentom?32Pravtakonimogočevposvetniliteraturinajtinobe-neganamigaotem,dabibiledininamenspolnegaodnosazanositev.Tukajse jevelikopogostejegovoriloospolnemnagonuinspolnemužitku,kisogapriznavalitakomoškimkotženskam.33

Zakoni, ki so urejali poroko in zakonsko zvezo

Kljubdejstvu,dajevmiselnostisrednjeveškegačlovekazakon-skazvezaveljalazamanjvrednokotkakadrugazvezaznotrajdru-žine, ne gre dvomiti, da je bila izredno pomembnapri oblikovanjudružinskihodnosov.Zakonskiparjebiltemeljinzačetekdružineinrodu.34

Pomembnosttezvezenamdokazujejotudizelonatančnoizdela-nizakoni,nakaterihjetemeljilainstitucijaporoke.Vsrednjemvekujeporočnavprašanjavnajvečjimeriurejalokanonskopravo,medtemkosobilipremoženjskiodnosimedmožeminženourejeninapod-lagipogodbe(pactum conjugale),kista jomedsebojpodpisalidveplemiškidružini.Napodlagitepogodbejeenadružinaoddala,drugapaprejelanekožensko.Poročnapogodbajebilabistvenegapomena

31 Shahar,The Fourth Estate,str.77.32 GeoffreyChaucer,The Canterbury Tales,ThewifeofBath’sPrologue:And tell me

also, what was the intention / In creating organs of generations […]That’s to say, for necessary function / As much as for enjoyment in procreation […] Why else is it set down in books, that men / Are bound to pay their wives what’s due to them? / And with whatever else would he make payment / If he didn’t use his little instrument? Prevedenoinnavedenopo:Woman Defamed and Woman Defended,str.202.

33 Shahar,The Fourth Estate,str.78.34 Srednjeveškopravojerazlikovalomedrodbino,kijepredstavljalaskupnostosebvrodu,inmeddružino,kijebilaskupnosttistihoseb,kisoživelivskupnemgospo-dinjstvu.Rodbinavširšemsmislusobilivsisorodniki,negledenato,alisoživeliingospodariliskupajaline.Rodbinovožjemsmislupasotvorililetistisorodni-ki,kisoživeliingospodariliskupaj.Družinososestavljaličlanirodbinevožjemsmisluindrugeosebe,kinisobilisorodniki,temvečsobilivključenikotdelovnasila.Takosobilidružinskičlanitudihlapciindekle.Vilfan,Pravna zgodovina,str.248–250.


18

zaprihodnostobehdružin.Gledena to,da jebilaodločitevprevečpomembna,dabijosklenilaprihodnjamožinženasama,sozanjona-vadnoposkrbelitisti,kisobilizadružinotudiodgovorni.35Tovlogojenajvečkratprevzeločealiskrbnikženinaoziromaneveste.

Cerkevježezgodajzačelarazličneposkuse,dabigledezakonskezvezeuveljavilanekateratemeljnanačelacerkvenedoktrine,vendarjeresničnoživljenjepovsodpoEvropišedolgoubiralosvojapota.36

AvendarlejeCerkevprebivalstvu,kijeprejrazmišljaloindelalopovsemdrugače,postopoma leuspelavsiliti svojpoglednaporokokotzakramentinmonogamno,nerazdružljivozvezo.Torejod13.sto-letjanaprej(1215–4.lateranskikoncil)lahkonedvomnogovorimoopovsodsprejetemkrščanskemmodeluporoke.37

Prioblikovanju tegamodelasocerkvenizakonodajalciprevze-litudinekatereelementerimskegaprava,medkaterimijebilnajpo-membnejši consensus (medsebojnaprivolitevprihodnjihzakoncev),38 kijebilnujnopotrebenzasklenitevzakona.Pravilo,dasejezakonskazvezasklenilasprivolitvijo,sejeizoblikovalokonec12.stoletjapodmočnim vplivom Petra Lombarda. Po germanskem pravu jemoralvporokoprivoliti skrbnikdekleta.To jebil lahkooče,brat ali kakdrugmoškisorodnik,odvisnopodčigavimvarstvomježenskažive-la.Cerkvenadoktrinapajeizoblikovalanačelo,kjerjeveljalasamoprivolitevprihodnjihzakoncevinnedogovormeddvemadružinama.Potemjebilaporokaveljavnatudi,česejezgodilaprotivoljistaršev,čepravjebilonjihovostrinjanjessklenitvijozakonskezvezepriporo-čljivo.Družinasejelahkošekakotrudila,dabiločilamladipar,kisejeporočilbreznjihovevednosti.Pocerkvenempravuporokenamrečni bilo večmogoče razveljaviti.Cerkev je torej izoblikovalamodelporoke,kijeomogočalposameznikom,dasodelovaliprotizahtevaminželjamsvojedružineoziromafevdalnegagospoda.39Tudiizrazma-trimonium contrahere (skleniti zakon), ki ga navajajo srednjeveškistatuti, namkažena to,da jebilaporokapriznanakot sporazumnidogovormedmožem in ženo, pri čemer je imel duhovnik le vlogo

35 Duby,Medieval Marriage,str.3.36 Oporočnihobičajihvzgodnjemsrednjemvekugl.:Vilfan,Zakonskazveza;Vil-fan,Obnekaterihstarihženitnihobičajih;Vilfan,Zgodovinska pravotvornost,str.389–449.

37 A History of WomenII,str.272.38 Prihodnjazakoncaoziromanjunistaršisosicermoraliprivolitivporoko,ataspo-razummeddvemadružinamajebilvrimskempravuzeloneformalen.Bistvenjebilnamenporočitise,sajjebilozakonskoživljenjevelikoboljmoralnokotpakon-kubinat. Poroka je predstavljala le določenodružbeno formalnost, ki je ločevalazakonskistanoddrugihodnosov.Brooke,The Medieval Idea of Marriage,str.39in40.

39 Shahar,The Fourth Estate,str.82in83.

Mojca Kovačič

19

priče.40 Formalno gledano je bila sklenitev poroke povsem v rokahmladegapara.Vendarjepovsemdrugovprašanje,alijetopomenilo,dasolahkomladiljudjeodzdajnaprejsamiodločaliosvojihpriho-dnjihpartnerjih,dasobilamladoletnadekletazdajvključenaalicelosamostojnavtežkemprocesuiskanjaprimernegamožainsoodločala,alisebodosplohporočila,inalijetakonsenzpomenil,dasobileženespoštovanekot enakopravnepartnerice svojihmožvvsehzadevah.Zgotovostjolahkorečem,dane,sajsejeteorijapovsemrazlikovalaodprakse.Načelokonsenza je takopovsejverjetnostiostalo samov besedah, ki sta jih ženin in nevesta izmenjala pred duhovnikom,dejanskopajeodločitevosklepanjuzakonskezvezeostalašenaprejpredvsemvrokahstaršev.41

Kleriki sovborbi proti poganskimobičajemzačeli uvajati kr-ščanskiobredporoke.Zahtevaliso,dasezakonisklepajojavnoinvprisotnostiduhovnika,sčimersohotelipreprečitit.i.skrivneporoke.Le-tesožezelodolgopredstavljalevelikproblem.Vdrugipolovici12.stoletjasojimzačelivseglasnejenasprotovatiiniskatirešitev.Gledetegajezačelduhovnikzdajjavnooznanjevatinačrtovanoporoko,intodovoljčasavnaprej,dajelahkovsakdo,kijetejporokinasproto-val,svojevzrokepravočasnotudinavedel.Oklicisopostaliobvezniskanonomštevilka51Lateranskegakoncila.Branjeoklicevinjavnicerkveniobredstabilapogojzapravoindovoljenoporoko.Vsedrugezveze,kisobilesklenjenenadrugnačin,sobiletajne,nedovoljeneinnepriznane.Celotenobredporoke jepotekal ponatančnihpravilih.Potemkostaobedružiniuredilifinančnavprašanja,jesledilazaroka.Tajepomenilaobljuboporočitise(per verba de futuro–Vzel te bom za ženo),kistajoprihodnjazakoncaponavadiizreklapredpričami.Nato je sledilo branje oklicevv župni cerkvi.Čenihče ni vzdignilglasuprotiporoki,staženininnevestaformalnosklenilazakon,takodastapredcerkvenimivrati(coram facie ecclesie)obaprivolilavsku-pnoživljenje(per verba de presenti–Vzamem te za ženo).Tojebiltrenutek,ko stadrugdrugemupodelilazakrament.Ceremonija,prikateristabilisevedaprisotnipriči,jevključevalatudiobdaritevneve-ste(doto),njenopredajoodočetakmožu,natančnodoločenebesedeinizmenjavoprstanov.Šelenatostazakoncavstopilavcerkev,kjerjesledilaporočnamaša.42

TakšnapolitikaCerkvejepovzročilasakralizacijoporoke.Kon-cili so določili še natančnejša pravila zakonskega življenja in takoje bila prokreacija razglašena za glavno nalogo zakona. Ločitev je

40 JanekovićRömer,Rod i grad,str.60.41 A History of WomenII,str.273;Vilfan,Pravna zgodovina,str.254.42 Sheehan,Marriage, Family, and Law,str.45–48.


20

bila prepovedana, razen v primerih, če je to dovolilo cerkveno so-dišče (prešuštvo, impotenca, neplodnost, težka bolezen ali zločin).Kanonskopravojedopuščalotudit.i.ločitevodmizeinpostelje.Vtemprimerumožuinženinibilotrebaživetiskupaj,anjunzakonnibilrazveljavljen.Pravtakojebilprepovedantudikonkubinat.Načelomonogamijejebilozelostrogo.Do13.stoletja,kojeTomažAkvinskizapisal,dajeponovnaporokavdovcaoziromavdovedovoljenaindajipripadanaslovzakramenta, jebila taponovnaporoka ravno takobigamija,kotčejeimelnekdodveženi.Dotakratsejebiloprepove-danoporočiticelossorodnikomumrlegazakonca(naprimerzbratompokojnegamoža).Enakopajeveljalotudizavseduhovnesorodnike(krstneindrugebotre).AkljubdoločbiTomažaAkvinskegaCerkevtudipoznejenibilapretiranonavdušenanadsklenitvijodrugega,šeposebejpane tretjegaali četrtegazakona.Lateranskikoncil je leta1215omilil tudiovirosorodstvazasklenitevzakona,saj je taovirazelovplivalanaživljenjelaičnegaprebivalstva.Najprejjetaprepovedveljaladosedmegakolena,odkoncilapadočetrtega.43

Cerkvenizakonvmnogočemniustrezallaičnidružbi,nesamozaradisvojestrogosti,temvečtudizaradipovsemrazličnihciljevinrazumevanj.Zalaičnoprebivalstvosoimeledružinskeinrodbinskevezipredvsemgospodarskiinpolitičninamen.Zatosoimelizakonindružinozaizključnoposvetnostvarinsoseupiralikanonskimnor-mam,kisoogrožalenjihovdružbenired.Takojebilonaprimerska-kanječezplotmedlaikidovoljeno,doklernibilavpletenadediščina.Pridedovanju jebilonamrečzelopomembno,da je ženaprejela leenoseme,sevedamoževo,sajbivsaknezakonskiotroklahkonekočzahtevalsvojodediščino.Tojepatudiedenizmedvzrokov,zakajjebilo ženino prešuštvo večji zločin odmoževega. Prav ničmoralnonespornoseposvetnim ljudemnizdeloponovnoporočanjevdov invdovcev,kakornezavrnitevžene.Šeposebejjetoveljalovprimeru,kojedružinaostalabrezmoškegadediča.Ponjihovemprepričanjujebilapovsempretirana tudicerkvenaprepovedporokemedsorodni-ki. Sklenitev zakonske zvezemed daljnimi sorodniki se je namrečvelikokratizkazalakotidealnarešitevpriponovnemzdruženjuraz-kropljeneposesti.Sevedaporokaznotrajnajožjegakrogasorodnikovniprišlavpoštev,asorodstvenevezi,kisobilezunajtretjegakolena,nisovečpredstavljaleovire.44

Potemnipopolnomaniččudno,dasoseševednoohranilet.i.

43 JanekovićRömer,Rod i grad,str.55–60;Ennen,Frauen im Mittelalter,str.97in98;Shahar,TheHistoryofWomen,str.12in13;Shahar,The Fourth Estate,str.81in82;Uitz,Die Frau in der Mittelalterlichen Stadt,str.106; A History of Private Life, str.124–136.

44 Duby,Medieval Marriage,str.7in8.

Mojca Kovačič

21

tajne(necerkvene)poroke,kisosesklepalebrezprisotnostiduhovni-kovinpovsejverjetnostitudibrezprivolitvestaršev.Tudivohranitvitajnihporoksekažepočasnouveljavljanjecerkvenedoktrine.ŠezelodolgososenamrečmedljudstvompojavljalitakšninačinisklepanjaporokinčepravjihjeCerkevzačelapreganjatikotgreh,jimnimoglaodrečiveljavnosti.Šelevprvipolovici17.stoletjajenedvomnoobve-ljalasplošnaobveznostcerkvenihinneveljavnostdrugihzakonov.45

Kljubvelikemunasprotjumed laičnim in cerkvenimpojmova-njemporoke46sosevvsakdanjemživljenjunašlekompromisnereši-tve.Cerkevjevvelikimeriublažilasvojaprvotnastališča(odstopiliso od načela svobodnega sporazumamed prihodnjima zakoncema,zanemarilienakostvsehdružbenihslojevvtemvprašanju,vposame-znihprimerihsodovolililočitev).Laikipasopočasizačelisprejematiobredcerkveneporokeinpravilazakonskegaživljenja.Dosplošnegasprejetjakanonskegaporočnegapravajepretekloševelikostoletij,sajjebil edinstveniobreduveden šelepoTridentinskemkoncilu1563.leta.47

Usodni poroki v rodbini Celjanov

Kotžerečeno,jebilaporokabrezdovoljenjastarševpokanon-skempravupovsemlegitimnainveljavna.Od12.stoletjanaprejsoseteologizavzemali,dastarševski»da«oziroma»ne«nibilvečključ-negapomenazasklenitevzakonskezveze.Kdorsejetajnoporočil,jesicerresgrešil,ascerkvenegastališčatoniimelonobenegavplivanaveljavnostnjegoveporoke.Cerkevsejezavzemalalezato,dasejezgodilapredduhovnikominnamestu,kijebilozaporokoprimerno.Torej,čese jezgodilana takšennačin, jebilapocerkvenempravupovsemlegitimna,stempasevedatudinerazrešljiva.Akljubtemujeizlistininstatutarnegapravarazvidno,dasejeposvetnaoblasttemuupirala,sajsobileodstarševnedovoljeneporokestrogoprepovedane.Spravnegastališčasobiletajneporokezelokompliciranazadeva,sajsossaboprineslemnogakočljivavprašanja.S temvzvezi je trebaomeniti problem legitimnosti otrok,ki so se rodili iz takšne zveze,vprašanjededovanjainkajpadatudinepomirljivedružinskeprepire.Takososeposvetnioblastnikinavsepretegetrudili,dabisprepoved-

45 Vilfan, Pravna zgodovina,str.252in253.46 Tezo,dastaobstajalakardvamodelaporoke,cerkveniinposvetni,jevsvojiknjigirazvilDuby,Medieval Marriage.

47 JanekovićRömer,Rod i grad,str.60.


22

miinraznoraznimiukrepipreprečilite,takozelopogoste,tajneinodstarševnedovoljeneporoke.

OgrskikraljKoloman jih jepred sodiščemobravnavalkotvsedrugeprepovedanespolnezdružitve.SiciljskikraljRogerII.ježen-skaminotrokomiztajnihporokodvzelvsezakonskepravice,kastilj-skikraljAlfonzModripajeleta1260prepovedalskrivneporokeinzanjihdoločildenarnointelesnokazen.48

Protinjimsosepravtakoborilanašasrednjeveškamesta.Gledenato,dasobilesrednjeveškeporokepredvsempolitične

narave,jepovsemrazumljivo,dasostaršihoteliimetipopolnnadzornadizbirootrokovegaporočnegapartnerja.Velikokrat jebilausodacelotne plemiške rodbine odvisna od ene same poroke.A po drugistranijeravnozaradiprisilnihporokprihajalodotega,dastasedvazaljubljencaporočilanasameminbrezvednostisvojihstaršev,karpasejenavadnokončalozeložalostno.Srednjivekjenabitsštevilnimiromantičnimizgodbami,odkaterihsoenebolj,drugepaspetmanjresnične.BrezdvomavsakdoodnaspoznanesrečnousodoRomeainJulijealiTristanainIzolde.Papustimoobstranivprašanje,alisote osebe v preteklosti tudi dejansko živele. Že samo zapis njihovihživljenj jenekevrstedokaz,da so sev srednjemvekupravgotovovsakodnevnosrečavalispodobnimiprimeri.

NanašemozemljuješeposebejznaninodmevenprimerVeronikeDeseniškeinFriderikaII.Celjskega.Njunazgodbajenavdihnilašte-vilnedomačeintujepisce,49kipasivinterpretacijinjuneusodeniso

48 Schäfer,Agnes Bernauer,str.118.49 PravvčasuVeronikineinFriderikoveljubezenskedramesoumrlitrijesinoviHer-mana II. in s tem se je začel propad celjskedinastije. In ravno zato jeVeronikapostalavslovstvunekakmitološkiključzazgodovinskiprelomvnašihdeželah.Sodi namreč med najpomembnejše zgodovinske motive v slovenski literaturi.Obravnavalisoga:MatijaSchneider,Ulrich Graf Zellsky.Ena igrav trehaktah,1817;JosipinaTurnograjska,Nedolžnost in sila,1851(objavonjenegarokopisaglejv:MiraDelavec,Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič-Turnograj-ske (1833–1854),Kranj:Gorenjski glas, 2004); Jože Iskrač,Veronika Deseniška.EpičnapesemvXVspevih,Celovec,1863;JovanAntonTurkuš,Veronika Dese-niška.Žaloigravpetihdejanjih,1867;JosipJurčič,Veronika Deseniška.Tragedijavpetihdejanjih:igrasel.1422do1424,1880;AntonFuntek,ViktorParma,Urh, grof celjski: teharski plemiči.Operavtrehdejanjih,1895;MaricaGregorič-Stepan-čič,Veronika Deseniška,1909/1910;DraganŠanda,Grofov Celjskih Pentalogija, 1934;OtonŽupančič,Veronika Deseniška,1924;AntonNovačan,Herman Celjski.Dramavpetihdejanjih,1928;RajkoVrečar,Ulrik, grof celjski in Teharjani,ok.1930;BratkoKreft,Celjski grofje,1932;DaniloŠvara,Veronika Deseniška.Libre-to,1943;FrančekRudolf,Celjski grof na žrebcu.Dramavtrehdejanjih,1968;isti,Veronika.Veseloigraspetjeminuničevanjemčustev,1974;SandiSitar,Z Desenic Veronika z Desenic,1974;MatjažKmecl, Friderik z Veroniko ali danes grof Celjski in nikdar več. Igra, v:Merjenje dalje in nebeških strani, 2005, str. 263–288.PriHrvatih:DragotinRakovac,Veronika od Desenic ili Lepota u Medvedgradu,1831;

Mojca Kovačič

23

bilivednoenakihmisli.Tosezdinekakoopravičljivo,sajtudipisnivirioCeljskihporočajozelorazlično.50Vprimerjavispesnikiinpisa-teljisoleredkizgodovinarjinašlisvojnavdihvVeronikiDeseniški,51 karpajepovsejverjetnostiposledicatega,dajevireotejženskizelotežkonajti.

OFriderikuinElizabeti

Veronika Deseniška je v zgodovino Celjskih stopila na začet-kuleta1425,stemkojepostaladrugaženaFriderikaII.Celjskega.Friderik se je na željo svojega očeta sprva (leta 1405)52 poročil zElizabeto,shčerjoŠtefanaFrankopanskegainKatarineCarrarske,kimu je zadoto53 prineslapolovicootokaKrka,mestaTrsat,Bakar z

DragojkaJarnević,Veronika Desinićeva.Tragedija,pred1851;FranjoŽigrović-Pre-točki,Veronika Desiniška.Drama,1879;JosipEugenTomić,Veronika Desinićka.Tragedija, 1914.PriNemcih: JohannRittervonKalchberg,Die Grafen von Cilli [FriedrichGrafvonCilli].Tragedija,1791;RudolfGustavPuff,Gräfin Veronika.Novela,1837–1839;FranzKronespodpsevdonimomFrank,Veronika von Tesche-nitz und das Grafenhaus der Cillier.Novela,1863; in JeanLitahovsky,Veronika von Teschnitz.Tragedija,1867;AnaWambrechtsamer,Heut’ Grafen von Cilly und nimmermehr. Roman, 1933 (slovenski prevod:NikoKuret,Danes grofje Celjski in nikdar več,1940).PriČehih:FrantíšekKaňka(poR.Puffu),Veronika z Dese-nic.Pripoved,1838inpriItalijanih:GiuseppeVassilich,Elisabetta de’ Frangipani, contessa di Veglia e Modrussa.Roman,1905.Povzetopo:Grafenauer,VeronikaDeseniška,str.413.

50 OvirihindosedanjihraziskavahoCeljskihgrofihglej:Mlinar,Podoba Celjskih grofov,str.13–23;Štih,Celjskigrofje,str.11–19.

51 OdslovenskihzgodovinarjevjetrebaomenitiBogaGrafenauerja,kijezaSloven-ski biografski leksikonnapisalgeslooVeronikiDeseniški(Grafenauer,VeronikaDeseniška),inMetodaDolenca,kisejelotilraziskaveokazenskemprocesuprotiVeronikiDeseniški(Dolenc,Kazenska pravda).StotemosejeukvarjaltudiŠtih,Celjskigrofje,vprašanjenjihovedeželnoknežjeoblasti.OživljenjuVeronikeinFri-derikajepisalšeRoth,Die»Hexe«Veronika.

52 Grafenauer,VeronikaDeseniška, str. 412. Po drugih podatkih sodeč, jemogočetudi,dastaseporočilažeprej(1388,kojebilasklenjenaporočnapogodba).Klaić,Zadnji knezi Celjski,str.42:[…]da je knez Friderik takoj po Štefanovi smrti (1390), ko se je pričel boj za Elizabetino dediščino, kot njen bodoči soprog ali morda že kot njen soprog[…].Glejše:Enciklopedija SlovenijeIII,str.155:Grof Friderik II. Celjski je bil od 1388 poročen z Elizabeto […].

53 Poročnapogodbajebilasklenjenaželeta1388.Elizabetinoče,knezŠtefanModru-škiinKrški,ternjegovažena,groficaKatarina,stadoločilasvoji dragi hčerki kne-ginji Elizabetidotovznesku20.000goldinarjevvzlatu.Gledenato,danistaimelatolikogotovine,staFriderikuzastavilaKrk,Bakar,BribirinTrsat.Določilastašenekaj pogojev, listino pa dala pečatiti svojemu svaku in ujcu, štajerskemu grofuOtonuStubenberškemu.Glej:Otorepec,Centralnakartoteka,1388,september30.Izkazaloseje,dajeŠtefanšepravočasnozagotovilsvojihčeridediščino,sajježedveletizatemumrl.TojeizkoristilnjegovmlajšibratIvan,kijenastopilprotivdoviKatariniinnjenihčeriElizabetiterjimaodvzelModruš.KnezIvanjeimelnamreč


24

okolico(stemtudidostopdomorja)inBribirvVinodolu,pripadalpajijetudiSteničnjakvSlavoniji.54Žeenoletopoporokisejimajerodilsin,UlrikII.,zadnjimoškipredstavniksvojegarodu.

Friderikasrednjeveškikronisti(mednjimiprednjačiEnejSilvijPiccolomini,kižetakoalitakooCeljskihgrofihneznapovedatiničlepega),razenCeljskekronike(oz.Kronike grofov Celjskih)seveda,opisujejovzelonegativniluči.Piccolominipravi,dajebilpozuna-njemvidezusicerrespodobensvojemuočetuHermanu,anjegovna-činvladanjanikakornibilprimerljivzočetovim.Ponjegovempisanjusodeč, je bil Friderik surov, neznosen, željan krvi, brezsrčen, vdan poželenju, nasprotnik klera, sovražnik božjega čaščenja in sosedov, popolnoma nič ljubezniv, požrešen in naklonjen nasladnosti.Živelnajbi zelo razuzdano življenje,med drugimnaj bi si celo s silo jemalžene,sestreinhčeresvojihpodložnikov.55

Na drugi strani pa je Elizabeta v Piccolominijevih očeh sijalapovsemdrugače.Bilajeplemenitekrviinizjemnopoštenaženska.56 GledenakronistovosovražnonastrojenostdoCeljskihgrofovnitak-šnapodobaničpresenetljiva.

vsopravicooporekatibratoviodredbiizleta1388,kerjebilasestavljenabreznje-govevednosti inprivolitve.KatarinainElizabetastasemoralizadovoljitis tem,karjimajepustilIvan.Novidogovorsesicerniohranil,vendarnamjeznano,dajebilokneginjipriznanih:20.000zlatihforintovdote,zakaterejeimelapravicodopolovicegraduSenjainnjegovihprihodkov;šedodatnih9.000forintov,karjebilozavarovanozgradovomaSlunjem inDrežnikom, innazadnje še10.000 forintov,zakaterejekraljSigismundzaložilnjejinnjenemusoprogugradSteničnjak.VtehpogajanjihjeuspelaKatarinaprisilitiknezaIvana,dajeElizabetipriznaltudidotovvišini32.000florenov,namestokaterihjeknezprepustilsvojinečakinjipolovicootokaKrka,gradoveTrsat,BakarinBribirvVinodolu,karjeimeldozdajvsvojihrokahnjenočeŠtefan.DogovorsknezomIvanomjedalaKatarinapotrditinajprejSigismundu,natopašenekaterimIvanovimsorodnikom.PotemjeskupajshčerkozapustilaHrvaškoinodšlanajverjetnejenajprejvOrtenburg,poznejepavMehovo(naKranjskem),kigajekupilaodHermanaII.MedprebivanjemnaKranjskemsejeElizabetazeloverjetnoporočilasFriderikomCeljskim.Povzetopo:Klaić,Zadnji knezi Celjski,str.40in41.

54 Klaić,Zadnji knezi Celjski,str.27.55 Piccolomini, Historia Australis,str213insl.Navedenoinprevedenopo:Mlinar,

Podoba Celjskih grofov, str. 219 in220.Comes senior, Fredericus nomine, Her-manno genitori corporis proceritate maiestateque pene par, sed animi moderatione plane dispar, durus atque intractabilis, sanguinis avidus, crudelitati et avaritiae deditus, hostis cleri, divini cultus inimicus, subditis gravior, vicinis odiosior, nulli amabilis, gulae indulgens, libidini indulgentior […] , in subditos quam turpiter de-bacchatus sit, istis uxores, illis filias, sorores aliis eripuit, nusquam virgo servari potuit, neque quas rapuit, in palatio more principum tenuit, sed corruptas indotatas restituit.

56 Picclomini, Historia Australis,str.215insl.GlejMlinar,Podoba Celjskih grofov, str.220:Hic cum filiam Nicolai comitis Croatiae non minus probitate quam sangui-ne generosam duxisset uxorem […].

Mojca Kovačič

25

Otem,alijebilzakonFriderikainElizabetenazačetkusrečen,in o njuni medsebojni naklonjenosti nimamo nobenih informacij.Vemole to,dastazadnjihosemletnajverjetneježivela ločeno.57 Ni panemogoče,dasplohnistaživelaskupaj.Dobronamjeznanodej-stvo,dajeFriderikskupajzočetomspremljalkraljaSigismundananjegovihpotovanjihpoEvropi.Takogaspomladileta1415srečamoscesarjemvKonstanci.TakratjeFriderikpridobilsvojegacesarskegasorodnika za neki precej nepoštenposel. Friderik inSigismund stanamrečElizabeti s prevaroodvzelaSteničnjak.Zelomogoče je, daElizabetao temnipopolnomaničvedela,saj je takratžeživelaprimateri inpovsem,karjeznanega,nivečoziromasplohniživelazmožem.MogočepajebilapravtanečednapotezaFriderikaCeljskegaglavnivzrok,dastasezakoncapopolnomarazšla.58

A njuna zgodba s tem še ni končana. Leta 1422 je namrečElizabetavKrapiniumrlavzelosumljivihokoliščinah.Ponekaterihvirihsodeč,najbibilaceloumorjena.Zanjenumorpanajbibilod-govorenkarnjensoprog,torejFriderikII.Celjski.Čeprav so se starši obeh zakoncev zelo trudili, da bi ju po nekaj letih razdvojenega življe-nja ponovno spravili skupaj, je Friderik prvo noč, ko se je vrnil k svoji ženi to, kar je bilo pripravljeno za spravo in mir, spremenil v uboj.59 TatragedijajenajprejnačelaplodnosodelovanjemedHermanomII.innjegovimsinom,žečeznekajletpagajespremenilacelovodkritosovraštvo.OtemdogodkuinoFriderikoviabsolutnikrivdinamgovo-ritapredvsemEberhardWindeckevsvojihDenkwürdigkeiten60inpa

57 Grafenauer,VeronikaDeseniška,str.412.Vsrednjemvekuločenoživljenjedvehzakoncevpovsejverjetnostinibiloneobičajno.Splohčeimamopredočmišedej-stvo,dajebilavelikavečinaporokževnaprejdogovorjenainsklenjenasamozaradipolitičnihvzrokov.Nakoncu12.invzačetku13.stoletjasobilaločenagospodinj-stvažekarustaljenanavada.Parjetakoživelvelikoboljindividualnoživljenjeinmožnosti za različne intrige ambicioznejših članov teh dveh gospodinjstev so seizjemnopovečale.Glej:Labarge,A Small Sound,str.47.Videlismo,dastapovsejverjetnostiživelaločenoživljenjetudizadnjigoriškigrofLeonhardinnjegovaženaPaolaGonzaga.

58 Klaić,Zadnji knezi Celjski,str.41–47.59 Piccolomini,Historia Australis,str.215insl.Prevedenoinnavedenopo:Mlinar,

Podoba Celjskih grofov, str. 220:At cum parentes utriusque magno labore, post aliquot annos divisos coniuges in matrimonium reduxissent, prima nocte qua Fri-dericus ad uxorem rediit, quod parabatur ad pacem, vertit in necem.

60 Windeckes Denkwürdigkeiten,str.191.Navedenopo:Mlinar,Podoba Celjskih gro-fov,str.212:[…]in deselben zit kam geritten grof Friderich von Cilie der Römischen konigin brüder des alten grofen Herman sun von Cilie gen Ofen; den zeich man offenbarlich, er hette sin wip gedöttet, die was ein grefin zu Zenge, als das ouch lutmert wart […].


26

žeomenjeniPiccolominivdelihHistoria Australis61 in De Europa.62 Windeckejecelotnozadevoopisalzelodramatično,sajnasseznanicelozzadnjimibesedami,kinajbijihspregovorilaElizabetaCeljska.Tikpredensejeodpravilaspat,najbinamrečsvojimspremljevalcemrekla:Dragi gospodje in prijatelji, kaj mi pomaga ta poravnava? Vem, da me boste jutri našli mrtvo ob mojem soprogu.Onipanajbijiod-govorili:Nič ne skrbite, ste zdravi in popolnoma pri močeh. Še dolgo boste (če bo bog tako želel) živeli v ljubezni.Akljubtemusojopokronistovempripovedovanjuzjutrajnašlimrtvo.FriderikCeljskinajbidvornimslužabnicamobtemsamoironičnodejal:Le pojdite k svoji gospe in poglejte, kako ji gre.63PisanjeWindeckejainPiccolominijaje brez vsakršnega dvoma prevzel tudi Franjo Baš, ki pravi, da jeFriderika zaradi pomanjkanja vsake pomembnejše javne dejavnosti in zaradi epikurejskega osebnega izživljanja njegova doba širše spo-znala šele po umoru Elizabete, ker je bilo to dejansko prvo in edino samoniklo politično delo v njegovem dolgem življenju.64 Podobno jerazmišljaltudiFranzKrones,kipravi,daseFriderikvnobenempri-merunimogel otresti sumaumora svoje žene.65Nadrugi strani pajepisecCeljskekronikeprisvojempripovedovanjuboljprevideningovorileosmrtiinnetudioumoru.Vendarjekljubtemupripomnil,da se je po deželi javno govorilo, da jo je zavoljo ljubke gospodične, imenovane Veronika, ki bi jo bil rad vzel za ženo, ponoči zabodel in umoril, ko sta skupaj ležala.66NaCeljskokronikososeočitnoopiralitudislovenskizgodovinarji,sajsoprivprašanjuElizabetinegaumoravsinakazalimožnost,dajojeubilFriderik,aobtempoudarili,dao

61 Piccolomini,Historia Australis,str.1–474.Navajamodlomkepo:Mlinar,Podoba Celjskih grofov.

62 Piccolomini,opera quae extant omnia,str.387–471.Navedenopo:Mlinar,Podoba Celjskih grofov, str.236: […] legitimam coniugem ex comitibus Croaciae natam, sua manu intermisset,[…].

63 Windeckes Denkwürdigkeiten,str.191.Prevedenoinnavedenopo:Mlinar,Podoba Celjskih grofov,str.212in213:[…]das doch die grefin von Zengen nit gern det und sprach: »lieben herrn und freunde, was sol dise fruntschafft? ich weiβ wol, das man mich morgen bi minem herrn dot vindet?« do sprochent die andern herrn: »nit also; ir sint gesünet und gütlich geracht; ir sollent (ob got wil) lang mit libe leben«. also lieβ es die güt grefin sin und ging mit ireme herrn slofen: des morgens was die edlen grefin dot. do sprach grof Fridrich von Cilie zü sinen jungfrouwen: »gont zü uwer frouwen und sehent, wie es ir gangen«. da die jungfrouwen zu ir in die kammer ko-men, do was die frouwn dot […].Glejtudi:Gruden,Zgodovina slovenskega naroda, str.261.

64 Baš,Celjskigrofi,str.18.65 Krones,GrafHermannII.,str.126.66 Kronika grofov Celjskih,str.18in19.Taslovenskiprevodjenadoločenihmestihprecejslab,zatojetrebabesediloprimerjatizizvirnikom.Zaizvirnikglej:Krones,Die Cillier Chronik.ZaknjigoKlaić,Zadnji knezi CeljskijeprevodpopravilBožoOtorepec.Gledenatosetukajvelikokratobračamotudinanjegovepopravke.

Mojca Kovačič

27

temnizanesljivihpodatkov.67LehrvaškazgodovinarkaNadaKlaićje nedvomnomenila, da Friderik ni imel popolnoma nič opraviti zženinimumorom.68

Pomnenju kronistaWindeckeja se je Friderik julija 1424mu-dil v Budimpešti pri sestri Barbari, kjer ga je Ivan Frankopanski(Elizabetinnečak)poklicalnadvoboj,češdajevposteljiumorilsvojoženo,vendarpamunimogelničesardokazati.Sigismundjedvobojprepovedalinobaposlalknepristranskemusodniku,danskemukraljuErikuVIII.,ki se je ravno takratnahajalvBudimpešti.TaobtožbaFriderikaočitnoniprizadela,asumovgakljubtemunioprala.69 Ne gledenato,alijeFriderikCeljskisvojoženodejanskoubiloziromajojemordadalubiti,dejstva,dasejevdrugipolovicileta1424poročilzVeronikoDeseniško,nemoremozanikati.Protitemupričaedino-lepisanjePiccolominija,ki jeodkritodvomil,dastabila»nesrečnazaljubljenca«v resnici tudiporočena, saj je imelVeronikosamozaenoizmedgrofovihkonkubin,kinajbibilavtogrešnodejanjeceloprisiljena.70Celotnatakratnapopulacijajebilaprepričana,dastabilatadvadogodkamedsebojpovezana,sajnajbiFrideriksvojoženoubilravnozaradislepeljubeznidoVeronike.71

67 Glejnaprimer:Gruden,Zgodovina slovenskega naroda,str.260in261;Kos,Zgo-dovina Slovencev,str.311;ESII,str.14;Grafenauer,VeronikaDeseniška,str.412.

68 Klaić,Zadnji knezi Celjski,str.55.69 Windeckes Denkwürdigkeiten,str.191.Navedenopo:Mlinar,Podoba Celjskih gro-

fov,str.212in213:[…]do kam noch ime der jung grof Hans von Zenge ouch gon ofen, der was der selben frouwen swestersone; und der sprach dem selben Friderich zü kempfen zü, wenn er in wisen wolt, daz er ime sin mumen in sinem bette gedötet hette …das das wor were, das wolt er in wisen, wie ein erber grof einen bettmorder mit der hant wisen solte, wiewol er im nit gut genüg were. Der und ander rede lu-tentent vil zü Ofen in der konigin stuben in der vesten; do sant die koniginne zu dem konige von Dennemarg: und die zwene konig noment es zü in und understundent es zu richten […].Glejtudi:Klaić,Zadnji knezi Celjski,str.56inGrafenauer,VeronikaDeseniška,str.412.

70 Piccolomini,Historia Australis,str215insl.Navedenopo:Mlinar,Podoba Celjskih grofov,str.220:[…]Efferatus enim et amoribus novae concubinae devinctus,[…] Concubina, quae sexus fragilitate ac fortasse coacta peccaverat[…].

71 Glej:Windeckes Denkwürdigkeiten, str.191.Navedenopo:Mlinar,Podoba Celj-skih grofov,str.212:[…]wie das grof Friderich von Cilie mit sinem wibe zu zorn gewesen were wol acht jor lang, und das hette gemacht ein slofwib, das der sel-be Friderich hette noch hut dis tages[…];Piccolomini,opera quae extant omnia.Navedenopo:Mlinar,Podoba Celjskih grofov,str.236:[…]In eo praefuit aetate nostra Fridericus comes, cui cum esset in libidinem pronissimus et olim Veronicae concubinae incensus amore, legitimam coniugem ex comitibus Croacie natam, sua manu intermisset[…].ČeupoštevamošepodatekizCeljskekronike,dasoseokrogširilegovoriceoFriderikovemsodelovanjupriženinemumoru,zakarnajbibilakrivagrofova ljubezendoVeronike, potemvidimo,da so takratni ljudjepovsejverjetnostirestrdnoverjelivkrutiumor,kigajezagrešilFriderikCeljski.


28

Poroka z Veroniko Deseniško

Odkod jeVeronika izvirala inkdaj jebila rojena, izvirovžalnemoremozagotovougotoviti, a zeloverjetno je,da je sodilamedplemstvo.Kronista Piccolomini inWindecke nam jo predstavita lekot concubinamoziromaslofwib,onjenemrodupasonjuneustnicepopolnomazapečatene.MaloboljzgovorenjepisecCeljskekronike,kipravi,dajebilaVeronikaplemenita in lepa gospodična, po rodu iz Desinića.Friderikusicerpo plemstvu ni bila enaka, ker je bila samo iz skromnega viteškega rodu.72DesinićnajbibilavasinsedežžupnijejužnoodVelikegaTaboravhrvaškemZagorju, zakarpagovori lepodobnostimenainkrajavbližiniFriderikovihposestev.73TudisamFriderikjeVeronikooznačilkotvisokoplemenito.Insicertakrat,kojeleta1425preksvojegaodposlancapoprosilbeneškegadoža,najmuzagotoviazil,čebiganapadelmadžarskikraljSigismund,kijemendazeloogorčen,kersejeFriderikporočilzmladohčerkonekegaveli-kegamadžarskegabarona.74Onjenemplemiškemizvorugovoritudidejstvo,dajebilapokopanavjurkloštrskikartuziji,kjerjevtamkaj-šnjemnekrologijuoznačenakotVeronika comitissa.75FranzOttoRothodpiramožnost,dajebilaVeronikaspletičnaElizabeteFrankopanske.Njegovanamigovanja,dajetrebanjendompovsejverjetnostiiskatina enemod kvarnerskih otokov, pa izhajajo le iz njegovih popoto-vanjposevernemdeluPagainmajhnihribiškihvasicahnaUgljanuterDugemotokuvbližiniZadra.Tukajjenamrečnaletelnaštevilnevisokorasleženske,kiso imelesvetlopolt, svetle lase inmodreočiter so bile zelo nežne konstrukcije. Spomnile so ga na fascinantneVeronikineopise,kinam jihv svojihbesedilihponujajo srednjeve-ški in tudi kasnejši kronisti.Na podlagi tega je sklepal, da obstaja

72 Kronika grofov Celjskih,str.19(popravljeniprevodiz:Klaić,Zadnji knezi Celjski, op.269,str.56).Glejše:Krones,Die Cillier Chronik,str.78:Als dernach drey jahr vergangen waren, nahm der ehegenandte graff Friedreich ein ander gemahl, die edl Veronica, die ein hübsch jungfraw was und des geschlecht eine von Dessnitz was, wiewohl sy ihm nicht eben gleich was an dem adel, denn sy was geschlechter rittermessiger leut.

73 Grafenauer,VeronikaDeseniška,str.412.74 Cusin,Documenti, št. 17, str. 33 in34: […]Cum magnificus dominus Federicus

comes Cilie miserit ad presentiam nostri dominii unum ambassiatorem suum cum literis credentialibus, et exponi fecerit, quod accepit in uxorem, de curia Regis hungarie quandam iuvenem filiam cuiusdam magni baroni hungarie, de qua re dic-tus Rex hungarie videtur esse valde idignatus, et intendit habere dictam iuvenem, et dubitat dictus comes Federicus quod dictus dominus Rex non mittat gentes suas contra eum […].Glej tudi: Štih,Celjski grofje, vprašanje njihove deželnoknežjeoblasti,op.12,str.228.

75 Štih,Celjskigrofje,vprašanjenjihovedeželnoknežjeoblasti,op.12,str.228.

Mojca Kovačič

29

možnost,dajeVeronikaizhajalaizenegaodtehotokov.76 Menim, da sklepov,oblikovanihsamona takšnihpredpostavkah,negre jematiprevečresno.

Kakorkoliže,Friderik inVeronikastasevsekakorporočila,abrez dovoljenja Friderikovega očeta, Hermana II. Celjskega. To jenedvomno povzročilo spremenjen in skrhan odnos med očetom insinom.PovsemsestrinjamstrditvijoNadeKlaić,dajebilanedovolje-naporokatista,kijerazjezilamogočnegaceljskegagrofainpahnilaFriderikavječo.Nikakorpatonibilopovezanozdomnevnimumo-romElizabeteCeljske.77OtempričatudiCeljskakronika,kipravi,dazato, ker jo je vzel brez privoljenja svojega očeta Hermana in proti nasvetom svojega svaka kralja Sigismunda, ga je ravnokar omenjeni kralj Sigismund povabil, naj pride na Ogrsko. In ko je prišel k njemu, ga je kralj Sigismund ujel in ga izročil njegovemu očetu Hermanu v ječo. Ta ga je dal ukleniti v železne vezi, odpeljati domov z vozom, okovati v stolpu na Ojstrici in dobro zastražiti.78 Zakonska zvezaFriderikainVeronikejebilapocerkvenempravupovsemlegitimnainveljavna,sajjeCerkevdopuščalatakoodstarševnedovoljenepo-rokekakor tudiporokemedrazličnimipripadnikidružbenihslojev.Vendarpajesrednjeveškadružba,kijebilastanovskoizjemnorazslo-jena,zelotežkosprejelatakšnomožnostsklepanjaporok.Ingledenato,sinovaporokatudivHermanovihočehniveljalazasprejemljivo.ZaCeljske,kisosedejanskožedesetletjasorodstvenopovezovalizevropskimidinastijami,jebilaporokazdekletom,kijebilonižjegaroduinleplemkinja,zanajstarejšegasina,kijebilpredvidenzano-silcarodbinskepolitike,lahkosamozločin,sajsoseCeljskivendar-lesmeliporočatileskneginjamiinkraljičnami.Vendarpaporokamvisokegaplemičaznizkoplemkinjonisonasprotovali leposameznivisokiplemiči invladarjimogočnihdinastij.Takšna zakonska zve-zajenamreč–tudipoŠvabskemzrcalu(Schwabenspiegel)sodeč–veljalazanepravizakon.Mogočeravnozaradi tega tudiEnejSilvijPiccolomini(onjebilnamrečpravtakoplemiškekrvi)nipriznaval

76 Roth,Die»Hexe«Veronika,str.58:Dann freilich wird man Veronika irgendwo auf einer der Inseln des Kvarner/Quarnero beheimatet vermuten müssen […]? Glej tudi str.58,op.4.

77 Klaić,Zadnji knezi Celjski,str.54–63.78 Kronika grofov Celjskih,str.19.Navedenjenekolikopopravljenprevodiz:Klaić,

Zadnji knezi Celjski,op.269,str.56in57.Glejtudi:Krones,Die Cillier Chronik, str. 78 in 79:Und darumb, das er sy ahn willen seines vatters graff Hermanns, auch ahn rath könig Sigismund seines schwagers genommen hett, do fodert ihn der ehegenandte könig Sigismundt gegen Ungern zu kommen. Und do er zu ihm kam, do fingk ihn könig Sigismundt und andwortet ihn deinem vatter graff Hermann in gefengknus. Der schickt ihn in eyssnen bandten in einen wagen heim und legt ihn gen Osterwitz in den thurn verschmidt und wohl bewart.


30

zakonskezvezemedFriderikominVeronikoinjeimelnesrečnodeklelezagrofovopriležnico.79Pravtakoostajaodprtovprašanje,alisejenjunaporokazgodilapredpričami,duhovnikominpredcerkvenimivrati.Česeni,potemjespetrazumljivo,zakajPiccolomininiprizna-valtakšneporoke.

Akljubtemusobileporokemedplemičeminministerialkopre-cejpogoste.Sicerresnetakokotporokemedplemkinjonavisokempoložajuinministerialom,pavendarsojihvsrednjemvekupozna-li.80Trebajeopozoritivsajnaenprimer,kizelospominjanazgodboFriderikaII.inVeronikeDeseniške.GrenamrečzaAgnesBernauer,kijeimela–podobnokotVeronika–velikodmevvliteraturiinpesni-tvah.81Njenazgodbajemoralabitizasodobnikešeboljprovokativna,sajjebilanadružbenilestvicišenižjeodštajerskelepotice.Bilajenamreč izjemno lepa hči augsburškega padarja.82 Poklic padarja pajevsrednjemvekuveljalzanepoštenposel.VočehtakratnihljudijebilaAgneszaradisvojegaizvorapotembližeprostitutkikotpasamodružbenonižje rangiranisoprogibavarskegavojvode inprestolona-slednikaAlbrehtaIII.AlbrehtIII.,kijebiledinisinvojvodeErnstaBavarskega,sejeleta1432naskrivajporočilzomenjenoAgnes(ob-staja tudimožnost, da sta le živela skupaj) in z njo živel na graduVohburg.Vsazadevajeprišlanadan,kogajenjegovoče,kijeimelzasvojegasinasevedadrugačnenačrte,želelporočitishčerkovojvodeErichaBraunschweiga.MedAlbrehtovoodsotnostjosonaukazraz-jarjenegaočeta,kisenikakornimogelsprijaznitissinovozakonskozvezo,leta1435ubogoAgnesujeli,obsodiličarovništvainutopilipriStraubingunaDonavi.83

79 Dolenc,Kazenska pravda,str.15.80 Freed,Noble Bondsmen,str.99in100.81 Dopsch,DieGrafenvonCilli,str.9.82 Pritemješeposebejzanimivoto,datudinjo,podobnokotVeronikoDeseniško,opisujejokotizjemnolepožensko,nežnepostaveinsprekrasnimisvetlimilasmi.Vseskupajješeboljzanimivozato,kersotuditrubadurjiidealnoženskoopisovalikotdolgolasosvetlolaskobelepolti,vitko,elegantno,finoinlepihmanir.Črnolaskapajebilanadrugistranisimbolgreha,nezvestobeinhudobije.Tosobilerojenemorilke,lažnivkealičarovnice(Kos,Vitezinugrabljenka,str.535in536).Potembimordalahkosklepali,dasotakratnipisci(velikonaključjebibilo,dastabiliobedekletiresničnotakšnegavidezainsipritemšepodobni)videlivobehnesrečnicahpozitivnooseboinsosepostavilinanjenostran,stempaobsodilidejanjamogoč-negaHermanaII.CeljskegaoziromabavarskegavojvodeErnsta.Innisopravničverjeli,dastabiliresčarovnici.

83 Glej:Roth,Die»Hexe«Veronika,str.62in63.NekajinformacijoAgnesBernauersenajdetudiv:Pirchegger,DieuntersteirischeAgnesBernauer.SpodnještajerskaAgnesBernauerjevPircheggerjevprispevkuVeronikaDeseniška,zatojevnjemmogočenajtivečpodatkovoVeronikiinnetolikooAgnes.VečoAgnesinnjenemčasuglej:Schäfer,Agnes Bernauer.

Mojca Kovačič

31

Predvsemjetrebaopozoriti,dastaseHermanCeljski inErnstBavarskinedvomnopoznala,ševeč,bilastavsorodu,sajsejevendarHerman III.Celjski leta 1424 v drugo poročil s hčerko bavarskegavojvodeErnsta,Beatrikso.

HermanII.jeimelzasvojegaprvorojenegasinanajbrždrugačneporočnenačrte.AFriderikmujihjessvojosamovoljnoporokopov-semprekrižal.Zagotovosejemoralzavedati,kakobesenbonjegovoče,kobo izvedelzaporoko, inkakšneposledice lahkosledijo,sajje leta1425zaprosilBenetkezazatočišče,češdaogrskikraljgrozinjegovemuinženinemuživljenju.Beneškisenatjeonjegoviprošnjirazpravljal25.junija1424,amuniustregel.84SigismundjezatemdalnesrečnegaceljskegagrofaprijetiingaposlalHermanuII.,kijesinanajprejzaprlvstolpnaOjstrici.

Veronikinasmrt

VendarHermanII.niimeltežavlesFriderikom.Največjonevar-nostjestariCeljskigrofpravgotovovidelvnjegovi»nezakonitiženi«,VeronikiDeseniški.Onajebilatista,skaterojebilotrebaobračunatiinjo,česeleda,zavsevečnečaseodstranitiizsinovegaživljenja.Ko so s tem oropali plemenito Veroniko njenega gospoda in moža ter vseh gradov in gospostev, ni imela nikjer kraja, kjer bi se mogla skriti pred jezo svojega tasta in bila na varnem. Svoje bivališče si je poiskala skupaj z nekaterimi svojimi gospodičnami in hišnami v gozdovih ter se je tam skrivala in trpela veliko pomanjkanje, gorje in skrb.85 Za kratek časjemladaVeronikauspelaubežatiHermanovijeziinsejezateklakFriderikuIX.Ptujskemu,kijojeskrivalvVurberkupriPtuju.86ŽekmalupasojoceljskizasledovalciodkriliinprepeljalivCelje.TamjeHermanII.sklicalsodišče,predkaterimjeVeronikoobtožil,da je s čarovnijami premotila njegovega sina Friderika, da se je poročil z njo. Tudi njega da je zalezovala s strupom in še na druge načine in mu stregla po življenju.87Zateobtožbenajbijosodiščeobsodilonasmrt.

Zastrupljenjevsrednjemvekusicerniveljalozakaznivodeja-njezoperosebo,temvečsogaimelizanekakšnosplošnonevarnode-

84 Cusin,Documenti,št.17,str.33in34.85 Kronika grofov Celjskih,str.19.86 Grafenauer,VeronikaDeseniška,str.413.87 Kronika grofov Celjskih, str. 20.Glej še:Krones,Die Cillier Chronik, str. 79 in80: sy het mit zauberlisten seinen sohn graff Friederich überkommen, das er sy gemachelt und genomen hatt. Sy het auch ihm selbst mit gifft und in ander weis nachgestellet und auff sein leben gangen.


32

janjekotvrstočarovništvaaličarovniškegapoznavanjanaravnih innadnaravnihsil.Medtemkobizantinskopravošenipoznalosmrtinagrmadi,sajječarovništvokaznovalozmečem,paDušanovzakonikčarodejažekaznujezognjem.PravtakojetudiŠvabskozrcalokri-stjane,kisosepečalisčarovnijamializzastrupljevanjem,kaznovalossežigomnagrmadi.88Čepravsobilivsrednjemvekuprocesizoperčarovnice še precej redki, saj se je obsežen lov na čarovnice začelšelenekjev16.in17.stoletju,89sosrednjeveškiljudjetrdnoverjeli,dastačarovništvoinčarovnijamogočainsobiliznjimapravzagotovoseznanjeni.

Nedvomnolahkorečemo,dasobilitakratniprebivalciresničnoprepričani,dajepripravarazličnihljubezenskihnapojevmogoča.90 O temnampričajotudištevilnisrednjeveškistatuti,izkaterihjerazvi-dno,dasoseoblastinavsomočborileprotipripravljavcemtehzvar-kov.

Posvetni zakoni so skušali preprečiti predvsem uporabo ško-dljivegačarovništva.PodCerkvinimvplivompajesčasomapostalaprepovedanavsakršnacoprnija,sajsovnjejvidelioblikopoganstva,podobnokotjebiločaščenjedrevesinsvetihstudencev.Cerkevvča-rovništvunividelaničdrugegakakoroblikomalikovanja, saj se jetakočarovništvokakor tudimalikovanjezatekalokhudiču.Zato jebilo treba tako čarovništvokotvsedruge sledi poganstvapopolno-maizkoreniniti.AkljubtemujebilaCerkevvprimerjavisposvetni-mizakonodajamiprikaznovanjučarovnicinčarovnikovvelikoboljpopustljivainblaga.Mogočejehotelatakouveljavitisvojomočnadvernikiinpritemnihotelaizvajatiprevelikegapritiska.Lahkopa,daje prevzelamnenje nekaterih cerkvenih očetov, ki čarovništva nisojemaliprevečresno.91

VrnimosekusodiVeronikeDeseniške.Nasojenjujijepomagalbesednikoziromapomočnikpripravdiinsodiščejojeoprostiloob-tožbe.HermanII.sestemsevedanizadovoljilinjenesrečnomladen-kozaprlnagradOjstricaterjoukazalubiti.Tamstajodvanjegova

88 Schwabenspiegel,2.del,182.poglavje,str.36:Belich cristen mensch vngelaubig ist oder miz zaubrei vmb gat oder mit uergift oder mit gocz leichnam icht anders wirbet dan man ze recht sol vnd des uberweist werdent die sol man alle auf hurden prennen.Glejše:Dolenc,Kazenska pravda,str.15in16.

89 Glej:Tratnik-VolaskoinKošir,Čarovnice.90 Zljubezenskiminapojisenilepovzročilooziromadajaloljubezni,temvečsejojetudivsililo.Najpogostejšesestavinetehnapitkovsobilerazličnerastline(luštrek,mandragona,štiriperesnadetelja,trobelika,baldrijan,bršljan,cipresainlovor)aliposamezni deli živali (kri,meh, netopirjevo srce, zajčji organi,mačje srce in šeposebejžabe,žabjioziromakrastačinikraki,mravlje…).Schäfer,Agnes Bernauer, str.214in215.

91 Shahar,The Fourth Estate,str.268in269.

Mojca Kovačič

33

vitezapoznejetudiutopila.92PokopanajebilavBraslovčah.Friderik,kijenekjeokolileta1426prišelizzapora,93jedalsvojo»ljubljeno«prekopativJurklošter,kjer so17.oktobravsako letoobhajalinjenoobletnicosmrti.VnjenspominjeobdariltudikartuzijovBistri.94

Alisovsrednjemvekupoznaliljubezen?

V kolikšni meri je mogoče govoriti o pravi ljubezni medFriderikomII.CeljskiminVeronikoDeseniško?Menim,dagreprinjunizgodbiza resničnozagledanost inzaljubljenost.Nevidimna-mrečrazloga,zakajbiseFriderikdrugačeporočilznižjoplemkinjo,sajmutazakonskazvezanikakornimoglapomagatipridoseganjukakršnihkolipolitičnihciljevoziromamunidoprineslapomembnej-šihposesti.Kotsmovideli,sejemoralpolegtegazelodobrozaveda-titudiposledic,kisosledilenjegovemu»nepremišljenemu«dejanju.NekaterivtejzgodbinisovideliničdrugegakotsamošeenouspešnopolitičnospletkarjenjeCeljskihgrofovinogrskegakraljaSigismunda.VeronikaDeseniška naj bi bila namreč ključna oseba pri navezavistikovmedSigismundominBenetkami,skaterimijebilsprtogrskikralj.StemvzvezinajbibilaFriderikovaprošnjazaazilvzamenozagradoveinposestinačrtovanažedalečvnaprej,Veronikapasamooseba,kisojoCeljskiinSigismundprisvojihspletkahnesramnoiz-koristili.95Vendarnevem,zakajbipotemHermanCeljskisvojegasinadržalvzaporušekakoletopoVeronikinismrti,čeneravnozato,kerje družinske posesti še vedno nameraval predati enemu odmlajšihsinov.Ausodasejespetpoigralaznjim.Potemkostamuumrlaobamlajšasinova, jesprevidel,damunepreostaneničdrugega,kotda

92 Kronika grofov Celjskihporoča,dastajoutopilavčebru,str.20:[…]Nato so jo spet odpeljali na Ojstrico, kjer so jo hoteli umoriti z lakoto in žejo. Ker se pa to ni posrečilo, je poslal grof Herman tja dva viteza, ki sta jo dala pod Ojstrico utopiti v čebru.(Krones,Die Cillier Chronik,str.80:Darnach wardt sy wieder gen Osterwi-tz gefuhrt, daselbst man sy aber mit hunger und durst wolt getodt haben: do das aber nicht mocht geseyn, do schickt er zwen ritter hin, die sy undter Osterwitz in einer pottigen liessen trencken.)EnejSilvijPiccolominipapravi,dasojoutopilivtekočivodi:[…]concubinam vero pater Hermannus (ut est potentum iustitia) in profluentem demersisset[…].Piccolomini,opera quae extant omnia,str.411.Nave-denopo:Mlinar,Podoba Celjskih grofov,str,236.

93 HermanII.gajeimelzaprtegatakodolgo,doklerstaživelanjegovamlajšasinovaHermanIII.inLudvik.Kopastatadvaumrla,jeHermanmoralosvoboditiFrideri-kaizjetništvažepreprostozato,kerniimelkomuprepustitiposestiCeljskih.Glej:Klaić,Zadnji knezi Celjski,str.58.

94 Grafenauer,VeronikaDeseniška,str.413.95 Roth,Die»Hexe«Veronika,str.58in62.Glejtudistr.62,op.7.OtemjepisaltudiPirchegger,DieuntersteirischeAgnesBernauer,str.187–194.


34

izpustiFriderikainmuzaupaupravljanjedružinskegapremoženja.Čebidržalateorija,dajebilaVeronikavvseskupajprisiljena,kottrditudiPiccolomini(ac fortasse coacta peccaverat),invcelotnizadeviizigrana,biočesvojegasinanajverjetnejeizpustilžeprejoziromagamogočesplohnebizaprl.

Vendar,gledena to,dav srednjemvekuvečinaporočenihpa-rovnipoznalaljubeznikottakšne,sajsobiliskorajvsizakonidobropremišljeniinsklenjeniizpolitičnihrazlogov,zakoncapastasemedsebojkomajpoznala,sosizelotežkopredstavljali,kakšnomočnoču-stvoljubezensplohje.Zatososejimzdelatakšnanepremišljenade-janjazelonenavadnainnemogočaterjihnisoznalipripisatidrugemukakorčarovnicam incoprnicam.Dokler jebilanekavišja sila (npr.ljubezenskinapoj)krivazapogubnadejanja,jebilovsevnajlepšemredu.Ljubezenskinapoji sobili nekevrste alibiji za strast.96 Odnos medzakoncemajevvečiniprimerovtemeljilnazavestiopripadnosti,medsebojninaklonjenosti inspoštovanju.Čustvasobilaobzačetkuskupnegaživljenjapopolnomapostranskegapomena.Ljubezenseve-daniiznajdbapoznejšihstoletij,sajstabililjubezeninsrečatudisre-dnjeveškemučlovekuideal,atojebilastvar,kisejenavadnorazvilašelevzakonu–česeje–obprilagajanjuzakoncevnaskupnoživlje-nje.V večini primerov pa so bili uporabni nadomestki za ljubezen»nežnost«,»skrb«in»poštenost«vsmislulojalnosti.97Cerkevježeodsamegazačetkapredpisovalakrščanskocaritas,sajsejemožmoralobnašatikotpravigospodarnadsvojodružino,predvsempanadpo-drejenimiviteziinslužabniki.98

Vidimo torej, da so ljudje v srednjem veku prav tako poznaliljubezeninzaljubljenost.Iskalisorazličnenačine,kakobipretentalistaršeoziromaoblasti,dabisezizbranoosebolahkozakonitoporo-čiliterznjotudiživeli.Največkratpasejeromancakončalatragično,šeposebej,česejemoški,naprimervisokplemič,zaljubilinsiizbralizvoljenkonižjegastanu,čepravplemkinjo,sajjeimelvodjaplemiškerodbinepredočmisamokoristi,kimujihdoločenaporokalahkopri-nese.Večinaprebivalcevverjetnoravnozaradidogovorjenihporokintakratneganačinaživljenjanipoznalaljubezniinsejimjezdelazelonenavadna innevsakdanja tersosi joznali razlagatikotvplivnekenadnaravnesile.

96 Večotemglej:Rougemont,Ljubezen in zahod,str.42–45.97 Žvanut,Od viteza do gospoda,str.130in131.98 Kos,Vitezinugrabljenka,str.532.

Mojca Kovačič

35

Viri

Cusin,Fabio:DocumentiperlastoriadelConfineOrientaled’ItalianeisecoliXIVeXV.Archeografo Triestino,XXI,SerieIII,1936.

Krones,Franz:Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli. I: Die Freien von Saneck und der erste Graf von Cilli. II: Die Cillier Chronik.Graz,1883.

Kronika grofov Celjskih (prev. Ludovik Modest Golia). Maribor:Obzorja,1972.

Aeneae Sylvii Piccolominei Senensis, sive Pii Papae II. Historia Australis.AnalectamonumentarumomnisaeviVindobonensia[…]AdamiFrancisciKollariiII.Vindobonae1762.(Piccolomini,Historia Australis.)

Aeneae Sylvii Piccolominei Senensis, […] opera quae extant omnia […]: nunc demum post corruptissimas editiones summa diligen-tia castigata […]: his quoque accessit gnomologia ex omnibus Sylvii operibus collecta, & Index rerum […]. UnveränderterNachdruck.Frankfurta.M.:Minerva,1967.(Piccolomini,opera quae extant omnia.)

Otorepec, Božo, Centralna kartoteka srednjeveških listin. Zgodo-vinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU(1140–1500).

Pizan,Christinede:Knjiga o mestu dam.Ljubljana:Delta,1999.Schwabenspiegel,KurzformII(Hrsg.KarlAugustEckhardt),Hahn-

sche Buchhandlung, Hannover 1960. Monumenta Germaniae Historica,Fontesiurisgermaniciantiqui,Novaseries,IV.zve-zek.

Sveto Pismo Stare in Nove zaveze.Ljubljana:SvetopisemskadružbaSlovenije,1997.

Windeckes Denkwürdigkeiten zur Geschichte des Zeitalters Kaiser Sigismunds(Hrsg.WilhelmAltmann).Berlin,1893.

Woman Defamed and Woman Defended. An Anthology of Medieval Texts (ed.AlcuinBlamires,Karen Pratt inC.W.Marx).NewYorkinOxford:OxfordUniversityPress,1992.

Literatura

Baš,Franjo:Celjskigrofiinnjihovadoba.Celjski zbornik,1951.Brundage, JamesA.:Law, Sex, and Christian Society in Medieval

Europe.Chicago inLondon:TheUniversityofChicagoPress,1987.

Brooke,ChristopherN.L.:The Medieval Idea of Marriage.Oxford:OxfordUniversityPress,1989.


36

Dolenc,Metod:Kazenska pravda zoper Veroniko Deseniško. Ljub-ljana:ZaložbarektorataUniverze,1930.

Dopsch, Heinz: Die Grafen von Cilli – Ein Forschungsproblem?Südostdeutsches Archiv,17./18.zvezek.München,1974/1975,str.9–49.

Duby,Georges:Medieval Marriage. Two Models from Twelth-Century France. Baltimore in London: The Johns Hopkins UniversityPress,1978.

Enciklopedija Slovenije (ES), 1.–16. zvezek. Ljubljana: Mladinskaknjiga,1987–2002.

Ennen, Edith:Frauen im Mittealter.München: C.H. BeckVerlag,1985.

Freed, John B.: Noble Bondsmen. Ministerial Marriages in the Archdiocese of Salzburg, 1100–1343.IthacainLondon:CornellUniversityPress,1995.

Grafenauer,Bogo:VeronikaDeseniška.Slovenski biografski leksikon, 4.knjiga(Taborska–Žvanut).Ljubljana,1980–1991,str.412.

Gruden,Josip:Zgodovina slovenskega naroda.Celovec:Družbasv.Mohorja,1910.

A History of Private Life. Revelations of the Medieval World (ed.Georges Duby). Cambridge, Massachusetts, London: TheBelknapPressofHarvardUniversityPress,1988.

A History of Women. Silences of the Middle Ages (ed. ChristianeKlapisch-Zuber). Cambridge, Massachusetts, London: TheBelknapPressofHarvardUniversityPress,1992.

JanekovićRömer,Zdenka:Rod i grad. Dubrovačka obitelj od XIII do XV stoljeća.Dubrovnik:Hrvatskaakademijaznanostiiumjetno-sti,1994.

Klaić,Nada:Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone,Celjskizbornik(posebnaizdaja).Celje1982.

Kos, Dušan: Vitez in ugrabljenka: nasilnik in njegova žrtev?Acta Histriae (Prispevki z mednarodne znanstvene konference:Govoricanasilja,Koper,11.–13.oktober2001),10,2002, št.2,Koper2002,str.517–548.

Kos,Milko:Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stole-tja.Ljubljana:Slovenskamatica,1955.

Kozinc,Nina:Ženskeizvatikanskezakladnice.Delta, Revija za žen-ske študije in feministično teorijo,letn.3,št.1–2,1997.Ljubljana:Društvozakulturološkeštudije,1997,str.75–91.

Krones, Franz: Graf Hermann II. von Cilli. Eine geschichtli-ce Lebensskizze. Mitteilungen des historischen Vereins für Steiermark,21,1879,str.106–136.

Mojca Kovačič

37

Labarge,MargaretWade:A Small Sound of the Trumpet: Women in Medieval Life.Boston:BeaconPress,1986.

Mlinar,Janez:Podoba Celjskih grofov v narativnih virih.Ljubljana:Znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofske fakulteteUniverzevLjubljani,2005.

Pirchegger,Hans:DieuntersteirischeAgnesBernauer.Ausgewählte Aussätze. Zum 75. Geburtstage Hans Pircheggers (hrsg. vomHistorischenVereinfürSteiermark).Graz,1950,str.187–194.

Pohl,Walter:Habsburžani. Zgodovina evropske rodbine.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1994.

Roth,FranzOtto:Die»Hexe«Veronika.Liebeszauber,Adelspolitikund»Renaissance«–Menschenimsteirischenfrühen15.Jahr-hundert.Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs,37,1987,str.57–69.

Rougemont, Denis de: Ljubezen in zahod. Ljubljana: Založba /*cf(Rdečazbirka),1999.

Schäfer, Werner: Agnes Bernauer und ihre Zeit. München: Droe-merscheVerlagsanstaltTh.KnaurNachf.,1987.

Shahar, Shulamith:The Fourth Estate. A History of women in the Middle Ages.LondonandNewYork:Methuen,1983.

Shahar,Shulamith:TheHistoryofWomenintheLaterMiddleAges–AGeneralView and Problems ofResearch.Frau und spät-mittelalterlicher Alltag, Internationaler Kongress Krems an der Donau 2. bis 5. oktober 1984,VeröffentlichungendesInstitutsfürmittelalterlicheRealienkundeÖsterreichs,Nr. 9.Wien:VerlagderÖsterreichischenAkademie derWissenschaften, 1986, str.9–18.

Sheehan, Michael M.: Marriage, Family, and Law in Medieval Europe: Collected Studies (ed. James F. Farge). Toronto andBuffalo:UniversityofTorontoPress,1997,str.38–86.

Štih,Peter:Celjskigrofje– ševedno raziskovalniproblem?Celjski grofje, stara tema – nova spoznanja,Zbornikmednarodnegasim-pozija,Celje,27.–29.maj1998(ur.RolandaFugger-Germadnik).Celje:PokrajinskimuzejCelje,1999,str.11–19.

Štih, Peter: Celjski grofje, vprašanje njihove deželnoknežje oblastiin dežele Celjske.Grafenauerjev zbornik (ur. Vincenc Rajšp).Ljubljana:ZRCSAZU,1996,str.227–256.

Till,Jože:Hema Krška. Njen svet in njeni sledovi.Celovec:Mohorjevadružba,2005.

Tratnik-Volasko, Marjeta in Košir, Matevž: Čarovnice. Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah. Ljubljana:Znanstvenoinpublicističnosredišče,1995.


38

Uitz,Erika:Die Frau in der mittelalterlichen Stadt.Leipzig:EditionLeipzig,1988.

Vilfan,Sergij:Pravna zgodovina Slovencev.Ljubljana:Slovenskama-tica,1996.

Vilfan,Sergij:Obnekaterihstarihženitnihobičajihobsoškihinbe-neškihSlovencev.Slovenski etnograf,letnikVI–VII,1953–1954.Ljubljana: Etnografski muzej v Ljubljani, DZS, 1954, str.157–195.

Vilfan, Sergij:Zakonska zveza pri Slovencih v zgodnjem srednjemveku. Zbornik znanstvenih razprav, XL. letnik, Ob 60-letnicifakultete (1920–1980).Ljubljana:UniverzaEdvardaKardeljavLjubljani,PravnaFakulteta,1980,str.1–27.

Vilfan, Sergij: Zgodovinska pravotvornost in Slovenci. Ljubljana:Cankarjevazaložba,1996.

Žvanut,Maja:Od viteza do gospoda.Ljubljana:Znanstveni inštitutFilozofskefakultete,1994.

VeronikaofDesinic–unfortunateloveandforbiddenmarriagesintheMiddleAges

Summary

In theMiddle Ages, marriages were founded on well-definedlaws,whichwereregulatedbycanonlawsincethebeginningofthe13thcentury.Sincethe4thLateranCouncil(1215),marriagewascon-sidered a sacrament, and formally, only amutual consent betweenthe bridegroom and the bridewas enough to conclude amarriage.Nevertheless,futurespousesdidnothaveasayintheirchoiceofpart-ner.Itistruethattheexpressionmatrimonium contrahere,stipulatedincitystatutes,indicatesthatmarriagewasacknowledgedasamu-tualconsentbetweenthehusbandandthewife,withapriestmerelyplayingtheroleofawitness.Butinalllikelihood,theconsensuswaslimitedtowordsthebridegroomandthebrideexchangedinfrontofthepriest, for thedecisiononmarriagechoice still remained in thehandsofparentsorguardians.Mutualconsent,whichwas,accordingtocanonlaw,sufficienttoconcludeamarriageaswellaspre-arrangedmarriages,resultedinsecretmarriagesormarriagesforbiddenbypar-ents.Itwasthestatutorylawthatfoughtthesemarriages,butitwasnoblemenwho feared themmost, because secretmarriagesof theirsonsanddaughterscouldthwarttheirmasterplans.Oneofthebest-knownexamplesofforbiddenmarriageiswithoutdoubtthemarriage

Mojca Kovačič

39

betweenFriedrichII,CountofCilli,andVeronikaofDesinic,whichendedwithVeronika’sdeath(murder?).


41

Izvleček

Članekobravnavanekatereelemente,kipovezujejoitalijanskegapesnikaDantejaAlighierija(1265–1321)sslovenskimozemljem.ŠedanesježivoizročilooDantejevembivanjunaTolminskem,kipanimazgodovinskepodlage.V19.in20.stoletjusoomenjenoizročilotertudiDantejevodolo-čitevKvarnerskegazalivakotvzhodneitalijanskemejezasvojepolitičneciljeizrabljaliitalijanskinacionalisti.

ključne besede

DanteAlighieri,slovenskoozemlje,Tolminska,Božanska komedija, na-cionalizem

AbstrAct

Thepaper treats some elements that link the Italian poetDanteAligh-ieri (1265–1321)withSlovenian territory.There is still alivea traditionofDante’s sojourn in the area ofTolminwhichhas nohistorical basis,becauseitisbasedonsomeerrorsofsomehistoriansofFriuli.Inthe19th and 20thcenturiestheabovementionedtraditionandDante’sdefinitionoftheGulfofKvarnerastheeasternItalianboundarywereexploitedbyItal-iannacionalistsfortheirpoliticalends.

key Words

DanteAlighieri, Slovenian territory, the Tolmin area,La Divina Com-media, nationalism

I.

ČepravnasodDantejaAlighierijaločujekarsedemstoletij,paverzi njegove vrhunske literarne stvaritve, Božanske komedije, še vednoponosnokljubujejozobučasa.Časpa lahko,podrugistrani,popačimarsikaterodejstvo;takosovpreteklihstoletjihbujnaljudska

Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje?

nevA MAkuc*

* NevaMakuc,univ.dipl.italijanistkainzgodovinarka,asistentka,Zgodovinskiin-štitutMilkaKosa–RaziskovalnapostajavNoviGorici,Delpinovaulica12,[email protected]

42

domišljijaterugibanjainnepazljivostnekaterihpiscevustvarilizani-mivoizročilo,kipovezujeDantejasslovenskimozemljem.Pojavilesosenajrazličnejšeteze,prežetezugibanjiinzgodovinskimipripoved-kami,pokaterihnajbislavnipesnikbivaltudinaslovenskemozemlju.VzvezistemseomenjajoPostojnskajama,RakovŠkocjan,Križnajama,Devin,Gorica,Lož,adalečnajvečjiodmevjeimeloizročilooDantejevembivanjunaTolminskem.DanteAlighierijebilnamrečkotvidnipripadnikbelihgvelfovleta1302,potemkosooblastvFirencahpridobiličrnigvelfi,obsojennajprejnaizgon,kasnejepašenasmrt.Včasuobsodbeganibilovrojstnemmestu,vkateregasezaradiob-sodbeninikdarvečvrnil.Dosmrtileta1321sejeselilporaznihitali-janskihdvorih,biljenaprimervVeroni,RaveniinBologni.

Zaustavimosesedajpriustnemizročilu,kiješedanesživonaTolminskeminkisepojavljavrazličnihinačicah.Izročilosejena-mrečvtekustoletijspreminjalo,ljudskadomišljijagajeobogatilasslikovitimielementiinanahronizmi.Enaizmedtehzgodovinskihpri-povedkgovori,danajbiDantekotgostoglejskegapatriarhaPaganadellaTorrejaobiskalTolmin,kijetedajspadalpodpatriarhovooblast.PravnaTolminskemnajbitudispisalnekajspevovPekla.Nočinajbipreživljalnatolminskemgradu,dnevepavt. i.DantejevijamivbližiniTolminskihkorit(jamasedanesimenujeZadlaška). Ob mraku najbigavidevali,kakojevrdečioblekisedelpredjamo.1 Privredno-tenjutepripovedkepajepotrebnoupoštevati,dajeustnoizročilo,kipovezujeDantejasTolminsko,zelobogato,raznovrstnointudipolnonepravilnosti,kidokazujejo,dadomišljijanepoznameja,sajsone-katere inačice pripovedke tako polne zmot in anahronizmov, da sepopolnomaoddaljujejoodDantejevedejanskevlogevzgodovini.Najcitiramleenprimer,enorazličicopripovedke,kijojeleta1961pove-daldomačinAndrejLebanizZadlaza:

V prvi svetovni vojni je prišel Italijan Dante s svojo vojsko v naše kraje. Ker so za njim prišli Avstrijci izza Predila in čez Ljubinj, se je Dante s svojo vojsko umaknil v dolgo podzemljsko jamo, ki se danes imenuje Zadlaška. Nekaj časa je Dante v jami živel s svojo vojsko, ko pa so sovražniki odšli, jo je popihal čez Krn proč iz naših krajev. Zato jo nekateri še danes imenujejo Dantejeva jama[…].2

Take in podobne različice pripovedke lepo kažejo, da vsaj delprebivalstvaniimeljasnepredstaveoDantejevemživljenjuinnjegovivlogivzgodovini.Polegtegapatudinizgodovinskihdokumentov,ki

1 Rutar,Zgodovina Tolminskega,str.82.2 Dolenc,Gradivo,str.223.

Neva Makuc

43

bilahkodokazali,dasemordazaustnimizročilomskrivakančekve-rodostojnosti.VpreteklostisomnogipisciskušalipravvpripovedkahinnekaterihzgodovinopisnihspisihiskatidokazzaDantejevobiva-njenaTolminskemoz.vFurlanijinasploh,sajjevDantejevemčasuTolminspadalvokvirkneževineoglejskegapatriarha.

Ustavimoseprinajzgodnejšihzgodovinskihspisih,kiporočajooDantejevemobiskuFurlanije.Vzačetku16.stoletjajevidemskino-tarGiovanniCandidospisalzgodovinopisnodeloCommentariorum Aquilejensium libri octo, posvečeno furlanski zgodovini.Vnjem jetrdil,danajbipregnanifirenškipesnikenoletoprebivalvVidmukotgostpatriarhaPaganadellaTorreja.3Tastavekjepostalosnovazana-stanekpripovedkinvrstenapačnihsklepanjprikasnejšihfurlanskihhistoriografih.Malokasneje,pravtakov16.stoletju,sejefurlanske-mu zgodovinopiscu Jacopu Valvasoneju diManiagu, navdušenemunadlepotamiTolminske,utrnilamisel,dasepravtoobmočjeskrivavozadjueneizmedDantejevihtercin.4OmenjenatercinasevprevoduAndrejaCapudraglasi:

– tako smo nočevali tam mi trije:jaz kakor koza, ta dva kot čuvaja,a z leve in desne nas pečina krije.5

Kotvidimo,selahkozmalodomišljijetatercinananašanamar-sikaterikraj.Valvasonepajepolegtegacelozapisal,dasemujeza-zdelo,dajenaenemkamnuvt.i.DantejevijamivbližiniTolminskihkoritzapisanonjegovoime.VpodkrepitevsvojihugibanjjenavedelnekoskalonadrekoTolminko,kinajbiseimenovalaDantejevstol,in izročilo,danajbina temkrajuDantepisal tudionaravi rib.NaosnovitegajepriopisovanjuživljenjapatriarhaPaganazapisal,dajeDanteznjimpogostoobiskovalTolmin,kinajbibilkotustvarjenzaspekulacijefilozofovinpesnikov,sajnajbiohranjalvelikobarbarske-gainzdruževalgrozotokrajaz ljubkimpogledomnapolja,obrežjein rodovitno in dobroobdelano zemljo.V temčudovitemkrajunajbiDantevzadovoljstvopatriarhaspesnilnekajverzovBožanske ko-medije,sajnajbiimeliopisanikrajivelikopodobnostistolminskimikraji.6Valvasonejevetrditvesoseopiralelenaomenjenagolaugiba-njainsobilabrezvsakršnezgodovinskeosnove,mordasonastalale

3 Candido,Commentariorum Aquilejensium,VI.knj.4 Bianchi, Del preteso soggiorno,str.206.5 Alighieri,Božanska komedija,prev.Capuder,str.133. Voriginaluseverziglasijo:

Tali eravamo tutti e tre allotta, | io come capra ed ei come pastori | fasciati quinci e quindi dalla grotta(Divina Commedia, Purgatorio,XXVII,85–87).

6 Bianchi, Del preteso soggiorno,str.167–168.


44

podvtisomCandidoveomembe,danajbibilDantegostoglejskegapatriarha.StemjeValvasoneneupravičenosklepal,najbiseDantezaustaviltudinatolminskemgradu,kateregalastnikjebilpatriarh.

V19.stoletjusejestemproblemompoglobljenoukvarjalGiusep-peBianchi.PustimoobstraniizrazitociničninačinBianchijevegaiz-ražanjainnjegovozaničevanjeprebivalcevTolmina,kijihjeprikazo-valkotneumneingrobegorjane,kigovorijobarbarskidialekt,inserajeposvetimonjegovemupreučevanjuproblemaDantejevegabivanjavVidmuinvTolminu.Leta1844jeobjavildeloDel preteso soggiorno di Dante in Udine od in Tolmino durante il patriarcato di Pagano del-la Torre e documenti per la storia del Friuli dal 1317 al 1332.Bianchijenatančnopreučilvireterprepričljivodokazal,daizročilonimani-kakršnezgodovinskeosnove,terdajeCandidoodlomekoDantejevihzatočiščihvzelizdelaDelle vite de’ pontefici,kigajev15.stoletjuspisalBartolomeoSacchi, imenovanPlatina.Candidopa jepri temzagrešilenovelikonapako.VPlatinovemdelulahkonamrečberemo,dajeDantejaizFirencpotvodilavkrajForum Livii, torej današnji Forlì.Candidopa jeočitnozaradinepazljivosti inpodobnosti imenzamenjalPlatinovForum Livii s krajem Forum Julii,torejFurlanijo,7 inposledičnokotkrajDantejevegabivanjaoznačilVidem,političnoinverskosrediščeFurlanije.Potrebnopajeupoštevatišeenvidik,kizavračaDantejevobivanjevtehkrajih,insicerrazličnapolitičnasta-liščaDantejainnjegovegadomnevnegapokrovitelja,oglejskegapatri-arha.DantejekotpripadnikfrakcijebelihostronasprotovaltežnjampapežaBonifacijaVIII., da bi podredil Firence in druga toskanskamestadržavisv.Petra,medtemkojePaganodellaTorrekotčrnigvelfpodpiral papeško stran. Tudi veliko drugih zgodovinarjev (kot npr.SimonRutar,CarlvonCzoernig,MilkoKos,BrankoMarušičinPeterŠtih)8 je izrazilomnenja,daninobeneosnove,napodlagikaterebilahkotrdili,dajeDanteobiskalTolminskooz.Furlanijonasploh.

Izročilopajev20.stoletjudobilotudipolitičnipredznak.Vsvo-jihprizadevanjihzadokazovanjeitalijanskostitegamejnegaobmočjasogaznavdušenjemizrabljaliitalijanskinacionalisti.VjavnemparkuvTolminujebil8.avgusta1929slovesnopostavljenDantejevbronastidoprsnikip.Slovesnosti se jeudeležilcelo italijanskiprestolonasle-dnikHumbert Savojski. Pomenljivo je dejstvo, da so pobudo za toiniciativodali tolminski fašisti. Izrazitnacionalističninabojdejanjapastadokazovala tudinapisanapodstavkukipa,kiseprevedenavslovenščinoglasita:

7 Isti,nav.delo.8 Isti,nav.delo,str.225–226;Czoernig,Gorizia,str.276,529;Kos,Dantejevisledovi;Marušič,Tolminska,str.27–34;Štih,DuhDanteja,str.22.

Neva Makuc

45

Dante ob mejah, ki jih je začrtal BogterFirence italijanskemu Tolminu.9

Odogodkusoporočaligoriški časopisi.TednikL’idea del po-polo jeobtempoudarjalpredanopodložnostdomačinov,kipanisooznačenikotSlovenci,temvečlekottujerodno prebivalstvo.10 Goriško fašističnoglasiloL’Isonzo jevelikoporočalootejslovesnostiingledekipazapisalo,dabole-taponovnodokazovalitalijanskosttegameste-ca.Mogočejezanimivocitiratizgovorenodlomekizčlanka,kinapo-vedujeomenjenoslovesnost,sajodražafašističniodnosdoSlovencevvPosočju.Vslovenskemprevoduseodlomekglasi:

Novi otroci Italije, tako jih lahko imenujemo, kljub temu da ima njihov jezik drugačen izvor in naglas, se bodo zbrali okrog doprsnega Dantejevega kipa ter bodo čutili ponos do svoje nove domovine in osvetljeni z lučjo naše tisočletne civilizacije, bodo tudi oni blagoslovili naše padle, ki so jih s svojo žrtvijo osvobodili sivine njihove podložne podrejenosti, kateri so se hlapče-vsko vdajali.11

Italijanskinacionalistinisoskrivalipolitičnevloge,kinajbi joigral Dantejev kip v središču Tolmina, prav nasprotno. Kip naj biopominjal sovražnike,naj sezavedajo italijanskeveličine ternaj sebojijo in spoštujejo Italijane.Podobnonalogo je imel tudiDantejevspomenik,kisogapostavilinašeenemobčutljivemmejnemobmo-čju,insicervTridentu.12PodrugisvetovnivojnijeDantejevkipdo-živel razgibanousodo.Potemko jebil rešenpreduničenjem, jebilrazstavljenvTolminskemmuzeju,kasnejepanadokajneprimernemmestu,insicervgostilnivLočah.Oktobra1993jebilznepremišlje-nopotezoponovnopostavljenvTolminu,pravnakraju,kisomugadesetletjapredtemodredilifašisti.Tojesprožiloživahnečasopisnepolemikevslovenskihčasopisih.13Šeistegaletajebilkipodstranjenindanessehraninazanjnajprimernejšemmestu,vTolminskemmu-zeju.Odstranitevjeodmevalavitalijanskihčasopisih,kisotodejanjepovezovalizdejavnostjonekdanjega jugoslovanskega aparata, ki naj

9 Il Piccolo,15.11.1993,št.42.Voriginalusenapisaglasita:Dante presso i confini segnati da Dio in Firenze a Tolmino italiana.

10 L’idea del popolo,11.8.1929,št.33,str.1(popolazioni allogene).11 L’Isonzo,12.8.1929,št.83,str.1.12 L’Isonzo,8.8.1929,št.81,str.2;12.8.1929,št.83,str.1.13 Delo,28.10.1993,št.251,str.10;30.10.1993,št.253,str.22;6.11.1993,št.258,str.22;13.11.1993,št.264,str.22.


46

biželelrazpihovatiideološkispopadmedSlovenciinzahodnimsve-tom.14

VfašističnemobdobjusejevTolminuodvijalašeenaprireditev,kisejenavezovalanaizročilooDantejevembivanjunaTolminskeminnapomen,kisogatejzgodovinskipripovedkipripisovaliitalijan-skinacionalisti.Septembra1932jenamrečDruštvozafurlanskodo-moznanstvo (Deputazionedi storiapatriaper ilFriuli)organiziralasvojletnikongrespravvTolminu.Nanjemjebilomeddrugimizpo-stavljeno,da jeprihodvelikegapesnikapomenil znak italijanskostiPosočja. Kongresniki so se celo poklonili Dantejevemu spominu zobiskomDantejevejame.15

II.

VpreteklostistadvaverzaizIX.spevaDantejevegaPekla igralavlogovzapletenihslovensko-italijanskihinhrvaško-italijanskihod-nosih.Omenjenaverzasevslovenskemprevoduglasita:

in v Pulju, kjer Kvarner v obalo buta,zaklepa Laško in mejé mu moči16

S temi besedami je Dante italijansko vzhodno mejo potegnilvsedoPuljaoz.KvarnerskegazalivainvsoIstrovključilvitalijanskiokvir.Znanaverza,zapisanavzačetku14.stoletja,staimelaprecejšenodmevv19. in20.stoletju,sajstapostalaeden izmedargumentov,s katerimi je iredentistično gibanje skušalo utemeljevati svoje oze-meljskeapetite.17Medštevilnimiitalijanskiminacionalisti,kisoseznavdušenjemzatekaliktemaverzoma,jevredenomembezlastiita-lijanskipolitikinrevolucionarGiuseppeMazzini,kijevzvezistemzapisal,da jeIstra italijanskainda jevzhodnaitalijanskamejabilazačrtanaževčasu,kojeDantezapisaltaverza.18

14 Il Piccolo,15.11.1993,št.42,str.8;16.11.1993,št.265,str.9,[14];26.8.1994,št.201,str.9.

15 Ilconvegno,str.395–398.16 Alighieri,Božanska komedija,prev.Capuder,str.63. Voriginaluseverzaglasita:Si

com’a Pola presso del Quarnaro, | che Italia chiude e i suoi termini bagna (Divina Commedia, Inferno,IX,113–114).

17 VerzaomenjažePeterKoslervdeluDas Programm,str.18–19.18 I confini orientali d’Italia erano segnati fin da quando Dante scriveva: […] A Pola

presso del Carnaro | che Italia chiude e i suoi termini bagna. […] L’Istria è nostra (Mazzini,Politicainternazionale(1871),str.122).Vslovenskemprevodu:Vzhodne meje Italije so bile določene že v času Dantejevega pisanja: […] in v Pulju, kjer Kvarner v obalo buta, | zaklepa Laško in mejé mu moči. […] Istra je naša.

Neva Makuc

47

Pravvenemizmednajboljrazgibanihinodločilnihobdobij,kijihjedoživelitalijanskinarod,ševesvznesennadpravkardoseženozdružitvijoinvpričakovanjunovihuspehov,soleta1865poItalijipo-tekalapraznovanjašeststoletniceDantejevegarojstva.Obtemstaod-mevalatudiznanaverzaIX.spevaPekla.GlasilogoriškihSlovencevUmni gospodar jevzasmehljivemtonupisalooprizadevanjihgori-škihItalijanov,dabivdvoranimestnegasvetapostavilikipDanteja,saj jim je oblast prepovedala zbirati prispevke zaDantejev spome-nik,kinajbigapostavilivFirencah.ZaradiobjaveteinšenekaterihdrugihnovicsoItalijanidosegliukinitevslovenskegaglasila.GoriškiSlovencisosvojeglasiloponovnodobilidobroletokasneje,leta1867,kojezačelaizhajaliDomovina.19Vlogoomenjenihverzovkotorodjevrokahitalijanskihnacionalistovprinjihovihiredentističnihtežnjahjeprikazovalatudispominskaplošča,kijojedecembra1918obprihodunaTolminskopredvhodomvt. i.DantejevojamopostavilabrigadaSassari.Dantejusopripisalicelopreroškovlogo.Besediloteganapisase,prevedenovslovenščino,glasi:

Kvarner v obalo butazaklepa Laško in mejé mu moči.IX. spev, verza 113 in 114V Dantejev spomin, ki se je tu med različnimi ljudstvivztrajno ohranjal skozi stoletja,spoštljivo postavila brigata Sassariob zaključku svete vojne,ki je za vedno dala domovinipo njem prerokovane meje.4. decembra 1918 – ob tridesetdnevnici zmage.20

Ploščajebilavdrugisvetovnivojniuničena,leta1966pajetol-minskoturističnodruštvoznepremišljenopotezonaistemmestupo-stavilonovoploščo,posvečenoDanteju.

19 Marušič,DivinaCommediavslovenščini,str.318.20 Pavšič, Spomeniki, str. 343.V originalu se besedilo glasi: IL QUARNARO CHE

ITALIA CHIUDE E I SUOI TERMINI BAGNA IX. vv. 113=114 ALLA MEMORIA DI DANTE QUI TRA GENTI DIVERSE TENACE NEI SECOLI POSE RIVERENTE LA BRIGATA SASSARI AL TERMINE DELLA SANTA GUERRA CHE HA DATO PER SEMPRE ALLA PATRIA I CONFINI DA LUI PROFETATI IV DICEMBRE MCMXVIII – TRIGESIMO DELLA VITTORIA.


48

III.

Nakratko se zaustavimopri prevajanjuDantejevepoezije, na-tančnejeBožanske komedije,vslovenščino.NaSlovenskemsejezani-manjezaDantejevadelanajbržrazširiloževčasuprotestantizma,kojebilpoložajslovenskegajezikaprimerljivspoložajemitalijanskegajezikavDantejevemčasu.NajstarejšaizdajaBožanske komedije, ki se daneshranivSloveniji,nosiletnico1520inizviraizknjižnicestiške-gasamostana,danespasehranivNarodniinuniverzitetniknjižnicivLjubljani.17.stoletjeinprvapolovica18.stoletjanistabilanaklo-njenaDantejevipoeziji.ZaobdobjeromantikepajeznačilnavisokarecepcijaDanteja, ki sekaže zlasti vdelovanjuprvega slovenskegadantologaMatijeČopainvpesniškemustvarjanjuFrancetaPrešerna.Slovenskiučenjakisosetakozačelizarespoglobljenoukvarjatizdan-tološkimištudijamišelev19.stoletju;tedajdobimotudiprvesloven-skeprevodeBožanske komedije.21PrevajanjeDantejajevelikpodvig,sajzahtevavelikoznanjainpesniškespretnosti.PrvislovenskiprevodBožanske komedije jenajkasnejevtridesetihletih19.stoletjapripra-vilJanezČop,bratMatijeČopa.Prevodjeobsegalleznaniodlomek,ki govori ousodigrofaUgolina;danes je izgubljen.Prviohranjeniprevod je leta 1835 pripravil StankoVraz. TonePerčič je opozoril,dasmoSlovencidobiliprvicelotenprevodBožanske komedije dokaj poznovprimerjavizvečinoevropskihnarodov,asmobilimedprvimislovanskiminarodi,kisosezačeliukvarjatisprevajanjemtegadela(prehitelisonaslePoljaki).Vdrugipolovici19.stoletjasodelnepre-vodepripravilitudiFranjoZakrajšek,AlešUšeničnikternekineznaniprevajalec,kateregarokopisniprevodsoodkrilivŠtudijskiknjižnicivCelju.Prvi,kijeprevedelcelotenDantejevPekel,pajebilJovanVeselKoseski.Časprvepolovice20.stoletjajebilzelonaklonjenpreuče-vanjuinprevajanjuDantejevihdel.DelneprevodestapripravilaOtonŽupančičinAlešUšeničnik.Medletoma1910in1925pajedantologJosipDebevecvDomu in svetu objavilprvi slovenskiprevodcelo-tne Božanske komedije.Leta1959stabilaobjavljenašedvaprevodaPekla, enega je pripravil medanski pesnikAlojzGradnik, drugegapaTineDebeljak.SlednjijenekajletkasnejeobjaviltudidrugispevVic,vBuenosAiresupajepripravljaltudiprevodcelotneBožanske komedije,adoobjavenajverjetnejeniprišlo.Gradnikpajeleta1965objavilšeprevodVic. TudiCirilZlobec,kijemeddrugimprevedelv

21 20. stoletje je prineslo tudi nekaj zanimivih del, kot na primer zbornik Dante 1321–1921,kigajeuredilAlojzijResinprikateremsosodelovalitudiitalijanskizgodovinarji indantologi.Zbornikjedveletikasnejeizšel tudivitalijanščini.OpomenutegazbornikagovoriRebulovčlanekEvropskimomentvGorici1921.

Neva Makuc

49

slovenskijezikcelotnoDantejevodeloVita nuova,sejeukvarjalspre-vajanjemBožanske komedije,vpetdesetihletihprejšnjegastoletjajenamrečobjavilprevodI.inIII.spevaPekla.Leta1966jeizšelodličenprevodcelotneBožanske komedije,kigajepripravilAndrejCapuder.Delojedoživeloževečponatisov.Vosemdesetihletihjedelneprevo-de Pekla objaviltudiFedjaKošir.22

Dantejeva pesnitev je polna toponimov, ki se nanašajo na naj-različnejšedeželetedajpoznanegasveta,sajsevelikipesnikvsvoji»enciklopedijisrednjeveškegaznanja indogodkov«23 ni omejil le na Apeninskipolotok.Takosev32.spevuPeklaomenjatudizanimivinskrivnostentoponimTambernicch. Dantesejemedsvojimnamišlje-nimpotovanjemvonstranstvuznašeltudivdeveteminnajglobljemkroguprekletegasveta,kjernajbibilikaznovaniskupajzLuciferjemnajhujšigrešniki, izdajalci.Ti sovečnozamrznjenivvelikemzale-denelemjezeru,imenovanemKocit.Pravvzvezistemjezeromita-lijanski pesnik v 28. verzu 32. speva omenja gori Tambernicch in Pietrapano.SlediodlomekvprevoduAndrejaCapudra:

Ni še avstrijska Donava, svečana,tako zaležnega prtu imela in ne pod mrzlim nebom daljna Tana,

kot je prevleka ta, in če zgrmelabi nanjo Javornik ali vrh Panje,ne škripne niti rob, tak je debela!24

LokalizacijagorePietrapananiproblematična,sajjeuveljavljenomnenje,dasenanašanagorovApuanskihAlpah,kidanesnosiimePaniadellaCroce.Odprtopaostajavprašanje,kateragoraseskrivazaimenom Tambernicch.Najpogostejesenavajanaslednjemožnerešitveteuganke:JavornikpriPostojni,FruškagoravSremuinTamburavApuanskihAlpah.Omenitivelja,daDantejevTambernicch ni bil de-leženpretiranegazanimanjamedSlovenci,sajlahkovslovenskilite-raturi,kiobravnavaDantejaalinjegovoznamenitodelo,vnajboljšem

22 Perčič,Dante;Pogačnik,RecepcijaDanteja,str.212–217;Marušič,DivinaComme-diavslovenščini: prevodi,str.27–32;Perčič,RecepcijaDanteja,str.29–52.

23 Alighieri,Božanska komedija,prev.Debeljak,str.LXIV.24 Alighieri,Božanska komedija,prev.Capuder,str.165. Voriginaluseverziglasijo:

Non fece al corso suo sì grosso velo | di verno la Danoia in Osterlicchi, | né Tanaì là sotto il freddo cielo, | Com’era quivi; che se Tambernicchi | vi fosse su caduto, o Pietrapana, | non avrìa pur dall’orlo fatto cricchi (Divina Commedia, Inferno, XXXII,25–30).


50

primerunaletimolenaskromneomembetegaproblema.25VprašanjelokalizacijeteskrivnostnegorepalahkozasledimoževkorespondenciMatijeČopa.Izpisma,kigaje4.avgusta1828pisalpravnikuFrancuLeopolduSaviu,jerazvidno,dajetoponimvzbudiltudiČopovozani-manje.LjubiteljDantejevepoezijejeskušalrazvozlatitouganko,akotjesampriznal,neuspešno.26Vpismu,kigajepisalJerneju Kopitarjumarcaaliaprila1829,pajepohvalilnjegovozamisel,najseTabernich zamenjazJabernichom.27 Tambernicch jepritegniltudipozornostgo-riškegapolitikainalpinistaHenrikaTume,kije12.novembra[193]028 vpismuuredništvurevijeCe fastu?izrazilmnenje,dajemordanaj-primernejevtejomembiiskatigoroTamburo.29

KakopasoproblemTamberniccha skušalirešitislovenskipre-vajalciBožanske komedije? JožeDebevec jeTambernicch nadome-stilzbesedoTambernik(imejetakolepriredilslovenskimpravopi-snimpravilom)indodalizčrpnoopombo,kidokazuje,dasejetudisampoglabljal v problemnjegove interpretacije.30AlojzGradnik jeTambernicchzamenjalkarzJavornikom.Vopombah,kijihjenapisalNikoKošir, pa je opozorjeno na različnemožne interpretacije tegatoponima.31PolegGradnikovegaprevoda je leta1959 izšel tudi slo-

25 TemuproblemuseposvečačlanekNeveNemecDanteAlighieriinslovenskooze-mlje.

26 Tabernicha ne poznam in ga tudi ne morem nikjer najti – pregledal sem več zemlje-pisnih del, pa ga ni v nobenem; tukajšnji profesor Jakob Zupan s svojih potovanj natančno pozna kraje, kjer naj bi bil ta hrib, namreč Slavonija, pa o njem nima niti pojma. Ime mora biti pri Danteju pač do nespoznavnosti izmaličeno.V opombi k temu stihu v Kannegiesserjevem prevodu je tako samo »Tabernik, visoka gora v Slavoniji«. Streckfuss je prevedel: »In tudi če bi se Mont Blanc z vso svojo močjo prevalil nanj« etc. in pravi v opombi: »V izvirniku sta tukaj dva, vsaj le redkim nem-škim bralcem znana hriba v Slavoniji in Toskani.«Čop,Pisma in spisi,str.38–41,193.

27 Isti,nav.delo,str.61–64;Perčič,Dante,str.128–129.28 Vpismu,kisehranivokviruTumovegaarhivavprostorihRaziskovalnepostajeZRCSAZUvNoviGorici,jeTumaprinavedbidatumaletooznačilzgoljsštevilko0,zatoštevilkevoglatemoklepajudopolnjujejocelotnoletnico,kotjojerekonstru-iralBrankoMarušič,urednikTumovihpisem.

29 Lessi nel Nr. 7–8 a.e. con interesse l’articolo “Nomi stranieri delle Città Friulane” del sig. P.S. Leicht e trovai riportato il nome geografico di Tabernich, colla relativa interpretazione in Javernich. Una più corrispondente interpretazione ebbi a trova-re nella rivista: “Le Vie d’Italia” del T.C.I. alla pag. 294 del 1929 dove la vetta ora denominata Tambura corrisponderebbe al Tabernich dantesco.Tuma,Pisma,str.475.Vslovenskemprevodu:Z zanimanjem sem prebral v št. 7–8 članek »Tuja imena furlanskih mest« g. P.S. Leichta in sem našel navedeno zemljepisno ime Tabernich z interpretacijo, da gre za Javernich. Primernejšo interpretacijo sem našel v reviji »Le Vie d’Italia«, ki jo izdaja T[ouring] C[lub] I[taliano]; na str. 294 za leto 1929 piše, naj bi sedaj imenovani vrh Tambura ustrezal Dantejevemu Tabernichu.

30 Debevec,LaDivinaCommedia,str.433–434.31 Alighieri,Pekel,prev.Gradnik,str.251.

Neva Makuc

51

venskiprevodPekla,kigajenapodlagiDebevčevegapripravilTineDebeljak.PrevajalecjezarazlikoodDebevcaTambernicchprevedelstoponimomJavornik,sajjemenil,dajevelikiitalijanskipesnikimelvmislih prav to goro, ki naj bi se v italijanskem jeziku imenovalaTabernich.Vzagovortepoenostavitvejezapisalneprimernopripom-bo:Seveda se bo slovenski prevajalec odločil za slovensko tezo.32

Ob tem pa je bežno omenil tudi možnost, da se ime nana-ša na Fruško goro ali na Tamburo, ki naj bi se nekoč imenovalaStamberlicche.AndrejCapuderjeDantejevTambernicch nadomestil zJavornikomterpritemvopombahopozorilnarazličnemožnein-terpretacijeDantejeveomembe.33ProblemprevajanjaTamberniccha je najboljerešilDebevec,kisejeodločilzabesedoTabernikinizčrpnoopombo.Gradnik,DebeljakinCapuderpasoizbralimanjprimernorešitev,skrivnostnoimesopreprostozamenjalizJavornikom,čepravjeres,daopombeslovenskebralceopozorijotudinadrugidvemožniinterpretacijitegatoponima.Opombeslovenskihprevajalcevsonasta-levečinomanaosnovidognanjitalijanskihindrugihkomentatorjevBožanske komedije,sajseslovenskiprevajalcinisoposebnopoglobilivtaproblem.

Italijanski komentatorji Božanske komedije različno razlagajoobravnavanitoponim.Nekateripoudarjajo,dajeidentifikacijaneza-nesljiva,innavajajodvemožnirešitvitegaproblema,FruškogoroinJavornik.BaccioZiliotto je podprl tezoo Javorniku inpri tempo-udaril, da leži v bližini goreCerkniško jezero, ki pozimi poledeni.Zanimivjenjegovnamig,dabitojezerolahkoistovetilizzaledenelimjezeromCocitoingoroTambernicch.PolegtegapajeZiliottoopozoriltudinasvojevrstenkraškisvet,kinajbisezaradisvojihgrozljivihinvznemirljivihlepotskladalsprizoridevetegapeklenskegakroga.34Togotovodrži,azmalodomišljijelahkoprecejkrajev,neleCerkniškojezerozJavornikom,postaneidealenscenarijzanajgrozljivejšipredelDantejevegaPekla.

Furlanski zgodovinar Pier Silverio Leicht je menil, da seTambernicchnanašanaJavornik,čepravjeizrazilpresenečenjenadtem, da biDante omenil redkim poznano goro.Vzrok za omemboJavornikavdesetitercininajbitičalvbesediOsterlicchi,kijoDanteomenjavpredhodnitercini.Leichtjemenil,dajepesnikobomenja-njuAvstrijezaradipodobnostiimenpomisliltudinaČedad;JavornikpanajbibiltakoleasociacijanaČedad.35Vpreteklostijenamrečbilo

32 Alighieri,Božanska komedija,prev.Debeljak,str.CXV.33 Alighieri,Božanska komedija,prev.Capuder,str.197.34 Ziliotto, Dante,str.11.35 Leicht,Nomistranieri,str.113–114.


52

uveljavljenomnenje,damestoČedaddolgujeenegaizmedsvojihšte-vilnihpoimenovanj,vtemprimeruimeCivitas AustriaeAvstriji,sajnajbiRosimunda,vdovalangobardskegakraljaLuitpranda,kinajbibila»avstrijskega«porekla,prepustilameščanomoblastnadmestom.Kasnejesejeizkazalo,dajeimeoznačevalolelegomesta,kijebilovfrankovskihčasihnačelunajvzhodnejšegrofijeitalskegakraljestvainCivitas Austriaejedobesednopomenilomesto Vzhoda.Upoštevatijepotrebno,dadevetaindesetatercinavsebujetakarpetkrajevnihimen,kibralcapopeljejoodDona,kigaDanteimenujeTanaì,prekDonave(DantejevaDanoia) doApeninskega polotoka oz. gorePietrapane.Čeodmislimopodobnikončnici,kijuimataJavornikinTambernik,sepostavivprašanje, zakaj biDantepri opisovanju takoobsežnegaozemljapomislilpravnaJavornik,sajbibileobtemmožneresnešteteasociacije.PolegtegajenesmiselnorazlagatiDantejevetoponimelenapodlagisubjektivnihindomnevnihasociacij,tolikomanjvtercini,kiimaposebnost,daskušapribralcuvzbuditipredvsemzačudenje.Leicht jenavedelmožnost, da jeDante izvedel zaobstoj JavornikaprekotoskanskihtrgovcevizČedada.36Topaneigravelikevloge,sajgrelezagoloinnepotrebnougibanje.DantejebilzelorazgledaninjemordavedelzaobstojJavornika,atovvsakemprimerunebidoka-zalo,daseomembananašapravnatogoro.FrancescoDakskoblerjeopozoril,dabisemordaskrivnostitoponimlahkonanašalnaJalovnik,agrelezagolougibanje,sajjetadomnevautemeljenalenadejstvu,da se Jalovnik nahaja v bližini Tolminskih korit,37 kar pa ni dovoljtehtenagrument.

Tone Perčič meni, da je malo verjetno, da se za DantejevimTambernicchomskrivaJavornik,čepravgakot takegainterpretirajožebeneškeizdajezzačetka16.stoletja.38 Nekateri italijanski komenta-torjiopozarjajonamožnost,daseskrivnostnitoponimnanašanagoroTamburo vApuanskihAlpah. To tezo zagovarja precej italijanskihkomentatorjev,medtemitudiFrancescoTorraca,kijetezooTamburiutemeljilzdejstvom,daDantevprimerinajprejomeniTambernicch in nato Pietrapano,torejnajprejvišjogoro.Torracajetakoopozoril,daTamburassvojimi1890metrivišinepresegaPaniodellaCroce,kimeri1859metrov.NatanačinjezavrgeltezooJavorniku,sajtamerile1268metrov.Poleg tega jePaniadellaCrocegola,medtemko jeJavornikporaščen.PopolnomasmiselnajetudiTorracovatrditev,dajepesniškaprimerazdvemagorama,kipripadata istigorskiverigi

36 Pravtam.37 Dakskobler,Ipotesi,str.81–83.38 Perčič,Dante,str.19,127–129.

Neva Makuc

53

in imatapodobneznačilnosti inobliko,najprimernejša.39Poleg tegajeDanteskušalpribralcuvzbuditistoprimerozačudenje,injetakogotovoimelvmislihkakopoznanoinveličastnogoro,medkaterebitežkouvrstiliJavornik.Velikipesnikjeskrbnoizbiralbesedeinnini-česarprepuščalnaključju.Kateragorasetorejskrivazaskrivnostnimimenom Tambernicch?Najverjetnejegora,kivvišinomerivsajtoli-kokolikorPaniadellaCroce,torejjevisokavsajokrog1860metrov.Poleg tega naj bi šlo za vsaj razgledanimpoznanogoro, saj pesnikgotovonebivpesnitevvključiltoponima,kibralcemnebiničpome-nil, tolikomanjv tercini,kizahtevanekoveličastnogoro.JavornikinFruškagoraomenjenihpogojevneizpolnjujeta.Tudizaradistili-stičnihrazlogovjeverjetnonajboljsmiselnoiskatiTambernicchvgo-rovju,kateremupripadaPaniadellaCroce,torejvApuanskihAlpah,čepravjetežkorazložitinjenneitalijanskizven.

Najslavnejšiitalijanskipesnikinslovenskoozemljenimataveli-koskupnega,akljubtemulahkonekaterielementi,kotstaDantejevaomembaKvarnerjakotvzhodnemejeitalijanskegaozemljaterustnoizročilooDantejevembivanjunaTolminskem,igrajovlogovsloven-sko-italijanskihodnosih,sajsožaltudinajboljbleščečaliterarnadela,kipripadajoevropskidediščini, lahkožrtevpolitičnegamanipulira-nja.

Časopisniviri

Delo, 1933L’idea del popolo,1929.L’Isonzo,1929.Il Piccolo,1993,1994.

Literaturainobjavljeniviri

Alighieri,Dante:Božanska komedija.Pekel.Prevedel,uvodinopom-benapisalAndrejCapuder.Maribor:Obzorja,1972.

Alighieri,Dante:Božanska komedija.Pekel.Prevedel,uvodinopom-benapisalTineDebeljak.BuenosAires:Slovenskakulturnaak-cija,1959.

Alighieri,Dante: La Divina Commedia nuovamente commentata da

39 Alighieri,La Divina Commedia,str.270–271.


54

Francesco Torraca.Roma[etc.]:SocietàeditriceDanteAlighieri,1951.

Alighieri,Dante:Pekel.PrevedelAlojzGradnik.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1959.

Bianchi,Giuseppe:Del preteso soggiorno di Dante in Udine od in Tolmino durante il patriarcato di Pagano della Torre e documen-ti per la storia del Friuli dal 1317 al 1332.Udine:Nuovatipogra-fiadiOnofrioTurchetto,1844.

Candido, Giovanni: Commentariorum Aquilejensium libri octo.Venetiis:AlessandroBindoni,1521.

Czoernig, Carl von:Gorizia “La Nizza austriaca”: il territorio di Gorizia e Gradisca (compresa Aquileia).Gorizia: Cassa di ri-sparmio,1969.

Čop,Matija:Pisma in spisi.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1983.Dakskobler,Francesco:IpotesisullapresenzadiDantenellaSlovenia.

Radovi međunarodnog simpozija. Dante in slavenski svijet. Atti del convegno internazionale. Dante e il mondo slavo, Dubrovnik, 26.–29. X. 1981(ur.FranjoČale).Zagreb:Jugoslovenskaakade-mijaznanostiiumjetnosti,1984,str.81–83.

Debevec,Jože:LaDivinaCommedia.Dom in svet,XXIII–XXXVIII,1910–1925.

Dolenc,Janez:GradivooDantejevijami.Tolminski zbornik, 2.knjiga(ur.JanezDolenc).Tolmin:KulturnaskupnostTolmin,1975,str.223–233.

Ilconvegnodel18settembre1932aTolmino.Memorie storiche foro-giuliesi,27–29,1931–1933,str.395–398.

Kos,Milko:DantejevisledovimedJugoslovani.Dante 1321–1931(ur.AlojzijRes).Ljubljana:Kleinmayr–Bamberg,1921.

Koseski,JovanVesel:Nebeškekomedije(DivinaCommedia)DanteAlighierija. Paklo. Letopis Matice Slovenske za leto 1878.Ljubljana:MaticaSlovenska,1878,str.79–186.

Kosler, Peter: Das Programm der Linken des österreichischen Reichstages mit Rücksicht auf Slovenisch- und Italianisch-Oesterreich.Wien:MechitharistenBuchdruckerei,1849.

Leicht,PierSilverio:Nomistranieridellecittàfriulane.Ce fastu?,6,1930,št.7–8,str.113–114.

Marušič,Branko:DivinaCommediavslovenščini.Primorski čas pre-tekli. Prispevki za zgodovino Primorske.Koper:ZaložbaLipa,1985.

Marušič, Branko: Divina Commedia v slovenščini: prevodi FranaZakrajška.Goriški knjižničar,II,1964,št.3–4,str.27–32.

Marušič,Branko:Tolminskavzgodovinopisju.Zgodovinski časopis, 41,1987,št.1,str.27–34.

Neva Makuc

55

Mazzini,Giuseppe:Politica internazionale (1871).Lettere slave con prefazione di Fabrizio Canfora.Bari:GiuseppeLaterzaefigli,1939.

Nemec,Neva:DanteAlighieriinslovenskoozemlje.Primorska sre-čanja,XXVIII,2004,št.276,str.45–50.

Pavšič, Tomaž: Spomeniki in spominske plošče osebam v občinahAjdovščina,Idrija,NovaGorica,SežanainTolmin.Goriški le-tnik,6,1979,str.337–401.

Perčič, Tone: Dante pri Slovencih. Ljubljana: Slovenska matica,1996.

Perčič, Tone: Recepcija Danteja v prvi polovici 20. stoletja naSlovenskem.Slavistična revija,39,1991,št.1,str.29–52.

Pogačnik,Jože:RecepcijaDantejavslovenskiknjiževnosti.Jezik in slovstvo,XXVII,1981–1982,št.7–8,str.212–217.

Rebula,Alojz:EvropskimomentvGorici1921.InmemoriamAlojzijRes. La Mitteleuropa negli anni venti: cultura e società (ur.PrincipeQuirino).Gorizia:Istitutopergliincontriculturalimit-teleuropei,1992.

Rutar,Simon:Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki so-dnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom.Gorica:J.Devetak,1882.

Štih,Peter:DuhDantejaševednoblodipoTolminskem.Delo,6.11.1993,št.258,str.22.

Tuma,Henrik:Pisma: osebnosti in dogodki (1893–1935)(ur.BrankoMarušič). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRCSAZU,Trst:Devin,1994.

Ziliotto,Baccio:Dante e la Venezia Giulia. Rocca S.Casciano: L.Capelli,1948.

WhatDanteAlighieriandtheSlovenianterritoryhaveincommon?

Summary

ThepapertreatssomeelementsthatlinktogethertheItalianpoetDanteAlighieri(1265–1321)andtheSlovenianterritory.ThereisstillalivethetraditionaboutDante’ssojourninthecastleTolminandhisvisits of theTolminGorge,where theZadlaška orDante’sCave isplaced.Theoraltradition,whichispreservedinmanyvarieties,hasno historical basis, because it is based on some errors of some histori-ansofFriuli.Inthe19th and 20thcenturytheabovementionedtradition


56

andtheDante’sdefinitionoftheGulfofKvarnerastheeasternItalianboundary were exploited by Italian nationalists to demonstrate theItaliancharacteroftheTolminareaandoftheIstrianPeninsula.InhispoemDanteincludedthementionofthemountainTambernich, which someresearchersidentifiedwithnumerousmountains,asforexam-plewith themountain Javornik near the SlovenianLakeCerknica.Inspiritof this, itmustbevery likely identifiedwith themountainTamburaintheApuanAlpes.

Neva Makuc

57

sAžetAk

Iakosuglavnesastavniceismjeroviširenjavelikeepidemijespolovice14.stoljećauglavnompoznatiuhistoriografiji,ovopitanjenijesedetaljnijeobrađivalonahrvatskimprostorima. Ipak,primjerDubrovnika tj.dola-ska iširenjaepidemijenadubrovačkomprostorupokazujeda tupostojidostaprostorazadopunepostojećemznanjuotomproblemu.Natemeljudostupneliteratureisačuvanearhivskeiobjavljenepovijesnegrađe,autorseosvrćenanekapitanjagledeneposrednihposljedicaoveepidemijenadubrovačkompodručju.

ključne rIječI

Dubrovnik,srednjivijek,epidemija,kuga,Crnasmrt

AbstrAct

Althoughmanywesternhistoriographiesresearchedtheproblemsofthegreatplagueepidemicfromthemid-fourteenthcentury,thisquestionwasnotinvestigatedwithintheCroatianhistoriography.However,theexam-pleofDubrovnik(Ragusa)revealsthatthereexistenoughextantsourcestoexaminethisissue.Therefore,onthebasisoftheliteratureandextantsources from the period, author analyses some questions regarding theimmediateimpactofthisepidemicintheDubrovnikregion.

key Words

Dubrovnik(Ragusa),MiddleAges,epidemic,plague,BlackDeath

Utvrditivrijemepočetkanekeepidemijeponekadnijelakzada-tak jer izvornagrađa čestodonosi suprotstavljanepodatke.Razlozitih nepoklapanja leže u činjenici da su autori sačuvanih narativnihizvoraprenosiliizapisivalivijestionakokakosuihsamičuli,čitalii razumijevali.Sdrugestrane, izvornagrađapoputoporuka izapi-snika općinskih vijeća, nastaje iz sasvimdrugih pobuda.Njihovimautorimanijebilanamjeraostavititragazabudućapokoljenja,nego

Direktni učinci Crne smrti u Dubrovniku 1348. godine

GordAn rAvAnčIć*

* Dr.GordanRavančić,zgodovinar,znanstveninovak,Hrvatskiinstitutzapovijest,Opatička10,Zagreb

[email protected]

58

jednostavnoadministriratitekućeposlove,sukladnoodlukamaupra-vljačkihizakonodavnihtijeladatezajednice.1

Jednakotako,moraseimatinaumukakojevrlolakomogućedajeodtrenutkastvarnogdolaskaepidemijeitrenutkaodkadjenjenaprisutnostzabilježenauizvorimamogloproćinekovrijeme.Naime,radiseovremenupotrebnomdazaraženabuhadođeukontaktsno-vimnosiocem,potomvremenuinkubacije,aliistotakoioodređenomvremenskomrazdobljudazajednica(tj.onikojizapisuju)primijeti,aondaizabilježidaseradionečemnesvakidašnjem–velikompomo-rustanovništvaukratkomvremenskomintervalu.Sveusvemu,do-sadašnjaistraživanjaeuropskihhistoriografijazaključujudaugraduovovremensko razdoblje–oddolaskaprvihzaraženihdo izbijanjaepidemijekojabibilazabilježenaupisanojgrađi–iznosipribližno6tjedana.2

Narativni izvori, najčešće govore o samompočetku 1348. kaovremenudolaskaepidemijeugrad.TakokronikaNikoleRagninego-voridajebolestugraddošla15.januara,tedaseproširilačitavimdu-brovačkimpodručjemizadržalasesedammjeseci,iakosuseposlje-diceosjećalejoščitavetrigodine.3IstipodatakopočetkuepidemijedonosiikronikaIvanaMarinovaGundulića.4Nasuprottome,činisedamlađimkroničarimanijebilotolikovažnozabilježititajpodatak,jerAnonimovakronika5ionaJunijaRastića6ništapreciznijenegovo-reovremenudolaskabolestiugrad.Nadalje,uvodniteksttrećeknjigearhivskeserijeOpera pia govorio15.decembrukaodatumupočetkaepidemijeugradu.7Izsamogsačuvanogtekstačinisedasetajdatumodnosinagodinu1348.,tetakoovajpodatakdonekleunosizbrkuu

1 OstanjusačuvanostiizvornegrađezaproučavanjeCrnesmrtiuDubrovnikuiosta-limgradovima istočne jadranskeobalevidjeti npr.Ravančić,PrilogproučavanjuCrnesmrti,str.7–18.

2 Vidjetinpr.:Benedictow,The Black Death, str.57–60.3 L'anno di Cristo 1348. Peste orrendissima et crudelissima fu quest’anno in Ragusa.

Cominciò a di 15 gennaro, et (continuò) per corruzion dell’aria, per tutto lo territo-rio, per mesi 7, benché durasse anni 3 […]. Vidjeti Annali di Ragusa del magnifico ms. Nicolo di Ragnina,str.227.Dalje:Ragnina.

4 Questo male cominciò a scoprirsi li 15 di gennaro […]. Croniche ulteriori di Ragu-sa – probabilmente opera di Giovanni di Marino Gondola,str.391.Dalje:Gondo-la.

5 Li Annali della nobilissima Republica di Ragusa - aggiuntovi nella fine un ratta-mento di moderni annali o veramente cronache.Dalje:Anonim.

6 Cronica Ragusina Junii Restii (ab origine urbis usque ad annum 1451).Dalje:Re-sti.

7 […]Cunço sia che neli anni domini MoCCCoXLoVIIIo. Lo nostro signor Dio mando çudisio oribile et inaudito in lo universo mundo si soura li Christiany come soura li pagani zoe mortalitade de homeni et plu de femene de infirmita inaudida et incu-rabile […] la qual mortalitade començo in Ragusi nel predio millesimo die XV de deçembrio […].VidjetiOpera pia, fol.9.

Gordan Ravančić

59

kronologiju pojave epidemije na dubrovačkom području.Međutim,ako se izričaj predio millesimo protumači kao »prethodne godine«tadabi toznačiloda jeCrnasmrtugraddošla15.decembra1347.godine.Akoseovakvotumačenjeprihvati,izsvegaproizlazidaovajzapisnijeutolikomnesuglasjusazapisimadubrovačkihkroničara.

ČitajućidubrovačkezapisnikeVelikog iMalogvijećamoguseizvućiponeštodrugačijizaključci.Naime,odlukedubrovačkihvijećaskraja1347.ničimneodražavajunekuzabrinutostusvezisepide-mijomkojasepribližavalagradu.JedinavijestkojabimoždamoglaodražavatinekuzabrinutostjestodlukaMalogavijećadaseugradunadvijegodinezaposlimagister Jacobus physicusčijabislužbazapočelaumartu.8LiječnikjeizPadoveuistinustigaougradpočetkommartaočemusvjedočiizapisuknjigamavijeća.9Međutim,dubrovačkevlastisu i inače imaleobičaj zapošljavanja stalnoggradskog liječnika (iličakvišenjih),bezobziranaepidemijeibolestiugradu.10Stoga,ovaodredbanemožeodražavatizabrinutostdubrovačkihvijećnikagledeepidemijeCrnesmrti.Dapače,činisedasusedubrovačkaupravljačkatijela još na samompočetku 1348. bavila sasvim praktičnim i sva-kodnevnimstvarimapoputodređivanjaodnosimavrijednostinovca,problemimavezanimuzodređivanjatutora,postavljanjimacarinanarazličiteproizvodeisličnimpitanjima.11

Tek19.januaradubrovačkoVelikovijećeregistrirapojavuepide-mije,alineugradu,negonaotokuŠipanu.Iakosvjesniopasnostiodširenjaepidemije,dubrovačkivlastelininisuuprvimahpunoučinili–izglasalisuslobodugospodinuknezuinjegovuMalomvijećudauči-neštosmatrajupotrebnimkakobispriječilidaljnješirenjeepidemije.No,istovremenovijećnicisenisumoglisložititrebalizaraženiotokizoliratiiline,kakonebibilozaprekaprometuljudiiroba.Sobziromnatajprioritet,otokjeostaoneizoliran.12

ČinisedaMalovijećesknezomnijemogloučinitinaročitopuno–naŠipansuposlalibarbira.Međutim,taakcijanijeurodilanikakvimplodom,jerjenesretnibarbiruskoroisampodlegaonaletuepidemi-je.StogajeVelikovijećeveć12.februaraodlučilonjegovojudoviciMariciisplatitičetiriperpera,kaonadoknaduzapreminulogsupruga

8 Monumenta Spectantia Historiam Slavorum Meridionalium10,Monumenta Ragu-sina – Libri reformationum, sv. 1,Dalje: Monumenta Ragusina,sv.1.

9 Monumenta Spectantia Historiam Slavorum Meridionalium13,Monumenta Ragu-sina – Libri reformationum, sv.2,str.17. Dalje:Monumenta Ragusina, sv.2.

10 Blažina-Tomić,Uloga javnih zdravstvenih službenika,str.60,62;Blažina-Tomić,Historical development,str.90.

11 Monumenta Ragusina, sv.2,str.7–11.12 Isto,str.11.


60

uopćinskojslužbi.13Međutim,premasvemusudeći,preminulibarbiridalješirenjeepidemijejošuvijeknisuvijećnikepretjeranozabrinja-vali,jeripovršnipoglednazapisnikenjihovihsjednicaotkrivadasusesadržajivođenihraspravaidaljeokretalisvakodnevnimproblemi-ma.Dapače iodlukaodavanjunovčanepotporebarbirovojudovicidonesenaje»kaousput«zajednosnovčanimpotporamafranjevcima.

Ipak,ujednojododlukamožeseuočitidajeepidemijavećti-jekomjanuaraiugraduostavilatraga,samoštoDubrovčani,činise,nisuuočavaliopasnost.Naime,zadnjegadanafebruaraVelikovijećeuočavadajebrojneizvršenihoporukanakonBogojavljenja(6.janua-ra)znatnonarastaouslijednemogućnostinjihovaizvršavanja.Razlogtomebilajesmrtsvjedokailiizvršiteljaoporuka.14Stogajevijećeod-lučiloizabratitrivlastelinadazajednosknezompronađunedostatkeovihoporuka i izvrše ih. Iakosenigdjeuovojodredbinegovorioepidemiji,zavjerovatijedajedoovogproblemadošloupravozbogpojavebolestiugradu.Ovakavrazvojsituacijeupućujedajeepide-mijaevidentirananaŠipanuvećtijekomjanuarapolakodošlaiusamgrad.

Kada je početkommarta uDubrovnik došao liječnik Jakov izPadove,bolestjevećuzelamahausamomgradu.Već19.martaMalovijećejeodlučilo,zbogsvevećegbrojaumirućih,izabratitrojicuvla-stelinadapronađunekoudaljenijemjestozaukoppreminulih.Naime,vijećnicisuustanovilidapostojećegrobljevišenijebilodostatno.Osimtoga,ibrzinakojomsemoraloukapatibilajevelikapasugroboviplit-kokopani,teseugradupojavionezdravivonj.StogajeMalovijećepovrhsvegadaloslobodutrojiciizabranihslužbenikadaokorečenogproblemamogunapraviti sve što imsezaodržanječistoćezrakaugraduučinipotrebnim.15Ovaodredbaopotrebiodržanjačistoćezrakaugraduukazujedasudubrovačkivijećnicibiliupoznatistadašnjimteorijamaoširenjuepidemije,prijesvegasteorijomomijazmima,tesenjihovareakcijaupotpunostiuklapauobrazackojisemogaopratitiiudrugimgradovimazahvaćenimepidemijom.Međutim,zarazlikuodvlastiunekimtalijanskimgradovima,Dubrovčaninisuzakonskibranilisvakikontaktsazaraženima,njihovimstvarimaipreminuli-maodkuge.16VjerovanjedasebolestširilazrakommožeseuočitiiukroničarskomspisuNikoledeRagnina,kojipišedasumnogibolesti

13 Isto,str.12.14 Isto,str.15.15 Isto,str.18.16 OreakcijamagradskihvlastinapojavuepidemijeCrnesmrtividjeti:Henderson,TheBlackDeathinFlorence,str.136–150.

Gordan Ravančić

61

pokušavali izbjećimirišljavimmaramicama.17Isti»lijek«spominjeiBoccacciouDekameronu.18

Čini se da ništa nije pomagalo te je epidemija i dalje bila sveprisutnija. Ovakav razvoj situacije potvrđuje i distribucija pisanjaoporuka tijekom1348. godine.Naime, iz grafikona1 sevrlo jasnomoževidjetidajebrojpisanih(tj.sačuvanih)oporukapočeorastivećtijekomfebruara.Umartujedošlodonaglogporasta,abrojpisanihoporukabio jenajveći tijekomaprila. Iako, ovaj grafikonpokazujesamotrend,jerbrojsačuvanihoporukanikakonijejednakbrojuna-pisanihoporuka(niti je jednakbrojupreminulihosoba tijekomepi-demije),mislimdaodražavastanjeduhaugradu.Stogaproizlazidarastipadbrojaoporukaodražavainapredovanjeepidemije,tj.njenokasnijeuzmicanje.19

Grafikon1:Distribucijapisanjaoporuka1348.godine

Zanimljivojeprimijetitidaupravotijekommartaepidemijauzi-mamahaiudrugimdalmatinskimgradovima.OtomezornosvjedočezapisnicimletačkogVijećaumoljenihskrajamarta.Činisedase isama Serenissima tihmjeseci našla strašnopogođena, jer na izjaveTrogiranaiSplićanaostrašnompomoruodgovarasamosamilosnimriječima.20Premasvemusudeći,bolestseizovihgradovaproširilapre-

17 Ragnina,str.227–228.18 Boccaccio, Dekameron,str.12.19 Grafikon jenačinjennaosnovuoporukasačuvanihuarhivskojserijiTestamenta

notariae,10–1,sv.5.(dalje:TN),gdjejezapisanavećinasačuvanihoporuka(303).UpravoovakvommetodomzapodručjesrednjeisjeverneItalijekoristiseiCohn,TheBlackDeath,str.703–738.

20 1348. die 29 marcii, capta: quod istis ambaxatoribus de Tragurio et Spaleto expo-

0

10

20

30

40

50

60

januar mart maj jul septembar novembar

Distribucijapisanjaoporuka1348.godine


62

maunutrašnjosti.OtomeposrednosvjedočipodatakdasupočetkommartagrađaniSplitaiTrogiraželjelipomoćiknezuMladenuŠubiću,kojisenašaopokošenbolešću.21Nobezobziranadobreželje,bolestjebilajačaiknezMladenjepočetkommajapreminuouTrogiru.22

Kugajepoputjahačaapokalipsesamopratilavelikiratizmeđuugarsko-hrvatskogkraljaLudovikaiVenecije,kojiseutovrijemeod-vijaouzaleđudalmatinskihgradova.Dalmatinskigradovitakosusenašlipogođeniiratomiepidemijom,očemumoždaponajboljesvje-dočeinjihoveapelacijeVeneciji.23RatasusetadabojaliiDubrovčani,štosemoževidjetiiizzapisnikaraspravadubrovačkihvijeća.24 O real-nimizgledimadabiratmogaozakucatiinadubrovačkavratagovoriičinjenicadajeSerenissima uapriluodobrilaizvozodređenekoličineoružjaizVenecijeuDubrovnik.25Zanimljivojeprimijetitidajeovamletačka odluka o dopuštenju izvoza oružja upućena uDubrovnikzajednosmletačkimžaljenjemnadubrovačkiizvještajpremakojemjegrad,pogođenepidemijom,izgubiomnoštvostanovnika.

Iznavedenogsemožezaključitidajetijekommartabolestpo-svema uzelamaha u samomDubrovniku, kao i na čitavoj istočno-jadranskojobali.Uovakvukronologiju širenjazarazena JadranuupotpunostiseuklapaislučajVenecije,gdjejeepidemijazamijećenakrajemjanuara,arazbuktalaseupravourazdobljuodmartadojuna1348.godine.26

Vezanouzpojavuepidemijenadubrovačkompodručju,postavljasepitanjekakojebolestdošladograda,tj.izkojegsmjera.Iakoizvorio tomeništadirektnonegovore, zapretpostaviti je da jebolest dodubrovačkogteritorijadošlajednimodonodobnihtrgovačkihpravacanakojimaseDubrovniknalazio.Činisedajeepidemija,kakojevećnavedeno,prvoizbilanaotokuŠipanu,dokojegjenedvojbenodošlamorskimputem.Sdrugestrane,budućida jeDubrovnik jošod13.stoljećaimaovrlorazvijenetrgovačkeposloveiskrajevimausvomkopnenomzaleđu,postojimogućnostdajeepidemijadodubrovačkogteritorijadošlaikopnenim(balkanskim)putovima.27Međutim,saču-

nentius mortalitatem magnam, que cives suos invasit, […].Vidjeti:Listine ob odno-šajih izmedju južnoga slavenstva i Mletačke Republike,str.71.Dalje:Listine.

21 Codex diplomaticus regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae, sv.11,str.444.Dalje:Codex diplomaticus.

22 Novak,Prošlost Dalmacije,str.128;Povijest Hrvata – srednji vijek,str.224.23 Listine,str.71;Janeković-Römer,Višegradski ugovor,str.62.24 Monumenta Ragusina,sv.2,str.18–19,24[…];Janeković-Römer,Višegradski ugo-

vor,str.62.25 Listine,str.78.26 Usporediti:Bergdolt,La peste nera,str.74;Benedictow,The Black Death,str.72.27 Omogućempravcuširenjaepidemijebalkanskimtrgovačkimputovimavidinpr.:Ziegler,The Black Death,str.85idalje.

Gordan Ravančić

63

vaniarhivskimaterijalnedajenikakvepotporetojtezi,iakoostavljaprostorazanju.

Prisvemuovomevaljaimatinaumuivrijemekadjeepidemijazabilježenauizvorima,tepokušatirazlučitikadjeepidemijauistinudošladograda.Sa što točnijimutvrđivanjemvremenadolaskaepi-demijenadubrovačkopodručjeisamgradmoćićesepreciznijeoci-jenitipromptnost reakcijedubrovačkihvlasti,a istodobnorazriješitimalekronološkenedoumicekojustvarajusačuvanipisaniizvori.28Utakvomblagomkronološkomnesuglasjuvjerojatnojenajlakšeodluči-tisezaistinitostpodatakakojedonosezapisnicidubrovačkihvijeća,jertisupodacizapisivaniparalelnosasamimdogađanjimaugradu;poglavitojerseugrubopoklapajuskroničarskimpodacima.Sdrugestrane,tekstprologatrećegsveskaOpera piadoneklestvarakronološ-kuzbrku.Podacioizvršenjimaoporukaiz1348./1349.upisivanisuutajtrećisvezaktijekom50-ihgodina14.stoljeća,kadajesjećanjenaminuluepidemijubilojošpriličnosvježeivjerojatnodovoljnopreci-znozautvrđivanjevremenskogokviradolaskaitrajanjaepidemije.

Dabiserazriješioovajkronološkizaplet,valjaseprisjetitispo-menutihrezultataistraživanjaširenjakužnihepidemijausrednjovje-kovnimeuropskimnaseljima.Kaoštojevećnavedeno,europskehi-storiografijeutvrdilesudagotovouvijekpostojiodređenivremenskiodmakizmeđuvremenadolaskazarazeitrenutkakadatobivazabi-lježenoupisanojgrađi.29TobiznačilodasupodacikojedonosiOpera piavjerojatnonajbližistvarnomvremenukadajeepidemijadošladodubrovačkogpodručja,atobibilonegdjekrajemnovembraipočet-komdecembra1347.godine.30Dodatnupotvrduovakvojrekonstrukci-jimogupružitiipodacioširenjuepidemijeutalijanskimgradovima.CrnasmrtsvojputzapočelajeuMessiniuseptembru1347.,dabivećudecembruzahvatilaiReggiouCalabriji,adojanuara1348.proširilasedoGenoveiPise.31UVenecijiepidemijajeuočenakrajemjanuaraipočetkomfebruara,32takodasedubrovačkislučajsasvimdobroukla-pauovakavkalendarkugenapodručjujadranskogbazena.

Epidemijajenajvjerojatnijedošlaugradmorskimputemitonamletačkimlađamakojesu,jednakokaoiđenoveške,nosileCrnusmrtkaousputniineželjeniteretzajednosrobomsBliskogistoka.33Premasvemu sudeći, epidemija jeprvobuknulanaotokuŠipanu, abudu-ćidadubrovačkevlastiuprvimahnisudovoljnorigoroznoreagira-

28 Otomevidjetipočetakčlanka.29 Vidjetibilješku2.30 Usporeditinpr.Benedictow,The Black Death,str.75.31 Isto,92i94;Bergdolt,La peste nera, str. 65.32 Bergdolt,La peste nera,str.67,74;Benedictow,The Black Death,str.72,94.33 Benedictow, The Black Death,str.72.


64

le,uskoroseigradDubrovniknašaopodudaromjednogodjahačaApokalipse.

Dubrovačkevlastinisuodmah izolirale zaraženiotokvjerojat-nozboggospodarskihrazloga–nisuhtjelinepotrebnoproširitipani-kuitimeprivremenoisključitisvojgradstrgovačkekarteistočnogaJadrana.Sličnosupostupaleivlastiudrugimtrgovačkimgradovima,nobilojeigradskihmagistratakojisudrugačijereagiralinapojavuepidemije.34Oskrbizaredovitost trgovineigospodarstvasvjedočiičinjenicadasuutomrazdobljudubrovačkevlastipomnovodilebriguo redovitosti prihoda svojih carina,vrijednosti novca, tepoštivanjuprivatnogposjedasvojihpodanika.35Međutim,budućidaminimalnepoduzetemjerenisudonijelerezultata,aepidemijaseproširiladogra-da,Dubrovnikujeuskorozaprijetilostanjepotpunogkaosa.Ubrzojepostalojasnodajepromptnareakcijaupraveneophodna,jerjevećumartusmrtnostdoseglatolikerazmjeredagradskagrobljanisubilaustanjuprihvatititolikibrojnaglopreminulih.

Iakouprvimahdubrovačkivijećnicinisudovoljnožustroreagi-ralinapojavuepidemijenanjihovupodručju,konkretnaiorganizira-naobranagradaubrzojepostalavišenegonužna.Budućidanisubilisvjesniprirodebolestiinjenoguzročnika,dubrovačkisuvijećniciis-prvapristupiliproblemuadministrativno–rješavajućiposljedicekojesu unijele nered u upravu i svakodnevni ritam života grada. Jedanodprvihproblemadokojegjedošlovećjenaveden–nemogućnostlegalnogizvršenjaoporukauslijedsmrtisvjedokaipitropa.Problemse jepokušalo riješiti takoda jekrajemfebruara ipočetkommartaoformljeno tijelo koje je trebalo otkloniti taj administrativni zastoj.Međutim,budućidaosnovniproblemnije rješavan,kaosuadmini-stracijiizvršenjaoporukanijemogaobitiotklonjen,tejeodredbapo-navljanaipočetkommaja,aikasnije.36

Pitanjeizvršenjaoporukadodatnosezakompliciralokadasudu-brovačkivijećnicipostalisvjesnidavelikdiooporukasadržiodredbeonaplatinenaplaćenihdugovaoporučitelju.37StogajevećpočetkommajaodređenodaknezsMalimvijećemmoraizvidjetiistinitostsvihonih dugovanja izraženih u oporukama čiju valjanost nije bilomo-guće utvrditi redovitim putem.38 Jednako tako, vjerojatno nastojeći

34 Grmek, Le concept d'infection,str.35–38;Henderson,TheBlackDeathinFlorence,str.143–144;Janeković-Römer,IlazzarettidiDubrovnik,str.246–250.

35 Monumenta Ragusina, sv.2,str.7–20.36 Dinić,Uticajkuge,str.12;Monumenta Ragusina, sv.2,str.23,32.37 Odsačuvanihoporukaizovogarazdobljaotprilikejednatrećina(109od303)eks-plicitnosadržiodredbeopotrebinaplaterazličitihnovčanihdugovanja.(TN, 10-1,sv.5,passim).

38 Monumenta Ragusina, sv. 2,str.23.

Gordan Ravančić

65

ubrzati tajadministrativnizastoj, istogadanaVelikovijećeodluču-jedagospodinkneziMalovijećeimajuslobodupotražitiizaposlitijoš jednoganotarauzpostojećegnotara Ivanakoji je stajaonačelukancelarije.39Međutim, već polovicom istogamjeseca notar Ivan jepreminuo, teVeliko vijeće 14.maja daje gospodinu knezu sloboduizboraizapošljavanjadvojicenotara.40Umeđuvremenu,doknedođenovinotar,određenojedakancelarmožebilježitiispraveposlovaza-ključenihuDubrovniku,aliuzkontrolusucakurije.Plaćazatajposaoodređenamujenapolagrošazavrijednostsvakogsolidauugovorimakojećebilježiti.41

Do sredine juna kaos u administriranju i izvršavanju oporukamorada jepostao izuzetnovelikproblem, jerMalovijeće21. junaodređujedasesveoporukenastaleurazdobljuepidemijemorajuza-pisatiujednubilježnicu.Tajposaopovjerenjetrojiciplemića,LukideLucari,ŠimideResti iJakšideGiorgio(Georgio),kojisupovrhevidencijemoraliprovjeravatiiautentičnostsamihzapisaiprijepisa.Zasvakuodzapisanihoporukaovatrojicatrebalasudobititrigroša.Istodobno je određeno da se čitavimgradommora javno proglasitiobvezaregistriranjasvihoporukauvrijednostiod100perperaiviše.42 Ovakvaodredbavjerojatnojesvimaomogućavaladaštoprijedođudorečenihslužbenikaitimeolakšajuiubrzajuproceduruadministri-ranjaoporuka.

Iako ni ova mjera nije riješila problem ažuriranja oporuka, očemusvjedočiiodredbaVelikogvijećaiz1351.godine,43vjerojatnojedabigorespomenutabilježnicadanasmoglaponuditizanimljivma-terijalzaistraživanjepitanjavezanihuzCrnusmrt.Danasnijetočnopoznatojeliovabilježnicasačuvana,nočinisedasenjezinsadržajkrijeizmeđukoricapetogsveskaarhivskeserijeTestamenta notarie.Naime,oporukesadržaneu tomregistrusuad hocčinjeniprijepisioporukačijisuoporučiteljipreminulitijekomepidemije.Činjenicadasutriosobeupisivaleoporukesugeriradabiovapretpostavkamoglabiti točna, jer su upravoLuka deLucari, Šime deResti i Jakša deGiorgio(Georgio)bilizaduženizaupisoporukakojejetrebaloizvršititijekomepidemije.

Osim neizvršenih oporuka, ubrzo se pojavio i problem ukopasvevećegbrojapreminulihuslijedepidemije.Većjenaznačenodasupolovicommartagradskamjestazaukoppostalanedostatna,apovrhtoga,snjihseširionezdravivonj.Stogasugradskevlastitražilenovoi

39 Isto.40 Isto,str.24.41 Isto,str.26.42 Isto,str.29.43 Opera pia,fol.9.


66

udaljenomjestozaukoppreminulihodkojihmnogi,činise,nisuimalisredstavazalijespasuukapanidirektnouzemljubezikakvapokrova.44 Ovakavnačinukopasamojeotvaraomogućnostdaljegširenjazaraze,nodubrovačkevlastitoganisubilesvjesne,aadministrativniproblemje, čini se, riješen, jer se tijekom kasnijihmjeseci više ne spominjeproblemukopavelikogbrojapreminulih.ProblemukopavelikogbrojapreminulihpojavljivaosesvudagdjejekročilaCrnasmrt,aponegdjejesmrtnostbilatolikadapreminulenijeimaotkosahraniti.Štoviše,kakosvjedočiAngolodiTura,uSieniukućanisusamimoraliukopa-vatisvojenajbliže.No,mjestazaukopubrzosupostajalanedostatna,pasuživotinjenerijetkoraznosilegradomrastrganatijelastradalih.45

Sdrugestrane,zanimljivojeprimijetitidadubrovačkevlastinisudonosile nikakve odredbe o potrebi čistoće grada i zraka u njemu,iakosupremasvemusudećibilesvjesnenezdravog vonja koji se ši-riopogradu. Istovremeno,gradskevlastinekih talijanskihgradovareagiralesunaširenjeneugodnihmirisarazličitimmjerama.Takojefirentinskimagistratnaređivaouklanjanjesvihtrulihstvariizgradainjegovapodgrađa.UVenecijisuvlastitakođerstavljalenaglasaknapotrebuodržanjačistoćezrakaizemlje.46

Daseuistinuradiloovelikompomorukojijevrlovjerojatnoiza-zvaosilnupanikuugradu,tetimezabrinuogradskevlasti,svjedočiijednaodredbaspočetkaaprila.Naime,činisedaseuslijedpomoravelikbrojstanovnikadaoubijeginapustiograd,ukojemjeharalaCrnasmrt–nadajućisedaćetakospasitiživuglavu.Vidjevšidaćegradnatajnačin–štopomorom,štobijegom–ostatibezstanovnika,Velikovijećeusubotu12.aprilaodlučujedasesviDubrovčanikojisuizvangradamorajuvratitiuDubrovnikdonastupajućesrijede.Kaznazanepoštivanjeoveodredbebilaje500perperazasvakogvlastelina,odnosno100perperazasvakogpučanina.Jednakotako,ovomodred-bomVelikovijećezabranilojesvakomDubrovčanuodlazakizgradaidubrovačkogdistrikta.47Iakopodaciotomejelibilopokušajabijegainepoštivanjaodlukadubrovačkihvlastinažalostnisusačuvani,po-navljanjeoveodredbeujuludajenaznakedasebaremdiostanovnikaoglušionapropisanenormeibijegomizgradapotražiospas.No,zarazlikuodprvogputa,sadajekaznabilaumanjenana50perpera.48

Međutim,odredbaizaprilasvjedočiojošnečemu.IakojenjomebiozabranjenodlazakDubrovčanaspodručjadubrovačkeopćine,to

44 Monumenta Ragusina, sv.2,str.18.45 Bergdolt,La peste nera,str.66;Benedictow,The Black Death,str.91.46 Henderson,TheBlackDeathinFlorence,str.143.47 Monumenta Ragusina, sv.2, str. 20;Dinić,Uticajkuge, str. 12; Jeremić iTadić,

Prilozi,str.66.48 Monumenta Ragusina,sv.2,str.34.

Gordan Ravančić

67

ipaknijeznačilopotpunuizolacijuDubrovnika,jerjeodlazakizvanopćinskihgranicabiodozvoljenutrgovačkesvrhe.49Timeovaodred-bavrlojasnosvjedočiotrgovačkojorijentacijiDubrovnikaisvijestidubrovačkihvlastiovažnosti trgovinezaživotgradačakiutrenu-cimavelikedestabilizaciječitavogporetka.Osimtoga,ovaodredbasvjedočidatrgovačkiživotiposloviuDubrovnikunisustaličakniutrenucimakadajeepidemijanajžešćeharalagradom.Sdrugestrane,ovakavstavdubrovačkihvlastiimaojeinegativnukonotaciju.Budućidagradnijebiozatvorenidajepostojalastalna(iakodoneklekon-trolirana) fluktuacija ljudi i roba,postojala jemogućnostda zarazaiznovadođeugradidaseproširinaširepodručje.Ovakvipostup-cidoneklesepoklapajusodlukamanekihtalijanskihgradovapoputOrvieta.Noistovremeno,postupcigradskihmagistratanekihdrugihgradovau Italijiodudarali suodgorenavedenihprimjera.Takosu,primjerice,milanskevlastinaprveznakovezarazereagiraleizuzet-no restriktivno– zazidavajući sve sumnjiveobitelji unutar njihovihdomova.50 Ovakvim strogim mjerama demografski gubitak Milanasvedenjenanajmanjumogućumjeru.

Nasuprot tome,uDubrovniku jeCrnasmrtuvelikomzamahuuzimalasvojdanak.Strahdaćegradidistriktostatibezstanovnikauvjetovalisudavećsljedećidan(13.aprila)Malovijećedonosiodred-bupremakojojsesvidužnici,prognaniizgradailionikojisupobjeglizbogneplaćenihdugova,moguvratitiugrad,tedaćeimsvadugo-vanjabitioproštena.51Međutim,činisedajestrahodepidemijeipakbiopreveliki,tesudubrovačkevlastimoraleponovitiovuodredbuujunu,52kadaepidemijaizgledapočinjegubitinasvojojsnazi.

No,tijekommajauopćeseniječinilodaćeepidemijaubrzoposu-stati.Dapače,Velikomvijećuseučinilodaćeuskoroostatibezčlan-stva,paje30.majaodređenodasvakiplemićkojinavrši18godinamožepostatičlanomVelikogvijeća,namjestodotadašnjegpraviladasvakičlanvijećamožeimatinajmanje20godina.53Istogajedatuma,vjerojatno iz strahaoddepopulacije,Velikovijećedonijelo još jed-nuodlukukojomjepokušalopovećatibrojstanovnikagrada.NaimeVelikovijećejeodlučilopozvatisvestraneobrtnikekojibiseželjelinastanitiuDubrovnikuituobavljatisvojobrt.Dabipospješileintereszadoseljenje,dubrovačkesuvlastinovimdoseljenicimanudilepeto-godišnjeoslobođenjeodsvihporeza,osimcarine,apovrhsvegasvaki

49 Isto,str.20.50 Henderson,TheBlackDeathinFlorence,str.143–144.51 Monumenta Ragusina, sv.2,str.21.52 Isto,str.27.53 Isto, str. 25;Dinić,Uticaj kuge, str. 13;Harris,Dubrovnik – A History, str. 128;Krivošić,Stanovništvo Dubrovnika,str.37.


68

doseljenikdobivaobii5perperagodišnje.54OvapovlasticavrijedilajesamozaonekojibisedoseliliuDubrovnikunutarjednegodineoddonošenjaoveodluke.Pri tome,činimi sevažnimzamijetitida setomodredbompokušalopopravitiigospodarskostanjeugradu,jerseodredbaodnosisamonaobrtnike.

Unatočsvimnedaćamakojejeepidemijadonijela,pokušajidu-brovačkihvlastidadovedunovestanovnikeuskorosupočelidonositiprverezultate.Naime,većudrugojpolovicimaja1348.ugradpristi-župrvidoseljenici.55Kaoštosevidiizpriloženoggrafikona2,nakonprvetrojicekojisustigliuDubrovnik18.maja,uskoroseujunubrojzainteresiranihdoseljenikaivišenegoudvostručio.»Doseljeničkival«maksimumjedosegaoujulu.TijekomnarednihmjesecinoviobrtnicinisuvišetakorevnopristizaliugradpodnoSrđa.TekpredkrajgodineuDubrovnikusejavljajošnekolicinanovihobrtnika.

Grafikon2:Brojdoseljenihobrtnikatijekom1348.godine

Ukolikoseovipodaciusporedespodacimaizgrafikona1kojiprikazuje distribuciju pisanja oporuka uDubrovniku tijekom1348.godine,56nemogućejeneprimijetitidaseonimeđusobnoobrnutore-cipročnopodudaraju.Naime,brojzabilježenihoporukabiojenajvećiumartuiaprilu,avećumajubiojeulaganomopadanju.Sdrugestra-ne,upravoseumajujavljajuprvidoseljenici,anjihovdolazaksvejeučestalijiujunuijulu–upravokadabrojzabilježenihoporukaopada.

54 Monumenta Ragusina, sv.2,str.25–26;Dinić,Uticajkuge, str.13.55 Vidi:Monumenta Ragusina, sv.2,str.29idalje.56 Grafikonjeizrađennatemeljupodatakaizzapisnikadubrovačkihvijećaza1348.godinu.Monumenta Ragusina, sv.2,str.29–55.

0123456789

10


Brojdoseljenihobrtnikatijekom1348.godine

Broj doseljenika

Gordan Ravančić

69

Upravotačinjenicanavodimenarazmišljanjedajekrozmartiaprilepidemijanajžešćeharalagradom.Većtijekommajanjezinintenzitetjebioulaganomopadanju.No,izodlukadubrovačkihvijećavidljivojedaDubrovčaninisubilisvjesnitakvogstanja.Jednakotako,činisedajeusljedećadvamjesecaepidemijaugradupolaganojenjavala,štojedaloprostoraipoticajanovimobrtnicimadadođuuDubrovnik.

Zanimljivojepromatratiibrojslučajevadodjeljivanjatutorama-lodobnimipravnonesposobnimnasljednicimapreminulihgrađana.57 Za očekivati je da je broj slučajeva dodjeljivanja tutorstva rastao sbješnjenjemepidemije,odnosnosporastombrojanenadanopreminu-lih,čimesumalodobninasljedniciostajalibezsvojihprirodnihskrb-nika.Međutim,vodećisetomčinjenicomipaktrebaimatinaumudasedubrovačkaupravautomrazdobljuteškonosilasporemećajemuadministrativnimposlovima.Stogajedodjeljivanjetutorstva,uslijedvećspomenutogzastojauizvršavanjuoporuka,moglovremenskiza-ostajatidodvamjeseca.Prematomeiovajsegmentgovoriuprilogpretpostavcidajespočetkomljetaepidemijaugradujenjavalaibli-žilasekraju.

Grafikon3:Dodjeljivanjetutorstvatijekom1348.godine

Ovakvipostupcidubrovačkihvlastiupućujunajošjednučinje-nicu,a to jedasudubrovačkevlastiproblemepidemije tretirale is-ključivouadministrativnomsmislu.Ovakvimstavompokušavalosezadržatiformuritmaživotakakavjebioprijeepidemije,štouosnovinijerješavaloproblem.Sdrugestrane,primjerinekihtalijanskihgra-dova,poputPistoie,Firence,PiseiGenove,svjedočedasutamošnje

57 Grafikonjeizrađennatemeljupodatakaizzapisnikadubrovačkihvijećaza1348.godinu.Monumenta Ragusina, sv.2,str.7–55.

0

2

4

6

8

10

12


Dodjeljivanjetutorstvatijekom1348.godine

Brojslučajevadodjeljivanjatutora


70

gradskevlastipokušavaleraznimmjeramaspriječitiširenjezarazeuzajednici.58Istovremeno,mislimdanijenevažnonapomenutidajeugradu tijekomepidemijedjelovalonekoliko liječnika, no, na žalost,njihoveaktivnostinisuostalezabilježene.Naime,većjeranijespome-nutodapočetkommarta1348.ugraddolaziliječnikJakovizPadove,aizvorigaponovospominjutek1349.,kadasumudubrovačkevla-stiprodužileslužbu,temudaledopuštenjedadovedesvojuobiteljuDubrovnik.59Izvoritakođerbilježedajeugradujošod1343.godinedjelovaoiliječnikkirurgTomadeStillo,kojijeod1345.držaoiapote-kuuDubrovniku.60Od1346.godinedjelovaojeuDubrovnikuiMarinliječnikkirurg,kojemujeslužbaprodužena1347.i1349.–obaputanadvijegodine.61

Opostojanju liječnikaugradutijekomepidemijeposrednogo-voriijednaodredbaVelikogvijećaod15.jula1348.ukojojsesvimgradskimliječnicimadajedozvolaotkupavinakojesetadnalazilonaLokrumu.62Jelitovinokorištenoiumedicinskesvrhe,teškojerećiimalojevjerojatno,iakojeusrednjovjekovnomsvijetu–paondaiuDubrovniku–postojalouvjerenjeuljekovitostvina.63Ipak,sobziromnakasnijekroničarskevijestionačinimaprevencijeiliječenjatijekomoveepidemije,64teopćenitogledetadašnjihmedicinskihstavovaoli-ječenjuiprevencijiodkugevinonijekorištenousvrheliječenjaovemorije.65

No,premasvemusudeći,prisutnostovihliječnikauDubrovnikuinjihovradnijepolučionekogvećegrezultata,amoždasunekiodnjih

58 Zadetaljnijiuvidvidjetizajednosliteraturomkojasetamonavodi:Henderson,TheBlackDeathinFlorence,str.143–144.

59 Monumenta Ragusina,sv.2,str.17,69;JeremićiTadić,Prilozi, sv.2,str.12;vidjetiitabliculiječnikau:Blažina-Tomić,Uloga javnih,dodatak.

60 Monumenta Ragusina, sv.1,str.136,182.Udosadašnjojliteraturi(JeremićiTadić,Prilozi,sv.1,str.12;Blažina-Tomić,Uloga javnih,tablicaliječnikaudodatku) ovajkirurgnavodisekaoThomasius de Stalo.Međutim,prezimeovogliječnikajede Stillo / de StiloionjesinranijegdubrovačkogliječnikaIvanadeStillo.Tosejasnomožerazlučiti iztekstanjegoveoporuke,kaoiizoporukagdjeseonnavodikaoepitrop.Vidjeti:TN,10-1,sv.5,fol.88',100-100'.

61 Monumenta Ragusina, sv.1,str.230,261;Monumenta Ragusina,sv.2,str.70.62 Monumenta Ragusina, sv.2,str.31.LiteraturaodubrovačkimliječnicimaspominjeiliječnikaNikolumlađegizPadove(JeremićiTadić,Prilozi,sv.1,str.12;Blaži-na-Tomić,Uloga javnih,tablicadubrovačkihliječnikaudodatku).Međutim,tajjeliječnikpreminuouoktobru1347.godine,štosejasnovidiizodlukadubrovačkihvijeća.Monumenta Ragusina, sv.1,str.281.

63 O tomevidi npr.:Ravančić, Imago vini, str. 93;Ravančić,Život u krčmama, str.43–44.

64 Ragnina,str.227–228.65 Kratkipregledstavovasrednjovjekovnihliječnikainjihovihsavjetazaprevencijukugemožesenaćiu:Bergdolt,La peste nera,str.36–40,270–281;Cosmicini,Sto-ria della medicina,str.16–27;Blažina-Tomić,Uloga javnih,str.26–41.

Gordan Ravančić

71

ipobjegliizgrada,jerdubrovačkevlastiveć1.majaodlučujupotražitiliječnikakirurga,kojegabizaposlilinadvijegodine.No,činisedasuituodredbudubrovačkivijećnicidonijelivišeizadministrativnihrazloga,negozbogsvijestiopotrebizastručnomliječničkompomoći.Naovakavzaključaknavodičinjenicadajeovaodlukadonesena»upaketu«sodlukomopotrebizapošljavanjajošjednognotara.66

Međutim,činiseDubrovčaninisumoglinaćinitijednogdovolj-nosmionogliječnikakojibidošaougradukojemjeCrnasmrtosta-vilasvojpečat,pastogaodredbuopotrazizanovimliječnikomkirur-gomponavljajučakdvaputaiuoktobru.67Iovomprilikom,odredbaopotrazizaliječnikomdonesenaje»upaketu«sodredbomopotrebizapošljavanjajednognotaraikovničaranovca,štoiznovagovoridasudubrovačkevlastiproblemuepidemijepristupaleprijesvegaadmi-nistrativno.Naime, tijekomepidemijedubrovačkevlasti nisupoku-šavalenitijednomodredbomspriječitivelikusmrtnoststanovništva,nego su uvijek pokušavale riješiti problemekoji su nastajali uslijedvelikogpomora.RazlogetakvojreakcijiupravnihtijelaDubrovnikavjerojatnotrebatražitiunjihovushvaćanjuepidemijeinjenihuzroka–uBožjinaumsenijesmjelosumnjati.

No,izspomenutihodredbiskrajaoktobramožesenaslutitijošnešto.Naime,dubrovačkivijećniciovomodredbomdajuslobodukne-zuiMalomevijećuizabratidužnosnikakojibitrebaopoćiizgradaipronaćinegdjeliječnikakirurga,notaraikovničara,aliistovremenoodređuju da nitko tko bi bio izabran ne smije odbiti povjerenumudužnost podprijetnjomkazneod100perpera.68Ovonavodinapo-misaodasuiranijepojedinciodbijalipoćiizDubrovnikaiprihvatitisepotrageza liječnikomidrugimpotencijalnimslužbenicima.Akoseuzmeuobzirvremenskiokvirkadasedonosiovaodluka,činisemogućimdajerazlogodbijanjaslužbebiostrahdaseposlanikrazboliustranomkrajuitamoskonča.Premasvemusudeći,uDubrovnikujeuoktobruepidemijavećminula,pasuvlastiteškopronalazilenekogatkobibiovoljankrenutinaputukrajeveizkojihjošnijebilovijestiookončanjuepidemije.

Čini se da su dubrovačke vlasti uistinu smatrale da se krajemoktobraživotugradupolakonormalizira,jerkrajemoktobraodlučujuzaposlitiijednogučiteljakojibipoučavaogradskemladiće.69Većsre-dinomnovembramagister Antoniusstigaojeugradiobvezaosepou-čavatisvojeučenikečitatiipoznavatigramatiku.70Ovakobrzdolazak

66 Monumenta Ragusina, sv. 2,str.23.67 Isto,str.46i49.68 Isto,str.49.69 Isto,str.50.70 Isto,str.52.


72

novogučitelja u grad dodatno potvrđuje pretpostavkuda je krajem1348.godineCrnasmrtnapustilaDubrovnik.

No,epidemijajeostavilasvojetragove,jerjevelikbrojslužbenič-kihmjestaostaoispražnjen.Stogadubrovačkevlastiupravouovomrazdobljupotražuju različiteobrtnike i stručnjakekojibi zaopćinumogli izvršavati neke specifične službe.Tako se već 23. novembratražinoviprotomagistardubrovačkogarsenala,slikarioklopar,apo-četkomdecembraugradstižeinovibravar.71

Čini se da su u tom razdoblju dubrovački vijećnici pokušava-li polako »svoditi račun« oko oporuka nastalih u vrijeme epidemi-je.Naime, već 16. oktobra donesena je odluka da se izaberu peto-ricaslužbenikakojisu trebalipreispitatisveostavštineDubrovčananamijenjene samostanima i prosjacima, posebno vodeći računa opreminulimženskimosobamabeznasljednika.72Ovakav sumnjičavstavdubrovačkihvlastispramoporukaiznovaindirektnosvjedočioraznolikimprijevaramadokojihjedolaziloprilikomnjihovaizvrša-vanja.Ovaodredba,prematome,svjedočidasuicrkveneinstitucijeutimuzburkanimvremenimapokušavale»ulovitiumutnom«ipro-širiti svoje posjede.Međutim, iako se vijećnicimamožda činilo daće pitanje velikogbroja oporukamoći riješiti vraćanjemuuhodaniritamadministracije,odredbeiz1351.svjedočedaseproblemvelikogbrojaneizvršenihoporukaprovlačiojošdugonakonštojeCrnasmrtnapustilaDubrovnik.73

Ipak,krajemoktobravijećnici sepomalovraćajupitanjimaor-ganizacijeiizgradnjegrada.Takojevećkrajemoktobraponovopo-krenuto pitanje gradnje gradskog hospicija, te su određena dvojicaslužbenikakojasutrebalapronaćiprostorzagradnjutogobjekta.74Uskloputihrazmišljanjapredvijećnikejeiznovadošloipitanjegrad-skoghospitala, te je odlučenoda se postojeći hospital premjesti na

71 Isto,str.53.72 Isto,str.47.73 In Christi nomine amen. Anno eiusdem millesimo trecento quinquagesimo primo,

indictione quarta, die ultimo mensis ianuarii, tempore nobilis et potentis viri do-mini Marci Superancio honorabilis comitis Ragusii ac tempore nobilum virorum ser Savini de Bonda, ser Iohannis Pauli de Gondola et ser Marini Clementis de Goçe honorabilium tesauriorum Sancte Marie. In maiori consilio sono campane more solito congregato. In quo quidem consilio interfuerunt consiliarii LXI per LIII ipsorum consiliariorum captum fuit et firmatum quod cum multe matres testamen-torum tota die perueniant ad manum tesauriorum que admitti possent ex eo quod illico non possunt reddigi in publicam formam quod posset reddundari in maximum preuidicium et non solum (cassatum: I) deffunctorum sed etiam multorum aliorum sed (?) manibus testamentis que erunt scripta et (cassatum: rescripta) regristrata (!) per dictos tesaurerios in eorum quaterno, adhibeatur plena fides et eis oredatur quem ad modum si essent in publicam formam redacta. Vidjeti:Opera pia,fol.9.

74 Monumenta Ragusina,sv.2,str.49.

Gordan Ravančić

73

novulokaciju.75Iakobisemoždamoglozaključitidajegradskihos-pitalizgrađenusklopusanitetskihpost-kužnihmjera,oveodredbeogradnjigradskoghospitalasvjedočedaseubitiradilosamoopremje-štanjuoveinstitucijenanovulokaciju.Uostalom,otompremještajudubrovačkevlastisuraspravljaleiprijenoštojeepidemijakročilaugrad.76Međutim,dužnosnicikojisutrebaliispitatiovustvaripronaćinovulokacijuizabranisutekpolovicomdecembra.77Ovajvremenskizaostatakodmjesec ipoldana,govorikoliko jeCrnasmrtostavilatragaudruštvenomtkivugrada,kojisevećtada,premasvemusude-ći,polakopočeooporavljati.Jednakotako,oporemećajukojijeCrnasmrt unijela u život srednjovjekovnogDubrovnikaposrednogovoriipodatakdasejeVelikovijećetijekom1348.godinesastaločak32puta,štojebilodvostrukovišenego1347.godine.78

SviiznesenipodacimislimdajasnogovoreodirektnimučincimaCrnesmrti1348.godinenaživotonovremenogDubrovnika.Njenaka-snijapojavljivanjatijekomistogstoljećasamoćedodatnonarušitipo-pulacijskuslikugrada,teuzdrmatinjegovogospodarstvo.Međutim,kolikojebioduboktragkojijeCrnasmrtostavilauDubrovnikuteksetrebadetaljnoproučiti.

Izvori

Annali di Ragusa del magnifico ms. Nicolo di Ragnina(ur.S.Nodilo).Scriptores, vol. I., Monumenta spectantia historiam SlavorumMeridionaliumvol.24.Zagreb:JAZU,1883.

Boccaccio,Giovanni:Dekameron.Dioprvi(prijevod:JerkaBelaniMateMaras).Zagreb:Globusmediad.o.o.,2004.

Codex diplomaticus regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae, sv.11(ur.TadijaSmičiklas).Zagreb:JAZU,1913.

Cronica Ragusina Junii Restii (ab origine urbis usque ad annum 1451) (ur.N.Nodilo).Scriptoresvol.II.,Monumentaspectantiahistori-amSlavorumMeridionaliumvol.25.Zagreb:JAZU,1893.

Croniche ulteriori di Ragusa – probabilmente opera di Giovanni di Marino Gondola(ur.N.Nodilo).Scriptoresvol.II.,Monumenta

75 Item in dicto maiori consilio captum fuit et firmatum per LX consiliarios de dando libertatem comiti et suo minori consilio de removendo hospitale de loco, ubi est ad presens, et de faciendo ipsum fieri in eo loco, ubi eis videbitur melius et condecen-tius. Isto,str.50.

76 Monumenta Ragusina,sv.1,str.219–220.77 Monumenta Ragusina,sv.2,str.54.78 TablicusastanakaVelikogvijećapolovinom14.stoljećasastaviojeStjepanKrivo-šić:Krivošić,Stanovništvo Dubrovnika,str.38.


74

spectantia historiamSlavorumMeridionaliumvol. 25.Zagreb:JAZU,1893.

Li Annali della nobilissima Republica di Ragusa - aggiuntovi nella fine un rattamento di moderni annali o veramente cronache(ur.S.Nodilo). Scriptores vol. I.,Monumenta spectantia historiamSlavorumMeridionaliumvol.24.Zagreb:JAZU,1883.

Listine ob odnošajih izmedju južnoga slavenstva i Mletačke Republike.Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium,sv.3(ur.ŠimeLjubić).Zagreb:JAZU,1872.

Monumenta Spectantia Historiam Slavorum Meridionalium 10,Monumenta Ragusina – Libri reformationum, sv. 1(ur.FranjoRački).Zagreb:JAZU,1879.

Monumenta Spectantia Historiam Slavorum Meridionalium 13,Monumenta Ragusina – Libri reformationum, sv. 2 (ur. FranjoRački).Zagreb:JAZU,1882.

Opera pia, s.92,vol.3.DržavniarhivDubrovnik.Testamenta notariae,10–1,sv.5.DržavniarhivDubrovnik.

Literatura

BenedictowOleJ.:The Black Death 1346-1353: The Complete History. Woodbridge:TheBoydellPress,2004.

Bergdolt,Klaus:La peste nera e la fine del medioevo.Monferrato:EdizioniPiemmePocket,2002.

Blažina-Tomić,Zlata:Historical development of the laws and regula-tions concerning public health in Dubrovnik (Ragusa) from the 13th–15th century(magistarskirad).McGillUniversity,1981.

Blažina-Tomić, Zlata: Uloga javnih zdravstvenih službenika ka-camorata, vijeća i medicinske profesije u sprečavanju kuge u Dubrovniku u prvoj polovici 16. stoljeća(doktorskadisertacija).SveučilišteuZagrebu,2001.

Cohn, Samuel K. Jr.: The Black Death: End of a Paradigm. The American Historical Review107,2002,br.3,str.703–738.

Cosmicini, Giorgio: Storia della medicina e della sanitá in Italia. Rim-Bari:Laterza,1998.

Dinić, Dušanka: Uticaj kuge od 1348. na privredu Dubrovnika.Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu5,1960.

Grmek,MirkoDražen:Le concept d'infection dans l'antiquité et au Moyen Age: Les anciennes mesures sociales contre les mala-dies contagieuses et la fondation de la première quarantaine a Dubrovnik (1377).RadJAZU, 384,1980.

Harris,Robin:Dubrovnik – A History.London:SAQUI,2003.

Gordan Ravančić

75

Henderson,John:TheBlackDeathinFlorence:medicalandcommu-nal responses.Death in Towns, Urban Responses to the Dying and the Dead, 1300-1600(ur.StephenBasset).Leicester-London-NewYork:LeicesterUniversityPress,1992,str.136–150.

Janeković-Römer,Zdenka:IlazzarettidiDubrovnik(Ragusa).Rotte Mediterranee e baluardi di sanità. Venezia e i lazzaretti mediter-ranei(ur.Nelli-ElenaVanzanMarchini).Milano:Skira,2004.

Janeković-Römer, Zdenka: Višegradski ugovor temelj Dubrovačke Republike.Zagreb:GoldenMarketing,2003.

Jeremić,Risto iTadić, Jorjo:Prilozi za istoriju zdravstvene kulture starog Dubrovnika,sv.1.Beograd:Centralnihigijenskizavod,1938.

Krivošić,Stjepan:Stanovništvo Dubrovnika i demografske promjene u prošlosti.Dubrovnik-Zagreb:JAZU,1990.

Novak,Grga:Prošlost Dalmacije,sv.1.Split:Marijantisak,2004.Povijest Hrvata – srednji vijek(ur.FranjoŠanjekiFrankoMirošević).

Zagreb:Školskaknjiga,2003.Ravančić, Gordan: Imago vini (pokušaj sagledavanja predodžbe o

vinu u srednjovjekovnom Dubrovniku), Dubrovački horizonti, 38,1998.

Ravančić, Gordan: Prilog proučavanju Crne smrti u dalmatinskomgradu(1348.–1353.)–rasponizvornegrađeistanjeistraženostinaprimjerimaDubrovnika,SplitaiZadra.Povijesni prilozi, 26,2004,str.7–18.

Ravančić,Gordan:Život u krčmama srednjovjekovnog Dubrovnika. Zagreb:Hrvatskiinstitutzapovijest:DomiSvijet,2001.

Ziegler,Philip:The Black Death. London:PenguinBooks,1998.

DirectimpactoftheBlackDeathinDubrovnikin1348

Summary

Extant sources sometimes can reveal vague information thatshould be put in the proper context in order to reveal past real-ity.Consequently,author tries torevealandtracecurriculumof theeventsduringtheplaguemonthsinthespringandsummerof1348inDubrovnik.Extracting the information fromtheextant sourcesandusingthecombinationofqualitativeandquantitativeanalysisauthorrevealedamainstreamofthecity’slifeandhorrorthatbefellthehabit-antsofDubrovnik.Itseemsthattheepidemiccametothecityatthebeginningof1348butfelldownalreadyinthebeginningofthesum-


76

mer.However,italsoseemsthat,thoughtheplaguefledthefeardidnot,sinceDubrovnikauthoritiesmanytimesinvitednewsettlers.

Gordan Ravančić

77

Izvleček

Prispevekobravnavazasebnoživljenje,družinoinzapuščinopolihistorjaJanezaVajkardaValvasorja (1641–1693), članaKraljevskedružbe, prveangleške akademije znanosti.Avtor ugotavlja, daValvasor ni bil upra-vičendouporabebaronskeganaslova,umrljevdrugihiši,kotjeveljalodoslej,patudinjegovpokopnaMedijiostajanepotrjen.Povečkakorenemstoletju je bilaponovnoodkritanjegovanajmlajšahči, ki ima edinaodValvasorjevihotrokšedanesživečepotomce.

ključne besede

JanezVajkardValvasor,Bogenšperk,Krško,Medija,Gracarjevturn

AbstrAct

Thepaperdiscussestheprivatelife,familyandlegacyoftheCarniolanpolyhistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), member of the RoyalSociety,thefirstEnglishacademyofscience.TheauthorconcludesthatValvasorwasnotentitledtohisbarontitle,thathedidnotdieinthehousethat has up to recently been believed to be the place of his death, andthat his burial atMedijaCastle remains unconfirmed.Aftermore thanacentury,hisyoungestdaughterandtheonlyoneofhischildrenwhosedescendantsarestillalivetoday,isrediscovered.

key Words

JanezVajkardValvasor,Bogenšperk,Krško,Medija,Gracarjevturn

Delo JanezaVajkardaValvasorja je v našem pa tudi v širšemprostorutakoenkrateninuniverzalenpojav,dajepreučevalceobil-no zaposlil že njegov obseg sam.ZaValvasorjevo osebnost in celozanekateranenepomembnabiografskadejstvajeobvsejkoličiniinveličininjegovegaopusapreprostozmanjkaloprostoraalizanimanja.Povedanoveljašeposebejzapolihistorjevazadnjaleta,odizidaSlave

Nova spoznanja o življenju in pozabljenem potomstvu Janeza

Vajkarda ValvasorjaborIs Golec*

* Doc.dr.BorisGolec,zgodovinar,višjiznanstvenisodelavec,ZgodovinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,Novitrg2,SI-1000Ljubljana.

[email protected]

78

vojvodine Kranjske leta 1689 do smrti jeseni 1693 vKrškem, pravtakozanjegovozapuščino,usododružinskihčlanovinnadaljnjepo-tomstvo,ki jedodanesostalopovsemneznano.Gotovotudizaradiprepričanja,daValvasorponatisuSlavepačnimogelustvaritiničesarpomembnega,dejanjanjegovihotrokpašezdalečnisobilaprimerljivazočetovimi.1

Tudi sambi imel omenjena vprašanja za obrobna, ko naključ-no odpiranje enega od njih ne bi navrglo več zanimivih spoznanj.Izkazalosejenamreč,daJanezVajkardValvasorpreprostošeniza-dovoljivoraziskan.

Vpreizkušenipozitivističnimanirisebomkotizhodiščazana-daljnjapreučevanjalotilpredstavitvenekaterihizbranihproblemov.

Začnimo s polihistorjevim imenom in plemiškim naslovom: JanezVajkardbaronValvasor.Odkrstavljubljanskistolnici28.maja1641jebiluradnoJanezVajkard,zadomače,prijatelje in tudiširšepa leVajkard, po kranjsko izgovarjanoBajkort – z začetnim b.2 O VajkardubrezJanezapričazlastinekajvpisovnjegovegaimenavkr-stnematicežupnijeŠmartnopriLitiji,3patudidrugiviri.4DaBajkortni veljal za Janeza, je pogojevala že takratna plemiška etiketa, sajJaneznibilodovoljplemiško, temvečsplošnorazširjeno ime.Polegtega je imel JanezVajkardv isti sorodstveni črti kar šest bratov inpolbratovJanezov(!),5zatosolahkostemimenomklicalikvečjemuenega,česplohkaterega.

Domalaničmanjkakorosebnoimejeskranjskimpolihistorjempovezannjegovbaronskinaslov.Znanoje,dasekotbaronnižerodil,temvečjenaslovpritaknilsvojemuimenuvelikoletpotem,kosobilinjegovi starši žepokojni in samuveljavljenznanstvenik.Nepa tudi,odkdaj jebildonjegoveuporabeupravičen.Stvarni takopreprostain jebila,gledanostrogopravno,močnosporna.Cesarjevapodelitevdednega baronskega naslova 17. novembra 1667 je namreč zajela letrikranjskeValvasorje,medkateriminibilotakrat26-letnegaJaneza

1 Prim. zlasti Radics, Johann Weikhard; Reisp, Kranjski polihistor; Valvasorjev zbornik.

2 OJanezuBajkortuoz.IvanuBajkardugovorijotriposvetilnepesmi,enaslovenskaindvehrvaški, v uvodukSlavi vojvodine Kranjske (Valvasor,Die Ehre I, s. p.,uvodnestrani).

3 V šmarskihkrstnihmaticahpriValvasorju srečamopoimenovanja: »Weicardus«in»Baichard(i)«,kotprvoimenamestoJanezazmotnoVolfgang(»WolffgangiWe-ichardi«)ter»JoannesBechardus«(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,R1674–1688,25.1.1678,4.10.1678,2.10.1679,21.4.1683).

4 Npr.ukazštajerskegadeželnegaglavarja instanovskihpoverjenikov,17.avgusta1683,naslovljenzgoljnaVajkardaValvasorja(objavadokumentav:Radics,Valva-sor-StudienXXVI,str.331).

5 Radics,Johann Weikhard,str.343–348;Witting,Beiträge1894,str.143.

Boris Golec

79

Vajkarda.Naslov»baronovzMedije,BelnekainZavrha«jeLeopoldI.podelilpolihistorjevemustarejšemupolbratuKarluterotrokomanjune-gapokojnegabratrancaAdamaSigfrida.6Otem,kdajjenaslovprešelssorodnikovnanjegovooseboinpotomce,paJanezVajkardpomenljivomolči,čepravvSlavi vojvodine Kranjskenavajaprenekateropovsemne-bistvenopodrobnost.7Danesjejasno,dajecelotnemuValvasorjevemurodubaronstvosamovoljnopritaknilkarsamvSlavileta1689.8Stvarjeuspela,ker»samovoljnipovzdignitvi«nisougovarjalinepravibaroniValvasorjinekdodrug.VendarJanezVajkardinvečinanjegovegaso-rodstvauradnosplohnikolinisopostalibaroni,sajbaronstvanisomoglipodedovatipobratihalibratrancih,ampakbijimmoralobitipodeljenosposebnimpravnimaktom–kiganikolinibilo.

Čekdo,potemsejetegadobrozavedalJanezVajkard.Odtodtuditolikšnaprevidnost pri lastniuporabibaronskegapredikata.Predensi jeksvojemuimenudrznilpristaviti»baron«, jenamrečkorakzakorakom tipal teren inokoliščine.Tako je sprvasamodopuščal,dasoga tako imenovali drugi – šmarski duhovniki v krstnihmaticah(1678),9posvetilaprijateljevvtrehnjegovihzgodnejšihtiskih(1681)10 ter štajerski deželni stanovi (1683).11 »Barona« je sam prvič upora-bilvtiskanemobrazcuzasvojevojake,datiranem31.oktobra1683,obvrnitvizvojnegapohodanavzhodnoštajerskomejo.12 Naslednji korakjepredstavljalodopisovanjezangleškoKraljevskodružbo.13 V samopredstavitvi je slednji celo sporočal, da smo bili Valvasorji od rimskega cesarja Leopolda I. pred nekaj leti povzdignjeni v svobodne barone.14Zatemsejeleta1687kot»baron«drugičoženil,15pravtako

6 Frank, Standeserhebungen 5, str. 148; Radics, Johann Weikhard, str. 54; Reisp,Kranjski polihistor,str.61.

7 Reisp,Kranjski polihistor,str.62inop.55nastr.291;oistemvprašanjutudiReisp,Dosedanjeraziskave,str.23.

8 Valvasor,Die EhreIX,str.106.9 NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,R1674–1688,4.10.1678(Liberbaro),11.10.1678(kot»Baronissa«jeoznačenaženaAnaRozina).

10 Leta1681jekotbaronoznačenkartrikrat:vVitezovićevipozdravnipesmival-bumu Topographia Archiducatus Carinthiae modernae,vposvetilukizdajiTopo-graphia Carinthiae SalisburgensisinvnaslovuzemljevidaKranjske,priloženegaSchönlebnovemudeluCarniolia antiqua et nova (Reisp,Kranjski polihistor, str.62).

11 Objavetrehdokumentovv:Radics,Valvasor-StudienXXVI,str.331in337.12 Objavaformularjav:Reisp,Kranjski polihistor,str.168.13 Prim. samopoimenovanjezbaronomvobjavah in izvlečkih šestihValvasorjevihpisemv:Reisp,Korespondenca,str.21sl.;Radics,Johann Weikhard,str.271–272,295–297;Reisp,Kranjski polihistor,str.173–174.

14 Objavapiseminnjunihprevodovv:Reisp,Korespondenca,str.21,23,26,27.15 Objaviporočnepogodbe:Kaspret,Ženitnidogovor,str.186–189;Radics,Johann

Weikhard,str.307–309.

Nova spoznanja o življenju in pozabljenem potomstvu Janeza Vajkarda …

80

z»baronico«,ki tonibila, saj stabilavbaronstvopovzdignjena lenjenabrata.16Pikonai pa jepostavilleta1688,kosejekotbaronprvičpodpisal pod kakšno svoje delo –Topografijo vojvodine Koroške.17 Slejkoprejjebilprepričan,dasijebaronstvopovsemupravičenopri-služil s svojimdelom, potemko je vmladih letih pač »zamudil napravo–cesarskopodelitev«.

Takrat,kosonekaterinjegovisorodnikiresničnopostalibaroni,jemedletoma1658ali1659in1671vrstoletpotovalpotujihdeže-lahstaregakontinentainmagrebskeAfrike.PritridesetihsejetujinekončnonaveličalinsevrnilnaKranjskoznamenom,daseustaliinvdomoviniuresničisvoještudijskenačrte.18

Kjejebilodtlejpadosmrtipravzaprav Valvasorjev dom?Koseje10.julija1672priženilkmladoletniAniRozinipl.GraffenwegernagradSlatnapriLitiji, jebilnekajmesecevtaščininsvakovgost,konec septembra istega letapa jezdediščino inprihrankikupil tribližnjegradove:ČrniPotok,že razvaljeniLihtenberk in renesančniBogenšperk,vkateremstasizženoustvarilaskupnodomovanje.19 Za AnoRozinopritemnimoglobitinepomembno,daBogenšperknistalpredalečodnjeneSlatne,sajjeprišlapodValvasorjevostrehošenapolotrok,staramanjkot14let.20

ZaValvasorjevodružinojeBogenšperkpredstavljaldomnatan-kodvajsetlet,dojeseni1692,kogajepolihistorvfinančnistiskimo-ralprodati.ZaJanezaVajkarda,kijevelikopotoval,jebilgradmordabolj»glavništab«,vkateremsogapolegdružinenekaj letobdajalisodelavcizasebnegagrafičnegazavoda.Zapovrhsijeleta1681kupilšehišovLjubljani,21očitnoznamenom,dabolahkočimbližezgodo-vinskimvirom.Odtodjehodilvbližnjilontovžbrskatpokranjskem

16 Medbaronesobili14.decembra1676povzdignjenibrataSigmundViljeminJanezHerbardternjunbratranecFrancEngelbertZetschker(Frank,Standeserhebungen 5,str.269).OsorodstvenihrazmerjihmednjimiWitting,Beiträge1895,str.263.

17 Prim.Reisp,Kranjski polihistor,str.187,189.18 OValvasorjevihpotovanjihRadics,Johann Weikhard,str.67–79;Reisp,Kranjski

polihistor,str.78–91;Reisp,Nekajdopolnil,str.575–576.19 Reisp,Kranjski polihistor,str.91–93.Gradoveoziromagospostvastazakoncaku-pilaodFrancaAlbrehtabaronaKheysella,insicerza20.000goldinarjevkranjskeveljave,200zlatnikovposebne»prevzemnepristojbine«in100državnihtolarjevzalikof;z9.000izplačanimigoldinarjivoblikitrehzadolžnicstadejanskopokrilaleslabopolovicokupnine,kinatonikolinibilaporavnanavceloti(Reisp,Kranjski polihistor,str.92–95)–Poimenjskiknjigi,vkaterojebilaposestvpisananaza-koncaValvasoršeleleta1689(ženajebilatakratžepokojna),staimela64funtovimenjskerentealipribližnotolikšnoštevilocelihpodložniškihhub(ARS,AS173,ImenjskaknjigazaKranjsko,št.6(1662–1756),fol.103).

20 Reisp,Kranjski polihistor,str.91–92.21 Reisp,Kranjski polihistor,str.157.DanesjetohišavKljučavničarskiulicišt.5navogaluCankarjeveganabrežjašt.15.

Boris Golec

81

stanovskemarhivuterpremetavatspiseinknjigeljubljanskegamestanarotovžu.22VrojstnoLjubljanojepačzahajalpoposlovnihopravkih,tjajeprejemalpoštoiztujine,podpisaltamnekajpogodbindveodše-stihznanihpisemlondonskiKraljevskidružbi.23Čepabiljubljanskahišapolegnjegapogostejegostila tudipolihistorjevodružino,bi tupravverjetnoprišelnasvetkateriodotrok,karsenizgodilo.24

Znaslednjimvprašanjem–zValvasorjemkotdružinskimoče-tom,znjegovo družinoinnadaljnjimiusodamiotrokse,kotrečeno,ninihčeresnejeukvarjal.Mordatudizato,kersejezdelo,dajeJanezVajkardosvojemsorodstvudomalavseobdelodanilžesamvrodov-

22 Iz inventarjaValvasorjeve zapuščine, sestavljenega 16. januarja 1694 vKrškem,jemočrazbratizanimivopodrobnostonačinunjegovegadela.Medlistinamisejeznašelpopisspisov,kisijihjeValvasorjeseni1683sposodilizarhivakranjskihde-želnihstanovinjihtjatudivrnil.ARS,AS309,Zap.inv.,šk.131,fasc.LIV,Z–7/I,16.1.1694,str.5,No.19.Objavizapuščinskegainventarjav:Zapuščina,str.22;Radics,Johann Weikhard,str.312.

23 VprvihdvehpismihKraljevskidružbijenavedelsvojljubljanskinaslov,kamormulahkopišejoprekDunaja(Reisp,Korespondenca,str.22,23,26,27).VLjubljanistadatiraninjegovipismizdatumoma15.april1686in15.november1688(pravtam, str.31,33,87,88).V temčasunosita ljubljanskodatacijo tudiValvasorjevipogodbizdne9.februarja1689(ARS,AS308,Zbirkatestamentov,II.serija,fasc.V1–16,brezsignature)in1.novembra1692(ARS,AS309,Zap.inv.,šk.131,fasc.LIV,Z–7/I,16.1.1694,str.9,No.15)terpobotnicanjegovedrugežene,podpisana8.oktobra1692(ARS,AS308,Zbirkatestamentov,II.serija,fasc.V1–16,brezsi-gnature).Velikavečinaregestovdokumentovvzapuščinskeminventarjusicersplohnevsebujenavedbekraja.

24 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,IndR1653–1692,R1669–1678,R1678–1686,R1686–1692.

Slika1:BogenšperkpoTopografiji Kranjske 1679


82

nikuValvasorjevihvIX.knjigiSlave.25Zapolihistorjevoožjodružinojetorodovnodeblodejanskopoglavitnivir,karzadevazgodajumrleotroke,pasplohedinopričevanjeonjihovemobstoju.IznjegajezarodovnikValvasorjevegarodukonec19.stoletjačrpalJohannBaptistWitting26inv20.stoletjusevedatudiobaValvasorjevaživljenjepisca–PeterRadicsinBrankoReisp.27

Pritemmočnopresenečanaslednje:vsipreučevalciValvasorjevegaživljenja so prezrli Wittingovo objavo v dunajski genealoški revijiAdlerizleta1894,28kizajametudičaspoiziduSlave.P.RadicsinB.Reispstajomestomasicercelocitirala,29astavnjejzačudaspregleda-lapomembenpodatek,dajeimelJanezVajkardvdrugemzakonušeenohčerko.Pravstohčerko,kijijebiloimeReginaKonstancija30 in je bilarojenamedletoma1689in1692neznanokje,senjegovarodovinanadaljujevsedonašihdni.

Otroke je imelapolegnjesiceršepolihistorjevanajstarejšahčiIvanaRozinapl.Scarlichi,ajeostalabrezvnukov,medtemkojesre-dnjahčiKatarinaFrančiškabaronica Juričumrlabrezotrok,kakorsevedatudivsitrijepolihistorjeviodrastlisinovi,kisopostaliredov-niki.31

Drugi razlog za »dolgotrajno skritost« Valvasorjeve najmlajšehčerkeRegineKonstancijejedejstvo,danimamopodatkaokrajuindatumunjenegarojstvaoziromakrsta.Intusmopriproblemu,kibi

25 Valvasor,Die EhreIX,str.109.26 Witting,Beiträge1894,str.144–145.27 Radics,Johann Weikhard,str.80sl.,197sl.;Reisp,Kranjski polihistor,str.101,266sl.

28 Zanimivoje,daWittingvrodovnikurodbineValvasorpravpriotrocihJanezaVaj-karda ne navaja virov in pri njegovi celotni rodbinski veji citira sploh samo virnjegovesmrti.

29 Reisp,Kranjski polihistor, str. 293,340–341;Radics,Johann Weikhard, str. 343,meddrugimcelopove,katerevirejeWittinguporabilzaprispevkeogenealogijikranjskegaplemstva.

30 NjenobstojjerazkrilzapuščinskiinventarnjenegaočimaJanezaHerbardapl.Bu-seta(ARS,AS309,Zap. inv.,šk.123,fasc.L,W–81,11.7.1724,str.21–22,No.11).

31 OpotomstvuRegineKonstancijepl.Dienerspergbomospregovorilivnadaljevanju.Dokaz,dabaronicaJuričniimelaotrok,ponujajokrstnematicežupnijeŠentjernejinnjenaoporoka(ŽUŠentjernej,R1698–1729(dejansko1698–1712in1728–29),R1731–1739;ARS,AS308,Zbirkatestamentov,II.serija,fasc.I1–13,testamentI–12,4.5.1743).Njenapolsestrapl.ScarlichijevajedvaotrokarodilavžupnijiŠko-cjanpriNovemmestu,tretjegapavLjubljani(NŠAL,ŽAŠkocjanpriNovemme-stu,R1702–1711,4.8.1706,22.5.1710;ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,R1700–1712,str. 281, 5. 2. 1709; prva dva otroka navaja tudi Schiviz vonSchivizhoffen,Der Adel,str.47in300).Odrastlajeleedinahči,kijeleta1758umrlavdominikanskemsamostanuVelesovo(NŠAL,ŽAVelesovo,M1745–1802,str.49;prim.SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.325).

Boris Golec

83

Valvasorjevimživljenjepiscempovzročalnemalopreglavic,čenebipolihistorsamobjavilrodovnegadeblasvojedružine.Velikevečinenjegovihotroknamrečnenajdemovkrstnihmatičnihknjigahžupnij,kjerjedružinaživelainkjerbimoralibitikrščeni.IzrodovnegadeblavIX.knjigiSlavejerazvidno,dasoseotrocivprvemzakonurojevalikotpotekočemtraku,sajjemeddvemarojstvomaminilotudimanjkotletodni.Podobnesougotovitvezadrugizakon,vkateremsovše-stihletihprišlinasvetvsajštirjeotroci.Valvasorsamježalobelodanilledatumenjihovihrojstev–sevedasamodoleta1689–,žalpanetudikrajevrojstevinkrstov.32

Tejetorejtrebapoiskati, todakakoinkje,kopajihtudipred-hodnikinisoodkrili?Pritemnemoremomimonespornereference–LudvigaSchivizavonSchivizhoffna.Njegovamonumentalnazbirkagenealoškihpodatkovokranjskemplemstvu, izdanaleta1905,vse-bujeizpiseplemiškihrojstev,porokinsmrtiizvsehtakratdosegljivihmatičnihknjig.VendarjenacelotnemKranjskemnašelledvakrstapolihistorjevihotrok:enegavŠmartnempriLitiji1683innajmlajšegavKrškem1693.33Pripodrobnempregledušedanesohranjenihmaticse jepokazalo,dasovŠmartnemvresnicivpisani trije inne leenkrstValvasorjevihotrok,samonajmlajšijebilkrščenževKrškem,34 medtemkokrstovpreostalihdevetihninitivomenjenihdvehžupni-jahnitivmatičnihknjigahdrugihsedmihžupnijvširokempasunaobehbregovihSaveodLjubljanedoSvibnegapriRadečah.35Razlog

32 Valvasor,Die EhreIX,str.109.33 SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.303in330.34 NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,R1665–1674,29.4.1674;R1674–1688,2.10.1679,21.4.1683;ŽAKrško,R1670–1729,15.4.1693.

35 Čeupoštevamonavadekranjskegaplemstva,ki je svojenovorojence radonosilo

Tabela1:ShematiziranirodovnikpotomstvaJanezaVajkardaValvasorja

hčiiz1.zakona hčiiz2.zakona pozabljenahčiiz2.zakona

Ivana Rozina pl.Scarlichi(1678–1748)

KatarinaFrančiškabaronicaJurič(1688–1747)

ReginaKonstancijapl. Dienersperg(ok.1690–1755)

|3vnuki

|brezvnukov

|2vnukinji

|brezpravnukov

|17pravnukov

|8prapravnukov

|nadaljevanje

potomstvadodanes


84

več torej, da jihnisonikoli izsledili ne raziskovalciValvasorjevegaživljenjanerodoslovci.

Kakopotemtakemrazložitidejstvo,davkranjskihkrstnihma-ticahninajtikar9odnjegovih13alimordacelo14otrok? Letežkosi predstavljamo, da bi vpisi izostali zaradimalomarnosti domačihšmarskihduhovnikov.Tudičebi imelinaBogenšperkukrstilnik inlastnegaduhovnika,36bikrstimoralibitivpisanivžupnijskokrstnomatico.Nenazadnjebidružinskiočezanjeposkrbelžezato,kersoljudjetegačasavsepogostejepotrebovalikrstnilist,denimozavpisvvišješole,vstopvsamostanalisemenišče.

Ob povedanem ostaja pravzaprav samo še možnost, da staValvasorja na poteh in potovanjih spremljali tudi obe njegovi ženi.Takososeotrocipovečinirodilizdoma,bodisivtistihkranjskihžu-pnijah,ki jihSchivizvonSchivizhoffennidovolj temeljitoobdelal,bodisivonih,katerihmaticesobiležeprejuničene.AlipasomaliValvasorji–karsezdišenajboljverjetno–prijokalinasvetzunajdo-mačedežele,nemaracelokjedalečnaNemškeminFrancoskem.

KdajnatankopajebilValvasorzdomainkjevseje takratpo-toval,jenemogočeugotovitisšetakonatančnoanalizopodatkov,kijihsamnavajavSlavi, ternapodlagidatacijredkihdokumentovinpisem.Šemanjseveda,nakaterihpotovanjihstabiliznjimtudiženi,saj takšenpodatekpreprosto»nisodil«vkorespondenco,kajšelevobjavo.ČejebiloValvasorjevovojaškoudejstvovanjepovsemnepri-merenčas,dabikotstotnikdolenjskihpešcevjemalnapottudiženo,sosezatakšnepodvigepokazalekotvelikoboljšapriložnostpogoste

hkrstuv stolnico, jebila šeposebejvelikaverjetnost,dabikrščence izsledilivmaticahljubljanskestolnežupnijeSv.Nikolaja.Todazgotovostjolahkotrdimo,daValvasorjevihotroknisokrstilinevljubljanskistolnicinevpredmestnižupnijskicerkvisv.Petra,kakortudinevžupnijahDolpriLjubljani,Vače,ZagorjeobSavi,ŠentvidpriStičniinSvibno.NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,R1669–1678,R1678–1686,R1686–1692,R1692–1699,RepR1653–1692;ŽALjubljana–Sv.Peter,R1667–1676,R1676–1683,R1683–1692,R1692–1708,RepR1668–1731;ŽADolpriLjubljani,R1669–1688,R1688–1730;ŽAVače,R1673–1689,R1689–1705,R1674–1698(zaSv.goro);ŽAZagorjeobSavi,R1669–1695;ŽAŠentvidpriStič-ni:R1664–1681,R1681–1714;ŽASvibno,R1671–1684 zvrzeljo1673–1681,R1685–1701–poškodovana.

36 ValvasoromenjavSlavisamograjskokapeloNašeLjubeGospe,kijojedalsamurediti,nepatudiduhovnika-beneficiata(Valvasor,Die EhreXI,str.619).Prim.tudiopis šmarskežupnijezomembobogenšperškekapelev:Valvasor,Die Ehre VIII,str.767–771.Radicsjemenil,dabibilovšmarskihmaticahpriValvasorjevihotrocihgotovopripisano,čebibilkrstdrugjekakorvžupnijskicerkvi,denimovnovibogenšperškigrajskikapeli(Radics,Valvasor-StudienI,str.1426).Polegtegatudinevemo,kdaj jeValvasorkapelouredil,mordaceložepokrstuzadnjegavŠmartnemkrščenegaotroka(1683).

Boris Golec

85

Tabela2: RodovnikValvasorjeveožjedružine

RodovnikValvasorjeveožjedružine*

Kratice:r.=rojen/a,k.=krščen/a,p.=poročen/a,vst.=vstopvsamostan,posv.=duhovniškoposvečenje,u.=umrl/a,pok.=pokopan/a.Ime rojstvoinkrst poroka,vstop

vsamostaninduhovniškoposvečenje

smrtinpokop

Janez Vajkard Valvasoroče:JernejValvasormati:AnaMarijaroj.baronicaRavbar

k.28.5.1641vLjubljani

1.p.10.7.1672vŠmartnempriLitiji2.p.20.7.1687naVrhovempriŠentjerneju

u.pred16.11.1693vKrškempok.naMedijialivKrškem

1.žena:AnaRozinapl.Graffenweger oče:Baltazarpl.Graffenwegermati:AnaMarijaroj.pl.Scharffenegk

k.11.10.1658vLjubljani

p.10.7.1672vŠmartnempriLitiji

u.25.4.1687pok.naMediji

Otrociiz1.zakona:1)MarijaSidonija r.16.4.1674

naBogenšperkuk.29.4.1674vŠmartnempriLitiji

--- u.17.7.1676pok.naMediji

2)MaksimilaKordula

r.10.4.1675neznanokje


3)AnaTerezija r.15.2.1677neznanokje


4) Ivana Rozina (Johana)por.Scarlichi


por.9.11.1705naSvibnem,mož:FrancLudvikpl.Scarlichi(†pred1732)

u.vVelesovempok.9.3.1748pravtam

5) Volfgang Vajkard(frančiškanp.Alojzij)

r.25.9.1679naBogenšperkuk.2.10.1679vŠmartnempriLitiji

frančiškanvst.11.8.1697vNazarjahposv.17.5.1704vZagrebu

u.10.12.1737vSamoborupok.pravtam

6)JanezGotlieb r.16.7.1681neznanokje


7) Janez Ludvik(frančiškanp.Donat)

r.18.4.1683naBogenšperkuk.21.4.1683vŠmartnempriLitiji

frančiškanvst.7.8.1701vNazarjahposv.poletu1706 neznanokje

u.29.4.1752vKamnikupok.pravtam


86

8)JanezVolfEngelbreht(cistercijanp.Štefan)


cistercijan vst.marca1705posv.23.2.1709vZagrebu

u. 21.12.1752vKostanjevicipok.pravtam

9)FrancJožef r.13.6.1686neznanokje


2.žena:AnaMaksimilabaronica Zetschkeroče:FrancErazembaron Zetschkermati:MarijaSidonijaroj.groficaTattenbachočim:JanezJurijpl.Wernegk

r.najpoznejeleta1663,verjetnonaNovemgraduvJablanicipriBoštanju

1.p.20.7.1687naVrhovempriŠentjerneju2.p.28.8.1699,verjetnonaGracarjevemturnu2.mož:JanezHerbardpl.Buset(†1724)

u.med5.5.1713in19.4.1716naGracarjevemturnupok.vŠentjernejualiNovemmestu

Otrociiz2.zakona:1)KatarinaFrančiškapor. baronica Jurič


p.2.2.1704naGracarjevemturnu,mož:AdamSigfridbaronJurič(1683–1741)

u.12.6.1747vLjubljanipok.17.6.1747vNovemmestu

2) Regina Konstancijapor. Wernegk in Dienersperg

r.1689–1692neznanokje

1.p.28.5.1707naGracarjevemturnu,mož:JanezLovrencpl.Wernegk(†1710)2.p.28.5.1711naVolavčah,mož:VolfSigmundpl.Dienersperg(ok.1669–1751)

u.jan.1755vNovemmestupok.19.1.1755pravtam

3)hčiN. r.1689–1692neznanokje

--- u.28.1.neznanegaleta(1690–1692)naBogenšperku

4)FrancEngelbert k.15.4.1693vKrškem

--- u.pred1716,verjetnokmalupo15.4.1693vKrškem

* Podatkiorojstvihinkrstih:Valvasor,Die EhreIX,str.109;NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,R1638–1643,R1643–1653,R1653–1664;ŽAŠmartnopriLitiji:R1665–1674,R1674–1688;ŽAKrško,R1670–1729.Podatkioporokah:NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,P1660–1720;Kaspret,Ženitnidogovor,str.186–189;ARS,AS309,Zap. inv., šk. 123, fasc.L,W–81, zapuščinski inventar JanezaHerbarda pl.Buseta,11.7.1724,str.42–43.Podatkiosmrtihinpokopih:Valvasor,Die EhreIX,str.109;AFSNM,NecrologiumProvinciae,fol.X.Decembris,fol.XXIX.Aprilis;Mlinarič,Kostanjeviška opatija, str. 516;NŠAL,ŽALjubljana – Sv.Nikolaj,M1735–1770;NŠAL,ŽAVelesovo,M1745–1802;Furlan,Zgodovina frančiškanske cerkve,str.28in29;Radics,Valvasor-StudienI,str.1426.OsmrtiinpokopuJanezaVajkardainnjegovedrugeženeterovstopihsinovvsamostangl.vglavnembese-dilu.Podatkioposvetitvahduhovnikov:NAZ,Prot.varia9a,str.186,208.

Boris Golec

87

študijskepoti.Nemarastaženirojevalizdomazato,kerValvasornidobronačrtovalsvojihpotovanjinsejenapotizamudilpredolgo,dabibilaježazaženskovvisokinosečnostidovoljvarna,šeposebejčejebilazmožemdalečodBogenšperkaaliLjubljane.37

Valvasorjeve otroke in prvo ženo so na bogenšperškem graduvelikoverjetnejekakorrojstvaprehitelesmrti.Majhniotrocipravgo-tovonisopotovalizočetominmaterjo,ampaksovčasunjuneodso-tnostiostajalivvarstvudojiljinvarušk.KotnamjeizpričalValvasorsam,sonjegovihpetumrlihotrokizprvegazakonainnjihovomaterpoložilivValvasorjevorodbinskogrobniconaMediji,nadrugistraniSave.38SkorajgotovosotorejvsipomrlinaBogenšperkualivsajkjevbližinidoma.

Globokozarezovpolihistorjevemdružinskemživljenjujepred-stavljaloleto1687,čas,kojebilsicernavrhuncusvojegaustvarjalne-gadela.Smrtjevnjegoviožjidružinivsamosedmihtednihkosilakartrikrat.Najprejstamumarcavrazmikudesetihdniumrladvasinova,25.aprilapakomaj29-letnaženaAnaRozina,kijezasebojpustilaštiriotroke,stareodtrehdodevetihlet.39

ŽeslabetrimeseceponjenempogrebujeJanezVajkardšedrugičstopilpredoltar–poletnega20.julija1687vkapeligraščineVrhovopodGorjanci.40NevestaAnaMaksimilabaronicaZetschker je bila odnjegaprecejmlajša–najmanj10innajveč22let,sajlahkonačasnjenegarojstvasklepamoleizznanegadatumasmrtinjenegaočeta.41 Obporokistedaj46-letnimValvasorjemjijebilotakovsaj24let.

IzporokepodGorjancijedobičekvsekakorpotegnilValvasor,kisejeodtamodpeljalzbalo,kočijoinobljubljenimi2.700goldinarji,odkaterihjetretjinožečeztrimeseceprejelnaroko.Lastniprispevekza-konskizvezijenasprotnozavarovallessvojimpremoženjem,nedabitorejkarkolitudidejanskoprispeval.42Pravzadnjepajebilonamočvar-

37 EdinaValvasorjevadaljšaodsotnost,kijolahkokolikortolikonatančnodatiramoinjeblizurojstvukatereganjegovihotrok,padevpoletje1686.Onjegovemitine-rarjuvtemletulahkosklenemonaslednje:gledenadatacijopismavLondonga15.aprilašesrečamovdeželi,natančnejevLjubljani,otrokjeprišelnasvet13.junijaneznanokje,29.avgustapajebilJanezVajkardspetdomanaBogenšperku,insicerponekajtedenskiodsotnosti,kotzapiševpismuangleškiKraljevskidružbi(poob-javi:Reisp,Korespondenca,str.31,33,39in42).

38 Valvasor,Die EhreXI,str.164.39 Valvasor,Die EhreIX,str.109.40 Objaviporočnepogodbe:Kaspret,Ženitnidogovor,str.186–189;Radics,Johann

Weikhard,str.307–309.41 Datumakrstanepoznamozaradi izgubljenihmatičnihknjigžupnijRadečeinBo-štanj.GledenadatumsmrtinjenegaočetaFrancaErazmapl.Zetschkerja18.novem-bra1662(Witting,Beiträge1895,str.263)sejemoralaroditinajpoznejepoleti1663.

42 Objaviporočnepogodbe:Kaspret,Ženitnidogovor,str.186–189;Radics,Johann Weikhard,str.307–309.


88

ljivo.NevestaprejkoneniimelanitipribližnepredstaveoValvasorjevemčedaljeboljnegotovemgmotnemstanju,šezlastineotem,kakonaglonaraščajodolgovi,kolikoznašajoobrestinanikolivcelotiodplačanokupninozatrigradoveterkakšnisopredračunindejanskistroškizatisk Slave.Tako jemoralasoprogu leto inpolpomožitvi iz lastnegažepaposoditinemajhnovsoto947goldinarjev,dajelahkoodplačaldelzaostalekupninezagospostva.43Todanovihneprijetnihpresenečenjvoblikineporavnanihračunovnikakornihotelobitikonec.

Dom polihistorjeve družine je tudi po drugi poroki ostal naBogenšperku,podobnokotzanjegovprvizakonpaostajauganka,kjevsestasezakoncamudilainkjesoserojevaliotroci.ZadnjihšestletValvasorjevegaživljenjajebilozanjnasplohzelodinamičnoinnapor-noobdobje,zaznamovanosčastmiinpriznanji,a tudiznerazume-vanjemokolice,razočaranji,boleznijoinznjimipovezanimihudimifinančnimitežavami.VelikosejeJanezuVajkardudogajalozlastivletu1689,kojepodelihizhajalaSlava,vendarsenitiponjenemiziduniustavil.KotješelepreddobrimdesetletjemodkrilinobjavilFranceBaraga,44 časovno pa definiral Branko Reisp, je malo pred smrtjoobiskalFrancijo.PobesedahdotlejneznanegaepitafanajbinamrečzdravjeizgubilvLyonu.Napotovanje,okateremnibiloničesarzna-nega,sejemoraločitnoodpravitileta1691ali1692,karsepresene-tljivoskladazbesedamisodobnikaJanezaGregorjaDolničarja,dasoValvasorjavKrškoprinesližebolnega.45HčerkiReginaKonstancijaindeklicaneznanegaimena,kateresmrtjeodkrilRadics,nedabizatosplohvedel,46stasepotemtakemmogliroditinaFrancoskemoziro-makjenapotitjaalinazaj.

Valvasor je imel torej13,mordacelo14otrok.Od tehsmo jihdoslejpoznali11,vseh9izprvegainsamo2izdrugegazakona.Dobrapolovicajepomrlaževotroštvu,takodajihjeodrastlole6.Vsitrije

43 Valvasorjevazadolžnicazdatumom9.februar1689inpripisanimženinimpotrdi-lomoporavnanivsotidne8.oktobra1692,obakratvLjubljani,jebilanaknadnovloženamedtestamentekranjskedeželnepravde(ARS,AS308,Zbirkatestamen-tov,II.serija,fasc.V1–16,brezsignature).

44 Baraga,Novoodkriti,str.321.45 Reisp,Neznaniepitaf,str.346–347.46 Šlo je za še zelomajhnega otroka ženskega spola (parvula domicella), kateregasmrt28.januarjanenavedenegaletajebilanekočvpisanavmrliškoknjigožupnijeŠmartnopriLitiji.KotjepravilnougotavljalžeRadics(1895),jeotrokumrlpoletu1689,sajbigaValvasorsiceromenilvsvojemrodovniku(Radics,Valvasor-StudienI,str.1426).TodaRadicsjebilzmotnoprepričan,dasezavpisomsmrtiskrivahčiKatarinaFrančiška,kijevresniciodrastlainseporočila.Tojepoznejetudisamugotovil, pozabil pa je na omembobrezimne deklice, ki je zato vmonografiji oValvasorju(1910)niuvrstilvpolihistorjevrodovnik(Radics,Johann Weikhard,str.347).

Boris Golec

89

sinovi iz prvega zakona so se kot redovniki »poročili s Cerkvijo«,trihčerkepasplemiškimivdovci insinovi,živečimivširšiokoliciKrškega,kjerjesvojoživljenjskopotsklenilnjihovoče.47

Pomudimosešeprivprašanju, kako,skominkjejemarljivipoli-historpreživljalsvojčas.Njegovegaurnikanepoznamo,zanesljive-gaitinerarja(še)nimamo,vendarlahkoznovimipodatkiizmatičnihknjigvsajnekolikodopolnimodosedanjevédenjeotem,kdajjebilza-resdomainkakšnesobilenjegovedružabnostnenavade.Pričakovalibi, da se bo vmaticah domače šmarske župnije pogosteje pojavljalkotkrstniboter,čegaženajvečkratpogrešamovvlogiočeta.Toda,drugačekotimenadrugih»žlahtnih«gospodov,soimebotraJanezaVajkardaValvasorjavpisalivkrstnematiceleizjemoma,vvsehdvaj-setihbogenšperškihletihzgoljdvakratleta1678,kotbotrakrščence-ma navadnih ljudi.48Novorojencem okoliških plemičev ni botroval,sajsemujetoopravilobržkonezdelo»nepotrebnoizgubljanječasa«.Pravtakogakotbotranesrečamovljubljanskihkrstnihmaticah.49 Kot vsekaže, torejnibilprevečnaklonjenkonvencionalnimdružabnimobveznostim,ampaksijedružborajeizbiralposvojimeri.

NajorisValvasorjevegadružinskegaživljenjasklenemspotova-nji kot najdaljšo odsotnostjo oddomainločenostjoodotrok.Čevemoverjetnozavsedežele,kijihjeJanezVajkardkdajvživljenjuobiskal,jevelikotežedognati,kdajsejekjemudilinkolikokratsejepodalnapot.Pestrostnjegovihpotovanjdoleta1689spričujepredvsemSlava, ajevnjejmalopodatkov,kijihlahkotudičasovnodovoljnatančnodoločimo.Avtorsenamrečpravilomaizražatakole:pred 16 leti, pred približno 11 leti jeseni ali v avgustu pred šestimi leti.50 V Slavi omenje-nakrajšapotovanjapodomačideželisolahkotrajalapovečtednovinvtemčasujeimelgotovoizhodiščenakakšnemgradualivmestu.Ševečstrnjenegačasapasomusevedajemalepotivtujino.

Valvasorjevo zadnje potovanje je bila pot izLjubljane v kraj smrti–Krško,najverjetnejenepred23.februarjem1693,kosose

47 Gl.rodovnikValvasorjeveožjedružinevbesediluzgoraj.48 NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,R1665–1674,R1674–1688,25.1.1678,4.10.1678:prim.tudiRadics,Valvasor-StudienI,str.1425–1426).TudinjegovaprvaženaAnaRozina,všmarskižupnijisicerdomačinka,sekotkrstnabotrapojavilenekajkrat(pravtam,31.12.1672,11.10.1678,28.4.1680ponadomestnibotri4.4.1684in2.7.1685),druga,AnaMaksimila,splohnikoli.Ugotovitevgovoriposrednovpridsklepanju,dastabiliobesoprogiskupajzmožemvelikonapoti.

49 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,R1678–1686,R1686–1692,R1692–1699.50 B.Reisp jepravilnosklepal,davsidogodkinisonujno izračunljivi tako,da letaodštejemoodletniceizidaSlave(1689),ampakmoramoračunatitudinakakšnoletoprej(Reisp,Kranjski polihistor,str.144sl.),karsejezdajjasnopotrdilopripodatkuosmrtiprvežene(1687),zakateropaValvasorpravi,dasojopokopalipred enim letom(Valvasor,Die EhreXI,str.164).


90

predljubljanskimmestnimsvetomurejalezadnjeformalnostiopro-dajiValvasorjevehišeobLjubljanici.51Vistemčasu,februarja1693,jedatiranatudipogodbazanakupmeščanskehiševKrškem.52Kupnidogovor zanjo jeValvasor sicer sklenil žedvamesecaprej, danpobožiču1692,53včasu,kojebilnekajtednovtakorekoč»brezdomec«.Potemkojevzačetkuleta1689prodalČrniPotok,seleta1691ločilodbogateknjižnice,kijeromalavZagreb,jenamrečoktobra1692prodalnikolivcelotiodplačaniBogenšperkzLihtenberkomterkončnovza-četkudecembrašehišovLjubljani.54Kerpajebiljesensko-zimskičaszaselitevneprimeren,lahkosklepamo,dasoseValvasorjevivselilivkupljenohišovKrškemšelezgodajspomladi1693,vsekakorpred15.aprilom,kojebilvkrškimestnicerkvikrščennajmlajšiotrok.55

Polihistorjevo»krškoobdobje«–trajalojekomajkakšnegapolleta–soraziskovalcinjegovegaživljenja indelarazumljivoobdela-li lepovršinsko.Šenajvečpozornosti sonamenilidatumusmrti,56 ki tudi ponajnovejših raziskavahostaja neznanka, zlasti ker nima-moprimarnegavira–vpisavmrliškomatičnoknjigo.Vendar lah-komimopoznejšihugibanjotočnemdnevuizpostavimodvedoslejprezrtidejstvi.Prvo,dajebilValvasoršeživ22.junija1693,kojevKrškemsklenilnekoporavnavozbaronomZetschkerjem.57Indrugo,dajeumrlvsajnekajdnipred16.novembrom,kojeograjnosodiščevLjubljaniizdaloukazoinventurinjegovezapuščine.58Smrtjetorejnajverjetnejenastopilaoktobra,karje,breznatančnegadneva,vsvoji

51 Ljubljanskimestnisvetje23.februarja1693obravnavalValvasorjevoprošnjo,najsevsodniprotokolvpišeprodajanjegovehišebaronuFrancuEngelbrehtuZetsch-kerju.Objavaizsodnegaprotokolav:Radics,Johann Weikhard,str.169–170.Po-pravljenidatumprodajehišev:Reisp,Kranjski polihistor,str.157inop.32nastr.312.

52 ARS,AS1063,Zbirkalistin,a.e.2742,feb.1693.–Ohranjeniizvirnikkupnepo-godbenapergamentudejanskonibilnikolidokončaninpotrjen.Pisarjenamrečpustilprazenprostorzanatančendatumvfebruarju1693(BeschehenGurkfeldtden...Febr.Ao.1693ten),kibigavstavilipozneje,kobilistinopodpisaliinpečatilistremivnjejomenjenimivelikimimestnimipečati.

53 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.34,fasc.XVII,G–56/III,29.in30.3.1700,str.8,No.10.

54 Reisp,Kranjski polihistor,268.ProdajaČrnegaPotokaterBogenšperkazLihten-berkom:ARS,AS173,ImenjskaknjigazaKranjsko,št.6(1662–1756),fol.103;no-vejšeugotovitveočasuprenosaknjižnicevZagreb:Dular,Valvasorjevaknjižnica,str.267inop.27naististrani.

55 NŠAL,ŽAKrško,R1670–1729.56 Radics,Johann Weikhard,str.247–250;Reisp,Kranjski polihistor,str.271-272;Re-isp,Dosedanjeraziskave,str.25–26;Reisp,Neznaniepitaf,str.345–348.

57 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.131,fasc.LIV,Z–7/I, 16.1.1694, str.8,No.13;objavi:Radics,Johann Weikhard,str.312;Zapuščina,str.21in34.

58 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.131,fasc.LIV,Z–7/II,13.1.1694,pag.13;objava:Ra-dics, Johann Weikhard,str.326.

Boris Golec

91

kronikimestaLjubljaneprecejpozneje(1719)navedelsodobnikJanezGregorDolničar.59

InkajjeValvasorjaprignaloumretpravvprovincialnoKrško,če-tudiprometnoživahnomesteceobSavi?Plemičinjegovegačasasosizadomovanjeizbiralideželnoprestolnicoinleredkisosetrajnejena-seljevalivmalomestnihokoljih.60DasejeJanezVajkardpofinančnemzlomu in razprodaji nepremičninodločil zaKrško, ni bilo naključje.Enegaodločilnihrazlogovjevsekakorpredstavljalodejstvo,dajeimelasoprogaAnaMaksimilavširšiokoliciKrškegabližnjesorodstvo.Polegtegaježetedajpričakovaladediščinopoočimupl.Wernegku,karbirešilomočnoogroženoeksistencoValvasorjevedružine.BrezzemljiškeposestibinamrečValvasorjevmrtvikapitalprejalislejskopnel.Njegasamegajesicerkmaluprehitelasmrt,kotbomovideli,pasejevdovatriletazatemzdediščinopoočimuresznovapostavilananoge.

Medvsemizastavljenimivprašanjisejezaradineugodnestruk-turevirovzdelonerešljivo,kjenatanko,vkaterihišivKrškem je Valvasorjevadružinaživelainkjejetorejpolihistorumrl.Opravil-niizbiridanašnje»Valvasorjeve«hiše,kinosispominskoploščo,soupravičenodvomili žeobpostavitviobeležja leta1894.61Priugota-vljanju lokacijedejanskeValvasorjevehišesedolgonibilomogočenaslonitinadovoljoprijemljiveopornetočke.Onjenilegipričaedi-nolekupnapogodba,pokateristojihišazvrtomnauglednemmestu,medhišamainvrtovomamestnegasodnikaAndrejaTunkelsteinerjatergospodaJanezaPetraŠveršnika.62Tojevse,karnamlahkodanesslužizadoločanjenjene lege,vendarobpritegnitvinovihvirovza-doščatudito.Soočenjevsehrazpoložljivihvirovjenazadnjeizločilohišo,kijeedinamožnainprava.63

Greza južnidelhišenaCestikrškihžrtevšt.2,sestavljene izdveh meščanskih, v osnovi še baročnih stanovanjskih stavb. Hiša

59 VDolničarjevikronikiLjubljanejeValvasorjevasmrtsplohprviččasovnonatanč-nejeopredeljena(Reisp,Neznaniepitaf,str.345).

60 Prim.Štuhec,Rdeča postelja,str.43sl.61 Cevc,Kulturnispomeniki,str.169–170.62 ARS,AS1063,Zbirkalistin,a.e.2742,feb.1693.Listinajebilaobjavljenaželeta1859v:Jellouschek,Valvasor,str.40–41.

63 Viri:ARS,AS309,Zap.inv.,šk.123,fasc.L,W–81,11.7.1724,inventarJanezaHerbardapl.Buseta,str.31–32,No.30;pravtam,šk.116,fasc.XXXXVII,T–87,inventarFerdinandabaronaZetschkerja,18.1.1788,str.6;ARS,AS174,Terezijan-skikatasterzaKranjsko,šk.140,RDA,N239,No.3,3.1.1749;No.7,13.6.1752;ŽUKrško,CatalogusAnimarumVicariatusgurgfeldens. ... 1792;ARS,AS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,N84,k.o.Krško,mapnilistVinProtocollderBauParcellenderGemeindeGurgfeld,20.4.1825;ZAC1476,MagistratKrško,knj.1994,urb.št.78in79;OkrajnosodiščeKrško,Zemljiškaknjiga,gl.knj.k.o.Krško60–120,vl.št.79.


92

stojivstrogemmestnemjedruinjedanesvlastipotomcevpisateljaJanezaMencingerja.64Onjenih lastnikihmanjkajosamopodatkizadesetletjemed letoma1706, ko jeValvasorjeva vdovamoževohišoprodala,65 in1717,kosodanašnjoMencingerjevohišokupilibaroniZetschkerji.66PolegtegaidentičnostZetchkerjevehišezValvasorjevonespornopotrjujelega,ki–edinavKrškem–popolnomaustrezaopi-suizValvasorjevekupnepogodbe,dajozleveindesneobdajatahišiuglednihmeščanov,vsetripaimajovrt.67

Z zelomalo argumenti so se soočali Krčani, ko so konec 19.stoletja,ob200-letniciValvasorjevesmrti,odkrivalispominskoobe-

64 OkrajnosodiščeKrško,Zemljiškaknjiga,gl.knj.k.o.Krško1–59,vl.št.48in49.–Hišajestalanastavbniparcelišt.58,današnjahišanaCestikrškihžrtev2pajesestavljenaizdvehhišnanekočločenihstavbnihparcelahšt.58in57.

65 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.123,fasc.L,W–81,11.7.1724,inventarJanezaHerbar-dapl.Buseta,str.31–32,No.30.

66 Pravtam,šk.116,fasc.XXXXVII,T–87,inventarFerdinandabaronaZetschkerja,18.1.1788,str.6.

67 ARS,AS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,N84,k.o.Krško,mapnilistV.Zanimivajetudiugotovitev,dajebilpredJanezomMencingerjemlastnikhišešeenliterat,nemškopišočipesnikAnastasiusGrün,turnskigraščakspravimimenomAntonAleksandergrofAuersperg (Okrajno sodiščeKrško,Zemljiškaknjiga, gl.knj.k.o.Krško60–120,vl.št.79).ValvasorjevohišosositorejvrazličnihčasihkotlastnikidelilitrijepomembniKranjci.

Slika2:PravaValvasorjevahišavKrškem

Boris Golec

93

ležjenanapačnihiši.Takokotsoimeliprirokidatumsmrti19.sep-tember,čepravnima tanikakršnepodlage,soseoprlinasamovolj-no, nedokumentirano trditevAntona Jellouschka iz leta1859,da jebilaValvasorjevzadnjidomhišashišnoštevilko85, torejdanašnja»Valvasorjevahiša«.68Bilajepreprostodovoljvelika,starainugledna,dasije»prislužila«spominskoobeležje,šeposebejkerzaradiuniče-negamestnegaarhivanihčenimogelimetinitinajmanjšepredstaveodejanskiValvasorjevihiši.69Zdajsstoodstotnogotovostjovemo,daValvasornikolinibillastnikhiše,kinosiploščovnjegovspomin,am-pakjevresniciprebivalvdrugi,nekajdesetmetrovoddaljenistavbi,vkaterijetudipreminil.

S tempanjegovo telošenikončalosvojegazemeljskegapoto-vanja.Znova se jeodprlo tudivprašanje, ali jeValvasorjevo truplorespotovalonaoddaljenoMedijo,očemervladasplošnoprepričanje,alipasogakvečnemupočitkumordavendarlepoložilikjebližehišismrti.

Pravugotovitvevzvezispolihistorjevimgrobomsomedvseminovimispoznanjinemaranajboljpresenetljive.Edinosodobnoporo-čilookrajupokopa–Mediji–je»neuradno«,zapovrhzgoljobrobenpripis vDolničarjevi biobibliografiji kranjskih piscev iz leta 1715.70 Nastaljetorejnajmanj22letpoValvasorjevismrti,karžesamoposebizmanjšujenjegovoverodostojnost.Akermunioporekalonobenoznano dejstvo, se je bilo z njimpač treba zadovoljiti. Poleg tega jeMedija najbolj logičen kraj pokopa, saj je vendarValvasor sam iz-pričal,davrodbinskigrobnicivkapelitikobgradupočivajonjegovistarši,prvaženainpetotrok.71

Pritemjezanimivo,daDolničarjevihnavedbopokopunaMedijinihčenizarespreverilvpotencialnihmrliškihmaticah.Vsedoslejjeveljalo,dabomopodatekoValvasorjevi smrti iskalizaman,kerdaseniohranilanobenaodtrehknjig,vkaterenajbibilvpisan:nezaKrškonezaLeskovecinnezažupnijoVače,vkaterijetakratležalaMedija.72Todavresnicijevaškamrliškamaticazatačasohranjena73 inpredstavljatudiedinipravinaslovzaiskanje,sajsoumrlevtejdobipravilomavpisovalivmrliškoknjigožupnijepokopainnevžupniji,

68 Jellouschek,Valvasor,str.40.69 TakojeJanezMencingerpreddobrimstoletjemupravičenozapisal,dabisezačast,da jevnjejumrlnašpolihistor, lahkopotegovalovsaj sedemstarejšihhiš, innesamota,kijokrasispominskaplošča(Cevc,Kulturnispomeniki,str.169).

70 Reisp,Neznaniepitaf,str.345.71 Valvasor,Die EhreXI,str.164.72 Reisp,Neznaniepitaf,str.345.73 NŠAL,ŽAVače,M1687–1723. Vknjigijeprecejdaljših,vsajenomesečnihvrzeli,šezlastivprvihdesetihletih.


94

kjersoumrli.Atunastopimordanajvečjepresenečenje:vmrliškima-ticižupnijeVačepokopJanezaVajkardaValvasorjapogrešamo!

Prvamisel,kiseobtemporodi,nineutemeljena:Valvasorjajese-ni1693preprostonisopokopalivrodbinskigrobnici.Podatekotem,dapočivanaMediji,jeDolničarlahkozapisallekotlogičnosklepanje.KončnonitiPeterRadics,kijeleta1894vgrobniciiskalpolihistorje-vematerialnesledove,ninašelnenagrobnika,omenjenegavstarejšiliteraturi, ne kakršnih koli predmetov, ki bi jihmogel z gotovostjopripisatikranjskemupolihistorju.74

Vendarstvarinisotakonedvoumne,kotsezdiizargumentaper negationem.Mrliškematice župnije Vače namreč še vse do drugepolovice 18. stoletja beležijo le malo pokopov članov Valvasorjeverodbine.75ZanekatereValvasorje izvemo izdrugihvirov,dasobilinedvomnopoloženivrodbinskogrobnico,pavpisovnjihovihsmrtivmrliškihknjigahvseenoni.76Toveljatudizadvapolihistorjevaotrokain ženo, ki so umrlimarca in aprila 1687, tik zatem, ko se najsta-rejšaohranjenamaticazačenja in je zapovrhpravvnavedenihme-secihvodenakronološkozelodosledno.NerednovpisovanjeumrlihValvasorjevmorasevedaimetisvojvzrok.Najverjetnejegrezaposle-dicodejstva,daprivečinipokopovnibilnavzočžupnijskiduhovnik,temvečzgoljmedijskibeneficiat.

Povedanokajpakšeneponujatrdnegadokaza,aliValvasorre-

74 Valvasorjev nagrobnik v medijski kapeli površno omenja samo H. G. Hoff leta1808,vendarB.Hacquetčetrtstoletjaprej(1784)tamninašelnobenegapomnikanapolihistorja(Reisp,Kranjski polihistor,str.334,op.21).

P. Radicsseje leta1894samspustilvgrobnico,nedabivnjejodkrilnajmanjšosledzaJanezomVajkardom,bilpajeprepričanvresničnostporočilaonagrobni-ku inmnenja, da so tega neznanokdaj odstranili (Radics, Johann Weikhard, str.248–249).

75 Najstarejšamrliškaknjigazaobdobje1687–1723pozna,denimo,samošestpoko-povValvasorjev,enegadveletipredpolihistorjevosmrtjo,naslednjepašele15letinvečponjej,vsakokratspodatkom,dasopokojnegapokopalivkapelioz.grobnicinaMediji:10.maja1691,30.maja1708,23.julija1709,1.avgusta1709,16.2.1717in20.10.1717.TehsmrtnihprimerovSchivizvonSchivizhoffennenavaja,čepravimatudienvpisplemiškesmrtiizmatice,vkaterisovpisani(SchivizvonSchiviz-hoffen, Der Adel,str.353).Izpoznejšegačasa,dosrede18.stoletja,jezasleditišetripokopebelneških,dvamedijskihinenegazavrškihValvasorjev,odtegaštirihotrokindvehodraslih.(NŠAL,ŽAVače,M1723–1751,10.2.1725,18.10.1741,29.3.1746,23.1.1747,6.7.1747in6.2.1748).

76 Preseneča predvsemnevpis pokopapolihistorjevega polbrata JanezaKarla, ki jeumrl3.januarja1697,inmedijskegagraščakaAdamaSigfrida,umrlega12.oktobra1699(datumasmrtipo:Radics,Johann Weikhard,str.343,348;Witting,Beiträge1894,str.143,145).Željo,dajihpokopljejovmedijskirodbinskigrobnici,jevsvojihoporokahizrazilavečinaValvasorjev,katerihoporokesoseohranile(ARS,AS308,Zbirkatestamentov,II.serija,fasc.V1–16:V–3,10.6.1657;V–5,27.11.1694;V–8,9.3.1706;V–13,17.2.1726;V–14,1.12.1732;V–16,6.3.1739).

Boris Golec

95

snično leži oziroma ne leži naMediji. Na pogled je logično, da biJanezVajkardmoralbitivpisanvmrliškoknjigo.Vanjošestletprej,ko so jo začeli voditi, resda niso zapisali pokopov njegove žene indvehotrok,todaleta1691,dobridveletipredpolihistorjevosmrtjo,jevpisanaValvasorjevanečakinja,pokopanavmedijskigrobnici,topabilahkopomenilo,dasoknjigomedtemževodilidosledneje.VendarzasledimovnjejpravvmesecihValvasorjevesmrtivečtedenskovr-zel.Med20.septembromin3.decembrom1693ninamrečzabeležennitienpokop,pričemerjesevedaizključeno,davvsejžupnijiVačetolikočasanebinihčeumrl.

Razlogov,zakajJanezaVajkardavvaškimrliškiknjiginenajde-mo,jelahkoveč–odnerednegavpisovanjapokopov,njegovelastneželje,dabibilpokopandrugje,prektakšneodločitvenjegoveženevsedogmotnih,tehničnihalidrugihovir.Sklenemolahkolezugotovi-tvijo,dakranjskipolihistor,sodečpomrliškimatici,»uradno«neležinaMediji.Dolničarjevvečkotdvedesetletjimlajšizapisonjegovemzadnjempočivališčujezgolj»neuraden«.Ahkratijevendarleedini,kisplohgovoriokrajuValvasorjevegapokopa.

Če JanezVajkardValvasor resničnoni bil pokopannaMediji,sesevedanemudomapostavivprašanje,kjeinvkaterigrobbigašelahkopoložili.VKrškem inokolici seponujavečmogočih lokacij,absolutnonajvečjaverjetnostpajekriptamestne,danesžupnijskecer-kvesv.JanezaEvangelista.Kriptedanesniveč,ajedokumentirananekajletpoValvasorjevismrti.77Slejkoprejležijovnjejtudiposmrtniostanki njegovega najmlajšega otroka Franca Engelberta, kimordanitinipreživeločetainokateremjevpiskrstavKrškemsplohediniznanipodatek.

Kakorkoli,vdnehValvasorjevegapokopa jebilo trebaureditišenekajzelopomembnega.Svojcisoosmrtinajbržzelohitroobve-stilikranjskoograjnosodiščevLjubljani,sajsejenapovedovalnela-hek bojzapokojnikovozapuščino,kibomoralapotešitipraviceinpričakovanjadvojnegasorodstva:naenistraništirihotrokizprvegazakonaternadrugivdoveinnjenihotročičev.Takojedeželnapravda16.novembra1693ukazalapopispokojnikovezapuščineinimenovalainventurnekomisarje.78Začelo se jeValvasorjevo sklepnopoglavje,

77 KakršnekolikriptepriopisukrajevnecerkvenezgodovinenepoznavečnitiI.La-pajne leta1894(Lapajne,Krško,str.71sl.).Kriptavcerkvisv.JanezaEvangeli-sta (Crÿpta Eccles. S. Joannis Gurfeldi) je omenjena v leskovškimrliškimatici7.9.1715obpokopužupnikaJ.J.Tratnika(NŠAL,ŽALeskovecpriKrškem,M1701–1731).Vnjejsoprenehalipokopavativjožefinskidobi(zadnjivpisi:NŠAL,ŽAKrško,M1771–1784,11.7.1771,12.3.1774in27.8.1783),kosozaradiprepo-vediodpravilisplohvsepokopevcerkvah.

78 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.131,fasc.LIV,Z–7/II,13.1.1694,pag.13;objava:Ra-


96

neprimernodaljšeodpolletnegakrškegaobdobja.Dodokončneure-ditvezapuščinskihzadevjemoralonamrečminitivečkakordvajsetlet.Takojepač,kadarjededičevveliko,dediščinapazavsepreskro-mna.

Bojzazapuščinojestekelvzačetkuleta1694,kosoinventurnikomisarjiopravilinaloženodelo,najprej12.januarjanaBogenšperku,kjer je ostalo nekaj omar, povečini napolnjenih s knjigami, in štiridnipozneješevKrškem.OhranjenazapuščinskainventarjastadanesglavnivirzaugotavljanjeValvasorjevegapremoženjskegastanja tikpredinobiztekunjegovegaživljenja.79

Priopisuzapuščinesenebomspuščalvpodrobnosti.80Najizpo-stavimlenekaj,pomojemmnenjuzgovornih,opažanj.KotprvoseValvasorjevahišaizinventarjazdiboljpodobnakakšnemuskladiščukakormeščanskemualiplemiškemudomovanju.Umirajočibaronjenamrečna bistvenomanjšo prostornino, kotmu je bila na voljo naBogenšperku,stlačilvse,karjelemogel.

Todapričakovalibinemalostvari,kijihvKrškonivečodnesel.Tu je imel le še36knjig,povsebinineprimernopestrejšihodonih63naBogenšperku.PreostankipreostankovnekočbogateknjižnicetakojasnoodražajoValvasorjevokus–tistopač,karjevzelssebojna»samotniotok«.Obnjegovismrtniposteljinadaljepogrešamoroko-pise,osnutkespisovinupodobitev.Tuditisožeromalivtujerokealipreprostovpeč.Vsetorejpriča,dajebilapredselitvijozBogenšperkaopravljena temeljitačistka.VKrškemse jeznašla lecelotnazbirka»matematičnihindrugihinstrumentov«.PolegnjeseValvasorniho-telločitiodvojaškeoprave,gledeoblekepajesklepati,dasenašpoli-histornioblačilrazkošno,ampakprejskromno.Dokaznjegovemordanajboljintimnerazvade,kijodanesšelahkodetektiramo,jezalogatobaka–desetmericinpolnjuhanca.

InkakšnajesplošnaocenaValvasorjevegapremoženjskegasta-nja? Kotstaugotavljalaženjegovaživljenjepisca, tudivKrškemniživel popolnoma brez sredstev in v revščini, toda med nekdanjimzemljiškimgospodomnaBogenšperku innovimpoložajemhišnega

dics, Johann Weikhard,str.326.79 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.131,fasc.LIV,Z–7/I, 16.1.1694;Z7/II,13.1.1694;ob-javi:Radics,Johann Weikhard,310,326;objavakrškegainventarjasprevodomtudiv:Zapuščina,str.19–46.–ObinventurizapuščineskrbnikaValvasorjevihotrokizprvegazakona,JanezaJožefapl.Graffenwegerja,staleta1700nastalašedvaločenainventarjanekočValvasorjevihpredmetov:ARS,AS309,Zap. inv., šk.34, fasc.XVII,G–56/III,Knežija,29.in30.3.1700;šk.131,fasc.LIV,Z–1,Ljubljana,26.in27.3.1700.Objavaslednjegav:Radics,Johann Weikhard,str.331–333.

80 Nenazadnjejebilkrškiinventarnedolgotegavcelotiprevedeninobjavljen(Za-puščina, str. 19–46) skupaj skratko spremnoštudijo (Weigl,PriValvasorju, str.13–17).

Boris Golec

97

posestnikavKrškemjebilavendarlevelikarazlika.81 Pozapuščinskihinventarjihjebilašenajvečvrednazadolžnicaza3.000goldinarjevodneplačanekupninezaBogenšperk,kijojenemudomazasegelskrbnikotrokizprvegazakona,nekdanjisvakJurijAndrejpl.Graffenweger.82 Vrednostpokojnikovegapreostalegapremoženjapaskupajmordaniznašalanititoliko:meščanskahiša,kupljenaza800goldinarjev,okoli500goldinarjevgotovine,dvakonja,hišnaoprema,»ostankiostan-kov«slikinknjig,šenajvečvrednostivzbirkimatematičnihindrugihinstrumentov.Te je čez slaba tri leta skupaj s preostalimiknjigamiodkupilpodrealnoceno–zaokroglo600goldinarjev–FrancAlbrehtpl.Seethal.83

Toinvečnovihpodrobnostivzvezizzapuščinorazkrivadoslejšeneuporabljenivir–protokolikranjskegaograjnegasodišča.84 Takoizvemo,da vrednostValvasorjeveostalinenizadoščala,dabisimoglavdovaprivoščititoliko,kotjijejamčilaporočnapogodba.Akerjevzakonprispevalavečkakornjenapredhodnica,jeimelapridelitvenibilancivendarleprednost.85Njenpravdninasprotnik,skrbnikotrokizprvegazakona,ješeleta1694pozgodnjismrtiprvegastricapostalnjihovdrugistricJanezJožefpl.Graffenweger,umrlpravtakozgodaj,poslabihšestihletihskrbništva(1700).86

KajsejenatodogajalozrazdeljenoValvasorjevopremičnoza-puščino, ostaja v podrobnostih neznanka. Glavnina intelektualneostalinevsekakorniostalaprivdovivKrškem.Prodaneinstrumen-teinknjigenajdemoleta1701priumrlempl.SeethaluvLjubljani,87 precej premičnin pa je leto poprej evidentiranih v skrbnikovi –GraffenwegerjevihišivLjubljani innanjegovemgraduKnežijapri

81 TakostaugotavljalažeobaValvasorjevaživljenjepisca(Radics,Johann Weikhard, str.251;Reisp,Kranjski polihistor,str.271).

82 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.131,fasc.LIV,Z–7/I, 16.1.1694,str.15.83 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.103,fasc.XXXXIII,S–83,s.d.1701,str.113–114.–NatapodatekjeopozorilŠtuhec,Rdeča postelja,str.84.Večosamiprodaji:ARS,AS306,OgrajnosodiščezaKranjsko,knj.15,protokoli1695–1698,fol.467.

84 ARS,AS306,OgrajnosodiščezaKranjsko,knj.15,protokoli1695–1698,fol.4–5,6,29,31,47,63,467;knj.16,protokoli1698–1701,fol.449,824;knj.17,protoko-li 1701–1704, fol. 103, 443, 457, 837; knj. 18, protokoli 1704–1707, fol. 239, 452;knj. 19, protokoli 1710–1714, fol. 493, 611 1/2 , 670, 710, 795; knj. 20, protokoli1714–1718,fol.71,489.

85 ARS,AS306,OgrajnosodiščezaKranjsko,knj.15,protokoli1695–1698,fol.4–5,47–48,63.

86 OsorodstvenihrazmerjihmedGraffenwegerjipričameddrugimzapuščinski in-ventar(ARS,AS309,Zap.inv.,šk.131,fasc.LIV,Z–1,Ljubljana,26.in27.3.1700,str.10).OsmrtiobehGraffenwegerjev:ARS,AS308,Zbirkatestamentov,II.serija,fasc.G1–541/2,testamentG–19,24.2.1694;testamentG–27,1.3.1700;NŠAL,ŽAVače,M1687–1723,6.3.1700.

87 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.103,fasc.XXXXIII,S–83,s.d.1701,str.113–114.


98

Litiji.Nadanjeprišelnamrečšeen,dolgoneznanGraffenwegerjevzapuščinskiinventar.88

Valvasorjeveskromnepremičnine,kolikorjihješebiloprisvaku–skrbniku,somoralepripastištirimotrokomizprvegazakona,zatosojihobnjegovismrtileta1700tudiločenoinventarizirali.Zadnjisle-dovizanjimiseizgubijovcistercijanskemsamostanuKostanjevica,vkateregaje leta1705vstopilnajmlajšisinJanezVolfEngelbreht.89 Tedanjiže tretjiskrbnikValvasorjevihodraščajočihotrok,odvetnikdr.Wallichpl.Wallensperg,jezapuščinoobtejpriložnostiizročilko-stanjeviškemuopatu–protiobvezi,dabonazahtevootrokpravičnorazdeljenanaštiridele.Šlojezainventariziranepremičnine,srebrni-noinnaloženikapitalvvišini5.000goldinarjev.90Delitevšenibilapovsemzaključena,konasprotokolileta1716žalzapustijo.91

In kam je šla ostala intelektualna zapuščina, zlasti tisto, česarni odnesel Graffenweger, pa je bilo ob inventuri januarja 1694 šepopisano v Krškem? Lahko si mislimo. Le koga je sploh zanima-la Valvasorjeva korespondenca z Erazmom Franciscijem, PavaomRitterjem–VitezovićemalisKraljevskodružbovLondonu?Zgovornojedejstvo,dasejemoralPeterRadicskonec19.stoletjaodpravitina-ravnostvLondon,čejehotelraziskatiValvasorjevestikezangleškimznanstvenimsvetom.92

Prej kot zapleti glede dediščine se je končala zgodba o ValvasorjevidružinivKrškem.Vdovashčerkamainzgodajumr-limsinomizdrugegazakonajetuživelašešestletpomoževismrti.Edinisledovi,kisojihValvasorjeveženskedopoletja1699pustilevtemmestu,sozapisištirihbotrovanjvkrškikrstnimatici.93

RaziskovalciValvasorjevegaživljenjaindelanisonitiiskalivi-rov,kibiosvetlili,kajsejezgodilozvdovo,družinoinhišo.Tovrstnoiskanje je bilo navsezadnje dolgooteženo.Možnosti za poglobljeneraziskavesoseodprlepravzapravšeleleta1982,kojeMajdaSmoleobjavilanaključnoodkritipodatek,dajevdovaAnaMaksimilaspo-mladi 1697 sklenila kupno pogodbo za dvorec Pleterje pri Bučki.94

88 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.34,fasc.XVII,G–56/III,Knežija,29.in30.3.1700;pravtam,šk.131,fasc.LIV,Z–1,Ljubljana,26.in27.3.1700.Dolgoneznaniinven-tarsKnežijeomenjaReisp,Dosedanjeraziskave,str.25.

89 Štefanovvstopvkostanjeviškisamostanjedokumentiranspodatkomobnjegovismrti21.decembra1752,dajeimelzaseboj47letin9mesecevredovništva(Mli-narič,Kostanjeviška opatija,str.516).

90 ARS,AS306,OgrajnosodiščezaKranjsko,knj.19,protokoli1710–1714,fol.493,fol.6111/2.

91 Pravtam,knj.20,protokoli1714–1718,fol.489.92 Radics,Johann Weikhard,str.200–208.93 NŠAL,ŽAKrško,R1670–1729,22.4.1696,26.4.1698,16.7.1698,14.7.1699.94 Smole,Graščine, str.352.Podatek jepovzelB.Reisp,a jezmotnozapisal,da je

Boris Golec

99

Todadonaslednjegainspetnaslednjeganovegapodatkajebilotrebapočakatišedomalačetrtstoletja.

NadaljnjaživljenjskapotValvasorjevevdovenibilaznanatudizato,kerjesporokospremenilapriimek,ključnipodatekoomenjenikupoprodajipaizvirapravizzapuščinskegainventarjanjenegadruge-gamožapl.Buseta.95Istiinventarizleta1724jemeddrugimponovnorazkrilobstojValvasorjevenajmlajšehčerkeRegineKonstancije,96 ki jebila,kotrečeno,konec19.stoletjažeznana,anatozadobrostoletjespetpozabljena.

Omenjeni zapuščinski inventar vsebuje tudi podatek o zakon-skizvezi,kijojevdovaAnaMaksimilasklenila28.avgusta1699zJanezomHerbardompl.Busetom.97Vdovasejezvnovičnomožitvijopravzapravvrnila»domov«.Pl.Buset,vdovecbrezotrok, jebilna-

vdovagradičkupila(Reisp,Dosedanjeraziskave,str.26;Reisp,Gradovi,str.165).M.SmoletovasicerzamenjujedvorecPleterje(Pleterhof)zistoimenskimkartuzi-janskim,poznejejezuitskiminkončnodržavnimgospostvomPleterje(Pleteriach).

95 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.123,fasc.L,W–81,11.7.1724,str.24–25,No.16.96 Pravtam,str.21–22,No.11.97 Poročnopogodboomenjatadvazapuščinskainventarja:inventarJanezaHerbardapl.Buseta(ARS,AS309,Zap.inv.,šk.123,fasc.L,W–81,11.7.1724,str.42–43)inValvasorjevenajmlajše,doslejneznanehčerkeRegineKonstancijepl.Dienersberg(pravtam,šk.18,fasc.XI,D–25,25.2.in7.3.1755,str.6).

Slika3: ZapuščinskiinventarJanezaHerbardapl.Buseta


100

mreč lastnikgraščineGracarjev turn,oddaljenekomajkakkilome-ter odVrhovega, kjer jeAnaMaksimila odraščala in se omožila zValvasorjem.Potidodrugeporokejinistautrlilevrhovškosorodstvoindolgoletnoznanstvozženinom,ampakpredvsemdediščinapooči-mu–dvorecPleterjepriBučki.Tegajetakojpopridobitviprodala,98 stempanelesebi,ampaktudihčerkamazagotovilaprimernodoto.Krškega takonizapustila»ubožnavdova«, temveč»staranevesta«,ki je imelapodpalcemspetnekajsvojega.Skupajshčerkamase jedokončnootreslabremenarelativne»revščine«inokrnjenegaugleda,vkarjihjessvojimivelikopoteznimipodvigipahnilJanezVajkard.Kojeodhajala,jebilotrebašestletnokrškoobdobječimprejpozabiti.Lešehišajenaslednjihsedemletčakalanadobregakupca.

PodjetnaAnaMaksimilajemedtemvečkotdobroomožilasvo-ji rosnomladihčerki.Leta1704 jevgrajskikapelinovegadoma–Gracarjevegaturna–stopilapredoltarkomajšestnajstletnaKatarinaFrančiška,nevestabaronaAdamaSigfridaJuričazgraduStruga.99Trileta pozneje (1707)pav svoj prvi zakonReginaKonstancija, izvo-

98 VimenjskiknjigizaKranjskojebilolastništvoAneMaksimilezzamudovpisanošeleleta1707,torejenajstletzatem,kojePleterjepodedovalaindesetletponjegoviprodaji.KotAnaMaksimilapl.Busetroj.baronicaZetschkerjepodedovanoposest(dies anererbte Guett)prodalagrofuFrancuJožefuLamberguinnjegoviženiMarijiEleonori(ARS,AS173,ImenjskaknjigazaKranjskošt.6(1662–1756),fol.87),karsejevresnicizgodiloželeta1697,očemergovoriregestzgorajomenjenepogodbe.

99 PoročnapogodbajenavedenavzapuščinskeminventarjunjenemlajšesestreRegineKonstancijepl.Dienersperg(ARS,AS309,Zap.inv.,šk.18,fasc.XI,D–25,25.2.in7.3.1755,str.4).Podatekoporoki2.februarja1704nagraduGracarjevturnjeznapačnimimenomgradu»Rastenberg«namesto»Fastenberg«oz.»Feistenberg«objavilžeP.Radics(Radics,Johann Weikhard,str.347).

Slika4:GracarjevturnpoTopografijiKranjske1679

Boris Golec

101

ljenkaJanezaLovrencapl.Wernegka.100Istoovdovelohčerko,kijepomožupodedovalasosednjograščinoVolavče,jematinatankočezštirileta(1711)šedrugičspretnoporočila,tokratzVolfomSigmundompl.Dienerspergom,101bratrancemsvojegamožain–karninepomembno–enimoddvehdedičevGracarjevegaturna.102GraščinapodGorjancijenato–skratkoprekinitvijo–ostalavrokahValvasorjevegapotom-stvaševsedoleta1800.103

AnaMaksimilaValvasorjelahkovnjejpomirjenazatisnilaoči,sajjenjena»poročnapolitika«obrodilavečkratensad.Kdajnatankosejeposlovilaodtegasveta,zaradiizgubljenemrliškematicežupnijeŠentjernejnevemo.Gledenaregestepogodbsejetovsekakorzgodi-lomedletoma1713in1716,kojijebilonajmanj50innajbržnevečkakor60let.104

Nekoliko prej so se v bistvenem zapečatile usode vseh Valva-sorjevihotrok.Sinovisobiliževsivsamostanih,prvadvaprifranči-škanihintretjipricistercijanih,105kosejekončnonašlarešitevtudizanajstarejšohčerkoizprvegazakona,nevečrosnomlado27-letnoIvanoRozino.Leta1705sejeomožilasFrancemLudvikompl.Scarlichijem,106 vdovcemskopicootrokinskorajbrezpremoženja,107edinimprimernim

100 Osorodstvenem razmerjumed JanezomJurijem in JanezomLovrencempl.Wer-negkom:Smole,Graščine,str.542. JanezLovrencjeumrlleta1710,vdovaReginaKonstancijapajenaslednjeletokotdedinjaVolavčtampostalaženaWolfaSigmun-dapl.Dienersperga.Obeporočnipogodbinavajanjenzapuščinskiinventarizleta1755(ARS,AS309,Zap.inv.,šk.18,fasc.XI,D–25,25.2.in7.3.1755,No.3in4).

101 Regest poročne pogodbe najdemo v zapuščinskih inventarjih ženina in neveste:ARS,AS309,Zap.inv.,šk.18,fasc.XI,D–22,14.3.1752,str.11,No.12;pravtam,D–25,25.2.in7.3.1755,str.4,No.4.

102 JanezHerbardpl.Buset jevoporokiimenovalzadedičapolegnjegatudiFrancaRajmundapl.Buseta,tapajesvojepravicezodpovedjo,datiranonaVolavčah29.decembra1724,preneselnaDienersperga(ARS,AS309,Zap.inv.,šk.18,fasc.XI,D–22,14.3.1752,str.6–7,No.3).

103 Smole,Graščine,str.164–165.IstoletosobileprodanetudiVolavče(pravtam,str.535),kisovmespravtakozanekajčasaromalevtujeroke.

104 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.123,fasc.L,W–81,11.7.1724,str.21–22,No.11;str.43,No.56.

105 Najstarejši sin je postal frančiškan z redovnim imenomAlojzij 11. avgusta 1697v Nazarjah (AFS NM, Tyrocinium Seraphicum Siue Liber Indultionis Fratrum1656–1753,str.20).Prav tamje7.avgusta1701vstopilvsamostansrednjisinp.Donat(pravtam,str.22).Najmlajši,cistercijanp.Štefan,jegledenanavedboopre-živelihredovniškihletihinmesecihpostalredovnikmesecamarca1705(Mlinarič,Kostanjeviška opatija,str.516),zagotovovKostanjevici,sajsepotemsamostanuimenujeobprejemukleriškihredovleta(NAZ,Prot.varia9a,str.207).

106 Podatek o poroki, vpisan v danes izgubljeno poročnomatico župnije Svibno, jeobjavilSchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.337,vendarzbistvenonapako,sajnevestonaslavljakotvdovo,namestokothčerkoJanezaVajkardaValvasorja,insskrajšanimimenomAnaRozina.

107 Scarlichijebilrevenpodeželskiplemič.Šeleleta1697jeodsorodnikasvojeprve


102

ženinomzaValvasorjevonajstarejšohčerko,kiniimelazaščitniškema-tereinjeodvsehotroknajboljobčutilaočetovgmotnizaton.

Vsaka po svoje so zanimive tudi nadaljnje življenjske potiValvasorjevihšestihodrastlihotrok,kisejihbomozgoljdotaknili.Vdoločenimerisosibilepodobne:koncaživljenjaninihčedočakalnalastnemdomuinkarpetodšestihsorojencevjeumrlovsamosta-nih.FrančiškanpaterAlojzijjepreminilvhrvaškemSamoboru,nje-govsobratpaterDonatvKamniku,paterŠtefanpajevseskoziživelodmaknjenoredovniškoživljenjecistercijanavKostanjevici.Vžen-skihsamostanihvVelesoveminLjubljanistaskleniliživljenjskopottudidvehčerki,anekotredovnici,temvečkotovdovelisamostanskivarovanki.108Kotkaže,jeočetuvintelektualnempogledunajizrazitejesledilnajstarejšisin,paterAlojzij,pisecdanesizgubljenihrokopisnihdel.109Atudidrugi,paterDonat,jemoralbitiljubiteljknjige,sajsejeponjemsvojčasimenovalafrančiškanskaknjižnicavKamniku.110

NajboljsamosvojopotjeubralaValvasorjeva»skrivnostna«,dol-gopozabljenahčiReginaKonstancijapl.Dienersperg,kijeedinaime-lapravnukeinpotomcedodanašnjihdni.NjenadružinaindompodGorjancistanasplohmočnozaznamovalautripplemiškegadružabne-gaživljenjavzhodneDolenjske.111Nazadnjepaje»žlahtnagospa«pofinančnihtežavahindružinskihnesoglasjihpreprostozapustilaosta-relegamoža.Zadnjihdevetletdosmrti1755jekot»slamnatavdova«živelavplačanioskrbiprinovomeškemmestnemsodnikuPolcu.112

Najsidovolimpripomniti,damestoValvasorjevohčerko,kate-

ženeJanezaAndrejapl.SemeničakupilhubopriMokronogu,istoletopašeimenjepetihhub inpolvsosednjižupnijiŠentrupert (ARS,AS173, ImenjskaknjigazaKranjsko, št. 6 (1662–1756), fol. 143).Tu je obporoki tudi prebival, saj poročnamaticakotnjegovdomnavajaMirno.

108 Gl.zgorajrodovnikValvasorjeveožjedružine.109 GesloValvasorAlojzijv:SBLIV,str.345.110 Oknjižnicizazdajniznanegaskorajničesar.OnjenempoimenovanjupopatruDo-natupričanekidokument,nastalvletihpo2.svetovnivojni,nadaljnjeiskanjepaješevteku.Poinformacijahprokuratorjag.IgnacaNavernika23.februarja2007inp.ErnestaŽižmonda24.2.2007.Napodatekoknjižnicimejeprvaopozorilakolegicadr.MetodaKemperl,zakarsejiiskrenozahvaljujem.

111 Otem jenazornoporočal sodobnikF.A.Breckerfeld (ARS,AS730,GospostvoDol,fasc.123,TopografijaKranjskeI,Gracarjevturn,str.374–375).

112 LeslabihenajstmesecevpohčerkiniporokizgrofomParadeiserjemje30.decem-bra1745vNovemmestu sFrancem IgnacemPolcem (Poltz) sklenilapogodboopreživljanju (Kost=Contract).8. januarja1755, tikpreden jeumrla,pa ji jePolc,sicerugledennovomeškimeščan indolgoletnimestnisodnik, izstavilpobotnico,daježeprejeldelplačilavvišinistotihgoldinarjevnemškeveljave.ARS,AS309,Zap.inv.,šk.18,fasc.XI,D–25,25.2.in7.3.1755,str.7,No.22).Njenzapuščinskiinventarpriča,dajedejanskoživelavNovemmestu,sajjeimelanaGracarjevemturnulenekajstvari,naVolavčahpasplohničesar.

Boris Golec

103

revnovičnoodkritjejedoletelopravmene,povezujevečkotsamoto.Pravzapravsvanekevrstestara-novaznanca.Izkazalosejenamreč,dasejemoralaprecejdobropoznatizmojimiprednikipoočetu,zmo-jim7-kratpradedomJanezomMatijoinprababicoAnoMarijoŠivic.ZakoncaŠivicstanamrečvčasunjenegaživljenjainsmrtivNovemmestutamposedovalahišo,kijezbokominvrtommejilanaPolčevo,takodajebilaValvasorjevahčerkanjunaprvasoseda.113Ševeč,JanezMatijajedesetletjaslužbovalkotupraviteljvečdolenjskihgospostev,meddrugimGracarjevegaturnasosednjejezuitskerezidencePleterje,vkaterisejeleta1735rodilatudimoja6-kratprababica.114Šivicastanastara letaprepustila svojopodložniškoposesthčerki terumrlavKrškem,nedalečodValvasorjevehiše.115

Inkončno,tudiprednikimojemame,kostanjeviškameščanskadružinaKuntarič,somoralibitiznancispatromŠtefanomValvasorjem,kijeskorajpolstoletjadosmrtileta1752preživelvbližnjikostanjevi-škicisterci.Kuntaričisodalivečmestnihfunkcionarjevravnovčasu,ko stabilakostanjeviškomestece incisterca takorekočv latentnem»vojnemstanju«.116Bodidovolj,sicersebonazadnjekomuzazdelo,dasomojiprednikirekliValvasorjukar»stricBajkort«,pačepravnjegasamega,vsajkolikorjeznano,splohnisomoglipoznati.

VrnimoseknjegovihčerkiReginiKonstancijipl.Dienersperg.Kerjebilatakodolgopovsempozabljena,razumljivonismovedelizaValvasorjevonadaljnjepotomstvo.Le-tosejenadaljevaloznjenimadvemahčerkama,rojenimanaVolavčahpriŠentjerneju.117 Z njima se

113 Oobehhišah:Matijevič,Novomeške hiše,str.233–234,244.114 ŽUŠentjernej,R1731–1739, 28. 9. 1735.Od leta1740do1748 ju srečujemokotstaršainkrstnabotravkrstnihmatičnihknjigahduhovnijeKrško,vkaterihstana-vedenakotupraviteljin»upraviteljica«takratAuerspergovegagospostvaŠrajbarskiturn(NŠAL,ŽAKrško,R1730–1771,15.5.1742,2.1.1743,8.6.1744,8.7.1745,1.1.1746,23.7.1746,30.3.1748).PobivanjuvNovemmestu–vsajod1749,kojenavzočnostrodbineposrednoizpričanazbotrovanjem14-letnehčerke(KANM,šk.65,R/241746–1756,26.4.1749)–staŠivicaleta1761živelanagraduRakovnikvMirnskidolini(Golec,Izživljenja,str.189).

115 Zakoncastapreživljalajesenživljenjavhišišt.67,tj.blizuupravnezgradbekrškegagospostva.76-letniŠivicjepreminil12.januarja1776,vdovapa30.novembra1782;pokopanastananekdanjempokopališčuobcerkvisv.JanezaEvangelista(NŠAL,ŽAKrško,M1771–1784),vkaterijemordanašelzadnjidomtudiValvasor.

116 6-kratpradedavtorjatehvrstic,usnjarJanezKuntarič(ok.1689–1769),jebilvtemčasumestnisvétnikinvsajenmandatod1740do1741tudimestnisodnik(omenjenv:NŠAL,ŽAKostanjevica, P 1726–1770, 27. 11. 1741).Za njim sta bilamestnasvétnikatudisinovaJanez(r.pred1723)inAntonKuntarič(1724–1805).Oodnosihmed cistercijanskim samostanom inmestecem:Mlinarič,Kostanjeviška opatija, str.365,384–385,400–401,448–449,459.

117 KrstnamaticažupnijeŠentjernejjezatačasizgubljena,zatopoznamoletniciroj-stvasesterDienerspergzgoljizsekundarnihvirov.Witting,Beiträge1894,str.135,


104

jerazcepilonadveveji:naleta1823izumrlokranjsko118innadrugo,šedanesživečoštajersko.119

Vzveziskranjsko vejo Dienerspergovkažeposebejpoudariti,dapotomcinisokazaliposebneafinitetenedoValvasorjanedonjego-vegadela.TakoValvasorjevahčiReginaKonstancijapl.Dienerspergobsmrtileta1755nipremoglanitieneknjige.120Inpravtakonenjenahči,polihistorjevavnukinjaKsaverijapl.Gall,umrlaleta1786.121 Še več, izpisma,kiga je ta trikratomoženavnukinjanapisala za t. i.preverjanjeplemiškegaporekla(Ahnenprobe),vejepopolnonepozna-vanjededovegaopusa.Obvsebini,kijenebomnavajal,biseJanezVajkardodvsegahudeganemarašeobrnilvgrobu.122

Zotrokiomenjenevnukinje,grofiParadeiserji,jeValvasorjevopotomstvonaKranjskemugasnilo.Vsištirjesoostalibrezpotomstva,123 čepravjenajmlajšaJožefapor.Sedejšerodilahčerko,kipaježepridvehletihumrla.124Opetičnigospedr.Sedejevilešenaslednjaugoto-vitev:neprimernovečodnosakakordopisanebesedealilepihume-tnostijekazaladooblekeinnakita.Samasejeznalakomajdaokornopodpisati,ajeimelašenasmrtniposteljiodličenspominzavsekosesvojegarderobe,kijihjevoporokizlekarniškonatančnostjorazdelilapastorkam.125Ko je leta1810vLjubljaniumrla,126 sta sicer šeživela

navajazaMarijoKsaverijoKatarinodatumrojstva19.februar1719.AntonijaJožefaKatarina,izdrugihvirovpravilomaznanalekotJožefa,najbisepokrstnemlistuizleta1840rodila24dniprej(!),26.januarja1719(ŠDA,A.Dienersperg,K1,H1,GenealogischeNotizen;K1,H20,8.7.1840).Vresnicigrezapomoto,sajbisevtakemprimeruporočilažepritrinajstihletih.Dejanskoletonjenegarojstva1712razkrivanjenportret,kijiobporokileta1732prisojadvajsetlet(Narodnagalerija,Ljubljana,inv.št.NGS910).

118 GlavniviriokranjskivejiDienerspergovinnjenemnadaljevanjuzgrofiParadeiser:ARS,AS1075,Zbirkarodovnikov,št.52,Dienersperg;pravtam,AS730,Gospo-stvoDol,fasc.123;Witting,Beiträge1894,str.135;ZAL,LJU340,Lazarinijevagenealoškazbirka,šk.VIII,Dienersperg.–NaWittingovoobjavoinLazarinijevozbirkomejeopozorilkolegadr.MihaPreinfalk,zakarsemušepravposebejzahva-ljujem.

119 NajpomembnejšivirioštajerskihDienerspergihinnjihovempotomstvudodanes:ARS,AS1075,Zbirkarodovnikov,št.52,Dienersperg;ZAL,LJU340,Lazarinije-vagenealoškazbirka,šk.VIII,Dienersperg;šk.X,Gadolla;ŠDA,A.Dienersperg,K1,K2;ŠDA,Handschriften,Gruppe2,No.911;ŠDA,SteirischeLandtafel:LTI:Einlagenbücher1,3,5;LTII:Hauptbücher1,2,3,6,7,8,10,11,26,29,32;Ahnen-tafelFamilieGadola–Gadolla,‹http://www.gadolla.com/ahnen.htm›.

120 ARS,AS309,Zap.inv.,šk.18,fasc.XI,D–25,25.2.in7.3.1755.121 Pravtam,šk.39,fasc.XX,G–164,17.7.1786.122 ARS,AS730,GospostvoDol, fasc.119,Rodovniki:Gallpl.Gallenstein,pismo:Hmeljnik,26.6.1772.

123 Witting,Beiträge1894,str.135.124 KANM,šk.67,R/281770–1828,str.559–560;šk.69,M/61770–1831,str.35.125 ARS,AS308,Zbirkatestamentov,I.serija,S–412,11.–14.11.1810.126 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Jakob,M1808–1832,str.36,4.12.1810;prim.Schiviz

Boris Golec

105

njenabratagrofaParadeiserja,vendarstabilaobauradnorazglašenazablaznainževečkotdvajsetletzaprtavsakvsvojibolnišniciusmi-ljenihbratov.FrančiškanKajetaninnesojeničastnikLovrencRegulatstavstanjuduševnezmedenostipreživela27oz.34let,skupaj61letšpitalskeoskrbe.127Prvi jeumrl leta1812vGradcu,128 drugi1823vLjubljanikotzadnjiValvasorjevpotomecnaKranjskem.129

Polihistorjevrodsejetakonadaljevallepo veji druge vnukinje Dienerspergove, Jožefe,ki ježeod leta1732živelanaŠtajerskem,

vonSchivizhoffen,Der Adel,str.228.127 Prvemusejeumomračilleta1785,drugemupa1789(Witting,Beiträge1894,str.135).

128 Umrlje2.9.1812(AFSNM,Cataloguspriori,s.p.,leto1812;NecrologiumProvin-ciae,II.septembris).

129 ŽULjubljana–MarijinoOznanjenje,M1803–1825,fol.293,2.9.1823.Prinjem,graščakunaGracarjevemturnu,soleta1789,takojzatemkosemujeomračilum,šepopisaliizvodValvasorjeveSlave,kibiutegnilbitinekočavtorjevlastniizvod–evidentirantorejnatankostoletpoiziduknjige(ARS,AS309,Zap.inv.,šk.92,fasc.XXXVIII,P–215,1.8.1789,str.3.

Tabela3:Valvasorjevivnukinjipl.Dienerspergoviinnjunopotomstvo

Kranjska linija – izumrla ŠtajerskalinijaKsaverija pl. Dienersperg

por.Paradeiser,ErberginGall(1719–1786)

Gracarjevturn

Jožefapl.Dienerspergpor.Dienersperg(1712–1769)

Ponikva4otroci=

grofaingroficiParadeiserzadnjiumrl1823vLjubljani

baroni Dienersperg10odrastlihsinov,skupaj13

otrokpotomstvoimelensam!

1 vnukinja JožefaAlojzijaSedej

(1793–1795,Novomesto)

7 vnukov baronov in baronic Dienersperg

Dobrna pri Celju

pravnukivitezi

GADOLLA

večvejpotomcidanes

vAvstriji,Nemčiji,naMadžarskem,FinskeminvZDA

viteziRESINGEN

dveženskiveji

edinamoškavejaizumrla1885

vCelju

baroniDIENERSPERG

triženskeveje

pomoškistraniizumrli


106

tam poročena s svojim daljnim sorodnikom z istim priimkom.130 Srednje premožnaDienerspergova družina je gospodarila v grašči-ni Ponikva tik ob »Slomškovi« Ponikvi. Tu je bila ob ženini smrtileta1769vskromnidomačiknjižniciizpričananačastnemmestutudiValvasarjevaSlava.131Zakoncema,kistase,kotkaže,vzadnjihletihločila»odposteljeinmize«,132jeodrastlodesetsinov,leta1766sobilivsirazenenega(gluhonemega)povzdignjenivbaronskistan.Edenjepostalduhovnik,drugineuspešenkadet,dvavišjauradnikainkarpetpoklicnihčastnikov.MedtemisejePeterbaronDienerspergvčasuNapoleonovih vojn povzpel vse do feldmaršallajtnanta (generalpol-kovnika)avstrijskevojske.133

Toda od številnih uspešnih bratov baronov Dienerspergov jeimelleedentudipotomstvo.TaValvasorjevpravnuk,FrancKsaverijAvguštin,jeleta1770kupilgraščinointopliceDobrna,kjersoštajer-skiDienerspergiostalinaslednjihosemdesetlet.Ajelemalomanj-kalo,dabižepodvehletihdobesednovzelikonec.Šlojemordazaminute,pabivseupeValvasorjevegapotomstvanekenočileta1772pokopalstaridotrajanidobrnskigrad.Tasejenamrečnavsemlepemzačelpodirati,asosegraščakovadružinainslužinčadšepravočasnorešilizbegom.134Namestogradujezraslanovagraščina,Dobrnopajenaslednjageneracijaspremenilavsodobnozdravilišče,vpredmarčnidobipriljubljenoshajališčevsehvrstgospodeodblizuindaleč.135

MedtemsoseDienerspergikonec18.stoletjarazcepilišenadvestranski–ženskiveji:napl.GadollenaBlagovnipriŠentjurjuinnaResnike–poplemeniteneResingenenaTaborupriVojniku.136Slednjisopomoškistraniizumrlileta1885vCelju,137potemkosejenjiho-voženskopotomstvožesredi19.stoletjapreselilovGradec,kjerso

130 PoročnopogodbomedPetromDominikompl.Dienerspergominnjegovomrzlose-stričnososklenili25.februarja1732naVolavčah(ARS,AS309,Zap.inv.šk.18,fasc.XI,D–25,25.2.in7.3.1755,str.6,No.13–15.).

131 ŠDA,A.Dienersperg,K2,H49,21.8.1769,s.p.132 Natonekaželedejstvo,dajemožumrlvsvojigraščiniSpodnjaSevnicaobSavi,ampakpredvsempodatek,dasogavkriptisevniškežupnijskecerkve30.januarja1764tudipokopali(NŠAM,Matičneknjige,Sevnica,M1742–1782,s.p.).

133 ARS,AS1075,Zbirkarodovnikov,št.52,Dienersperg;ŠDA,A.Dienersperg,K1,H1,DeductionderAhnenprobe,s.d.

134 Stopar,Grajske stavbe,str.33–34.135 Orožen,Donesek,str.283–284.136 Onjihzlasti:ZAL,LJU340,Lazarinijevagenealoškazbirka,šk.VIII,Dienersperg;šk.X,Gadolla;ŠDA,A.Dienersperg,K1,K2;Handschriften,Gruppe2,No.911;AhnentafelFamilieGadola–Gadolla,‹http://www.gadolla.com/ahnen.htm›.

137 ZadnjimoškiResingenjebilJanez(Johann)Nepomuk(roj.1812vCelju),svojčasgraščakinžupannaDobrni,umrl24.marca1885vCelju(NŠAM,Matičneknjige,Celje–Sv.Danijel,M1879–1886,fol.256).

Boris Golec

107

sekmaluzanjimiznašliševsiGadolleinglavninaDienerspergov.138 Štajerskaprestolnicajepostalapriljubljenozbirališčeširšeraztresenerodbine,saj jev letihokolizemljiškeodvezepogoltniladomalavse– zdaj čedalje bolj »pomeščanjene«Valvasorjeve potomce.139Danesživečiugotovljivipolihistorjevipotomcitakovsi»izhajajoizGradca«,razkropljenipa sopoAvstriji,Nemčiji,Madžarskem,Finskem invZdruženihdržavahAmerike.140Kolikorjeznano,sejenadanašnjihslo-venskihtlehzadnjarodila,določenčasživelaintudiumrlaElisabethGadollapor.Mayer,preminilaleta1923vMariboru.141ČepravrojeninumrlnaavstrijskemŠtajerskem,jevmestuobDravipreživeldo-bršendelživljenjašenjensininženirKarlMayer(1890–1941),zadnjiugotovljivinaSlovenskemživečipolihistorjevpotomec,obenempaverjetno najbolj tragična oseba izValvasorjevega rodu. Junija 1941soganamrečizumobolnicevNovemCeljuprepeljalivHartheimpriLinzuinumorili.142

138 VGradecsosevpredmarčnidobiporočileobeResingenovisestriTerezija(r.1799)inJožefa(r.1800)tersestričnaViljeminapl.Gadolla(r.1796).TjastasepreselilisestraFrančiška (1801–1869) inmatiTerezijapl.Resingen(1776–1849),vgraškookolicosejeprimožilasestričnaIdaTerezijapl.Dienersperg(r.1819),predsmrtjostaodšlaživetvGradecdobrnskagraščakaKajetanpl.Dienersperg(1773–1846)innjegovaženaAntonija(1783–1845),pozneješenjunsinFerdinand(1817–1853)inzanekajčasatudisinAntonAleks(1820–1889,umrlvOrmožu).Kotzadnjisejeleta1861združinopreselilvštajerskoprestolnicošeFrancvitezGadolla(1797–1866).NaSpodnjemŠtajerskemjepolegbrataAntonaAleksa,kisejenaselilvOrmožu,njegovahčiAntonijapor.Kofler(1855–1908)panabližnjemKogu,ostalaleDie-nerspergovahčiMarijaKajetanagroficaHoyos(1815–1892),umrlavCelju,medtemkosejenjenopotomstvoznašlonaDunaju.Poglavitniviri:NŠAM,Matičneknjige:Celje–Sv.Danijel,P1804–1826,P1826–1845,P1845–1871,M1886–1894;Dobr-na,P1831–1856,Velenje–Sv.Martin:IndR1784–1865;Zapisnikiduš:0016Celje:K01,K30,K41,K42,K43,K44,K48;0030Dobrna:K01,K02,K03,K04;0117NovaCerkev:K02,K10,K26,K49;Prepisimatičnihknjig:Ormož:R1870–1899,P1835–1900.

139 Otemzlasti:SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel – Graz,str.315,216,319,343,359,365,372,413,494,496,498,501.

140 AhnentafelFamilieGadola–Gadolla,‹http://www.gadolla.com/ahnen.htm›.–Do-datne informacije o svojem sorodstvu in rokopisnogenealoškogradivomi je odjanuarja2007daljepostopnoposredovalValvasorjevpotomecEgonEhrlich (roj.1931),DöblingerHauptstraße91,A–1190Wien.

141 Podatek o njeni smrti: UE Maribor, Župnija Maribor – Sv. Magdalena, MKU1919–1926,letnik1923,zap.št.23.–NapredavanjuvokviruHistoričnegasemi-narjaZRCSAZU8.marca2007semkotzadnjeganaSlovenskemumrlegaValva-sorjevegapotomcanavedelLudvikaKoflerja,ki se je rodil1876vGradcu,umrlpaleta1914kotsamskiveleposestnikovsinnaKogupriOrmožu(UEOrmož,KUKog,ŽupnijaKog,MKU1914–1933,fol.1;ŽUKog,Seelenprotokol[1900–1912]).Todanovembra2007mijeEgonEhrlichposredovaltedajšenepreverjenpodatekosmrtisvojestareteteElisabeth–EliseMayerleta1922(prav1923)vMariboru,kijeslužilkotizhodiščezaraziskovanjeusodenjenedružine.

142 OnjegovembivanjuvMariboruinhospitalizaciji:PAM,1111376,Domovinskakar-


108

PosebejkažeizpostavitiKarlovegadeda,Franca(Franza)vite-za Gadollo(1797–1866),graščakanaTurnupriŠaleku,kisejeleta1862 z družino preselil vGradec.TaValvasorjev praprapravnuk jenamrečmedvsemipolihistorjevimipotomcinajizraziteje»utelešal«prednikovonagnjenjedodomoznanstvainznanstvenegadelanasploh,meddrugimkotzelodejavenčlanŠtajerskegahistoričnegadruštva.DeželniarhivvGradcuhranivečkot50njegovihdokaj tehtnihro-kopisovsspodnještajerskodomoznansko,zgodovinskoingenealoškotematiko,143Gadollasampajenekjezapisal,dajeljubezendo»domo-vinskezgodovine«podedovalpoValvasorjih.144Toda–ironijausode–kljubprizadevanjemnikakornimogelugotoviti,kateriodValvasorjevje bil oče njegove praprababice Regine Konstancije Dienersperg,145 pačepravse jedoJanezaVajkardalemaloprej, leta1840,dokopalGadollovstricFrancKsaverijbaronDienerspergzDobrne.Atemuniimekranjskegapolihistorjapomeniloničvečkakoršeenegavšteviluplemiškihprednikov,katerihpodatkejepotrebovalzapridobitevna-slovakomornik.146

PotomstvoFrancavitezaGadolle,umrlegaleta1866vGradcu,jetisto,kimupredvsempozasluginjegovegapravnukalahkosledi-mododanes.Česarnamrečnisemmogelugotovitisam,semnašelvGadollovemrodovniku,kigajenjihovpotomec,našsodobnikEgonEhrlich,predkratkimobjavilnaspletnihstraneh.147GospodEhrlich(roj.1931)jerojenGradčaninkotupokojenipolkovnikavstrijskevoj-skeživinaDunaju.Kosemmusredijanuarja2007telefoniral,sejeizkazalo,danišenikolislišalzaValvasorja,bilpajesevedanema-lo navdušen nad novico o imenitnem predniku, upodobljenem celonaslovenskemtolarskembankovcu.PravEgonEhrlich,Valvasorjev6-kratpravnuk,združujenenazadnjeobeValvasorjevi ljubezni:dodokumentarnegapisanjaindočastniškeslužbe,kijijevpoklicnika-rieridalprednost.

Gadollovomoškopotomstvo–takopomoškikotpoženskistra-

totekaobčineMaribor,matičnilistšt.237;PAM,1131369,GospodinjskakartotekaobčineMaribor,MayerKarolinMajerKarl.OdeportacijiizNovegaCelja:Him-melreich,Seznamleta1941,str.259;zadodatneinformacijeousodideportirancevseiskrenozahvaljujemmag.BojanuHimmelreichu.

143 ŠDA,Handschriftenkatalog;prim.ZAHN–MELL,Kataloge,str.201.144 ŠDA,Handschriften,Gruppe,2,Hss.655,fol.6.145 Pravtam,Hss.568,fol.2– 4́ .́Kotdabisebalvsajkotmorebitnegaprednikaime-novatiJanezaVajkarda,jekotpotencialneočetenavedeldesetdrugihValvasorjev,vse do treh polihistorjevih sinov.Bil je namreč zmotno prepričan, da seReginaKonstancijanirodilapredletom1694,kojebilpisecSlavežepokojen.

146 ŠDA,A.Dienersperg,K1,H1, seznamprilogkprošnji zapovzdignitevFrancaKsaverijabaronaDienerspergavnazivkomornika;H20–33.

147 AhnentafelFamilieGadola–Gadolla,‹http://www.gadolla.com/ahnen.htm›.

Boris Golec

109

ni–sejedopolpretekledobenasplohmnožičnozapisaločastniške-mupoklicu.Tako je posledičnoplačalo tudi krvavdavekbrezumjudrugesvetovnevojne,največnavzhodni fronti,vuniforminemškeinmadžarskevojske.Skupno jedalonamrečpetčloveškihživljenj,odtegatridvajsetletnikealiskorajpolovicacelotnemoškegeneraci-je.148TemjetrebaprištetišeprejomenjenegaKarlaMayerja,civilnožrtev nacistične evtanazije, in njegovegabratrancaEugenaGadollo(1895–1938),višjegapolicijskegauradnika,kisoganacistiumorilitridniponemškizasedbiAvstrije.

KončnonajvtejzveziomenimEugenovabrataHansainJosefaGadolla,ValvasorjevavGradcurojena5-kratpravnuka.Mimogrede,njunamati,OttomaraDzieržinskaiznekdanjeavstrijskeGalicije,jebila po ugotovitvah Egona Ehrlicha sorodnica poljsko-ruskega re-volucionarja Feliksa Dzieržinskega (1877–1926), po katerem se jeimenovala moskovska vojaško-politična šola, zloglasna AkademijaDzieržinskega.149Tojesiceržedrugazgodba,skateroValvasornimaničesarskupnega.Alipač:kobisedogajalavnjegovemčasu,jeskorajgotovonebipozabiltemeljitopopisati.

MlajšibratJohann–HansGadolla(1907–1991)jebilvseživlje-njeusmerjenizrazitonemškonacionalno.Nekiavstrijskinacionalso-cialističniorganizaciji jepripadalže leta1922,kotpoklicničastnik

148 Pravtam.149 PoinformacijiEgonaEhrlichazdne19.januarja2007.

Slika5:ValvasorjevpotomecpolkovnikEgonEhrlichobupo-kojitvileta1996


110

sodelovalprineuspelemnacističnempuču1934,svetovnomorijopapreživelkotesesovski»šturmfirer«,meddrugimtudinaSlovenskemŠtajerskem.ŠenekajletpovojnisogavAvstrijicelosodnopreganjali,ker naj bi pripadal podtalni neonacistični organizaciji.Umrl je leta1991vGradcukotupokojenivišjiuradniktrgovinskezbornice.150

Povsem drugačno usodo je doživel njegov starejši brat JosefGadolla(1897–1945),globokoverenkatoličaninpravtakokotHansnajprej avstrijski, natonemškipoklicni častnik.VdanašnjiAvstrijiinševelikodljevnemškiTuringijigaslavijo takorekočkot»proti-nacističnegajunaka«.JosefRittervonGadolla,majornemškerednevojske, po katerem se imenujejo ulice in ustanove, se je namreč vzgodovinozapisalkot rešitelj turingijskegamestaGotha.Vzačetkuaprila1945jekotpoveljnikmesta-trdnjavezdvigombelezastaverešilGotho in njene prebivalce pred nadaljnjim ameriškim bombardira-njem.Neizpolnitevukazaoobrambidozadnjegamožajedanpoznejeprednemškimnaglimvojaškimsodiščemplačalssmrtnoobsodbo.151

Vtejzgodbipaješenekaj,karGadollepovezujespreteklostjoin posredno tudi zValvasorji. JosefGadolla se je nedvomnodobrozavedal, da je prav vGothi shranjena neprecenljiva dokumentacijanemškegainevropskegaplemstva,t.i.Gotha-Almanach.152 Bil je ne-maraedenzadnjih,kijezbirkoševidelnalastneočivkakšnemza-kloniščnemdepoju,predenjojeposovjetskizasedbimestadoletelosistematičnouničenje.Naključjealine,žalostnegakoncaGothinedo-kumentacijezagotovonebibilo,koteganebiukazaledenodgojen-cevmoskovskeakademije,imenovanepravpoGadollovemsorodnikuFeliksuDzieržinskem.

Najzakonecnezveniprevečpatetično,avendar:JosefGadollainJanezVajkardValvasorstavsakposvojeustvarjalazgodovino,obasspremenljivosrečoinuspehi.Inkončnojupovezuješenekaj.Kakorzaprednikatakotudizapotomcanepoznamonatančnegadnevasmrtiinkrajapokopa.Navsezadnjenibistvenoneenonedrugo,sajjupišenjunodelo.Karpaonjijunizapisano,ajevrednozapisa,botrebašeraziskatiinnapisati.

150 InformacijeintipkopisEgonaEhrlicha:Johann(Hans)Gadolla(1907–1991).151 Ehrlich,Raschke,Erinnerungen,str.16sl.–ZanimivajetudiusodatretjegabrataFranzaGadolle(1898–1945),kijekotčastniknemškevojskeumrlzaposledicamiizstradanostivjugoslovanskemvojnemujetništvuvZemunu.

152 O dokumentaciji in njeni usodi: ‹http://en.wikipedia.org/wiki/Almanach_de_Gotha›.

Boris Golec

111

Viri

AFSNM=ArhivFrančiškanskegasamostanavNovemmestu:–Catalogusprioriperfulmen10.Augustidestructo,omnium,hujus

nostraeProvinciaeS.crucisCroatiaeCarnioliaepieinDominoDefunctorumPatrumetfratrumConscriptusAnno1781.

–NecrologiumProvinciaeS.CrucisCroatiae–Carnioliaeetc.

ARS=ArhivRepublikeSlovenije:–AS173,ImenjskaknjigazaKranjsko:št.6(1662–1756).–AS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko:N84,k.o.Krško.–AS306,OgrajnosodiščezaKranjsko:knj.15–20.–AS308,Zbirkatestamentov:I.serija,S–412;II.serija,fasc.G1–54

½,V1–16,I1–13.–AS309,Zbirkazapuščinskihinventarjev(=Zap.inv.):šk.18,39,92,

103,123,131.–AS730,GospostvoDol:fasc.119,123.–AS1063,Zbirkalistin:a.e.2742.–AS1075,Zbirkarodovnikov:št.52,Dienersperg.

KANM=KapiteljskiarhivNovomesto:– šk. 65, R/24 1746–1756; šk. 67, R/28 1770–1828; šk. 69, M/6

1770–1831.

NAZ=NadbiskupskiarhivuZagrebu:–Prot.varia9a.

Narodnagalerija,Ljubljana:–inv.št.NGS910.

NŠAL=NadškofijskiarhivLjubljana:–ŽADolpriLjubljani:R1669–1688,R1688–1730.–ŽAKostanjevica:P1726–1770.–ŽAKrško:R1670–1729,R1730–1771,M1771–1784.–ŽALeskovecpriKrškem:M1701–1731.– ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj: Ind R 1653–1692, R 1638–1643,

R 1643–1653, R 1653–1664, R 1669–1678, R 1678–1686, R1686–1692,R1692–1699,R1700–1712,M1735–1770.

–ŽALjubljana–Sv.Jakob:M1808–1832.–ŽAŠentvidpriStični:R1664–1681,R1681–1714.–ŽASvibno:R1671–1684zvrzeljo1673–1681,R1685–1701(poško-

dovana,zatozačetekšelejulija1695).–ŽAŠkocjanpriNovemmestu:R1702–1711.


112

–ŽAŠmartnopriLitiji:R1665–1674,R1674–1688,P1660–1720.–ŽAVelesovo:M1745–1802.–ŽAZagorjeobSavi:R1669–1695.–ŽAVače:R1673–1689,R1689–1705,R1674–1698(zaSv.Goro),M

1687–1723,M1723–1751.

NŠAM=NadškofijskiarhivMaribor:Matičneknjige:–Celje–Sv.Danijel: IndR1752–1840,R1794–1801,R1801–1817,

R 1818–1840,R 1841–1849,R 1849–1858, P Ind 1694–1845, P1804–1826, P 1826–1845, P 1845–1871, Ind M 1757–1834, M1808–1834, M 1834–1850, M 1851–1862, M 1862–1878, M1879–1886;M1886–1894,M1895–1899.

–Dobrna:IndR1783–1848,R1783–1830,R1830–1848,R1848–1866,R 1867–1888, P 1783–1830, P 1831–1856, P 1856–1900, M1771–1830,M1830–1862,M1863–1892.

–Kog:R1856–1895.– Nova Cerkev: R 1784–1810, R 1810–1825, R Ind 1825–1873, P

1785–1837, P 1838–1876, M 1784–1833, M 1833–1863, M1863–1891.

– Ponikva: R 1782–1802, R 1802–1838, P Ind 1782–1848, M Ind1782–1838.

–Ptuj–Sv.Jurij:R1822–1853,R1874–1894,P1866–1888.–Sevnica:M1742–1782.– Šentjur pri Celju: R 1785–1805, R 1806–1836, P 1785–1835, M

1785–1836,M1837–1864.–Škale:R1838–1860,R1861–1888,PInd1791–1893,M1829–1888.–Velenje–Sv.Martin:IndR1784–1865.Zapisnikiduš:–0016Celje:K01,K30,K41,K42,K43,K44,K48.–0030Dobrna:k01,K02,K03,K04.–0117NovaCerkev:K02,K10,K26,K49.Prepisimatičnihknjig:–Ormož:R1870–1899,P1835–1900.

PAM=PokrajinskiarhivMaribor:–1111376,DomovinskakartotekaobčineMaribor.–1131369,GospodinjskakartotekaobčineMaribor.

ŠDA=Štajerskideželni arhivvGradcu (SteiermärkischesLandes-archiv,Graz):

–A.Dienersperg:K1,K2.–Handschriften:Gruppe2,Hss.568,655,911.

Boris Golec

113

–SteirischeLandtafel:LTI:Einlagenbücher1,3,5;LTII:Hauptbücher1,2,3,6,7,8,10,11,26,29,32.

UEMaribor=UpravnaenotaMaribor:–ŽupnijaMaribor–Sv.Magdalena:MKU1919–1926.

UEOrmož,KUKog=UpravnaenotaOrmož,KrajevniuradKog:–ŽupnijaKog:MKU1914–1933.

ZAL=ZgodovinskiarhivLjubljana:–LJU340,Lazarinijevagenealoškazbirka:šk.VIII,X.

ŽU=ŽupnijskiuradŽUKog: –Seelenprotokol[1900–1912].

ŽUKrško:–CatalogusAnimarumVicariatusgurgfeldens....1792.

ŽULjubljana–MarijinoOznanjenje:–Matičneknjige:M1803–1825.

ŽUŠentjernej:–Matičneknjige:R1698–1729(dejansko1698–1712in1728–29),R

1731–1739.

Literatura

Ahnentafel FamilieGadola –Gadolla, ‹http://www.gadolla.com/ah-nen.htm›(21.november2006).

Almanach de Gotha, ‹http://en.wikipedia.org/wiki/Almanach_de_Gotha›(februar2007).

Baraga,France:NovoodkritiValvasorjevnagrobnispomenik.Rast,4,1993,št.5/6,str.321.

Cevc, Emilijan: Kulturni spomeniki v Krškem in bližnji okolici.Krško skozi čas 1477–1977,Krško:Skupščinaobčine,1977,str.165–193.

Dular,Anja:Valvasorjevaknjižnica.Theatrum vitae et mortis huma-nae. Prizorišče človeškega življenja in smrti. Podobe iz 17. sto-letja na Slovenskem.Ljubljana:NarodnimuzejSlovenije,2002,str.259–268.

Ehrlich,EgoninRaschke,Helga:Erinnerungen an Josef Ritter von


114

Gadolla. Wien: Bundesministerium für Landesverteidigung,2003.

Frank,KarlFriedrichvon:Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels-Lexikon« 1823–1918. 1.–5.Band.SchlossSenftenegg:Selbstverlag,1967–1974.

Furlan,p.Alfonz:Zgodovina frančiškanske cerkve v Novem mestu.Novomesto:Frančiškanskisamostan,1937.

Golec,Boris:IzživljenjamalihgraščakovČopovvobdobju1748–1848.Kronika36,1988,str.185–194.

Himmelreich,Bojan:Seznamleta1941usmrčenihbolnikovumobol-niceNovoCelje.Celjski zbornik 1991. Celje:Skupščinaobčine,1991,str.255–264.

Kaspret, Anton: Ženitni dogovor IvanaVajkardaValvasorja zAnoMaksimilobaronicoZečkerdne20.juli.1687.l.Časopis za zgo-dovino in narodopisjeI,1904,str.186–189.

Lapajne, Ivan:Krško in Krčani. Zgodovinske in spominske črtice.Krško:Odborzaolepšanjemesta,1894.

Matijevič,Meta:Novomeške hiše in njihovi prebivalci od srede 18. do srede 19. stoletja.Novomesto,2005(tipkopis,ZgodovinskiarhivLjubljana,EnotazaDolenjskoinBelokrajinovNovemmestu).

Mlinarič, Jože: Kostanjeviška opatija 1234–1786. Kostanjevica naKrki:GalerijaBožidarJakac,1987.

Orožen,Janko:DonesekkzgodoviniDobrne.Celjski zbornik 1960, Celje:SvetzakulturookrajaCelje,1960,str.280–291.

Radics,Peterv.:Johann Weikhard Valvasor (geb. 1641, gest. 1693). Mit 5 Porträts und 15 anderen Abbildungen; samt Anhang, Nachtrag und der Genealogie der Familie Valvasor.Laibach:VerlagderKrainischenSparkasse,1910.

Radics,P.(eter):Valvasor-StudienI.AusdemArchivederPfarreSt.MartinbeiLittai.Laibacher Zeitung114,1895,str.1425–1426.

Radics, P.(eter): Valvasor-Studien XXVI. Die Schreiben der steier-märkischenLandschaft1683anJohannWeikhardFreiherrnvonValvasorundandiekrainischeLandschaft.Laibacher Zeitung 115,1896,str.331,337–338.

Reisp,Branko:DosedanjeraziskaveoValvasorjuinnekateraodprtavprašanja.Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave vojvo-dine Kranjske.Referati s simpozija v Ljubljani 1989.Ljubljana:SAZUinOdborzaproslavo300letniceizidaValvasorjeveSlave,1990,str.17–31.

Reisp,Branko:Gradovi dežele Kranjske.Ljubljana:Slovenskamati-ca,1998.

Boris Golec

115

Reisp,Branko:Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society. The Correspondence of Janez Vajkard Valvasor with the Royal Society.Ljubljana:SAZU,1987.

Reisp,Branko:Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1983.

Reisp,Branko:NekajdopolnilkbiografijiJanezaVajkardaValvasorja.Zgodovinski časopis51,1997,str.575–577.

Reisp,Branko:NeznaniepitafJanezuVajkarduValvasorju.Zgodovin-ski časopis47,1993,str.345–348.

Slovenski biografski leksikon (SBL IV). Četrta knjiga Táborska –Žvanut.Ljubljana:SAZU,1980–1991.

Schiviz vonSchivizhoffen,Ludwig:Der Adel in den Matriken der Stadt Graz.Graz:EigentumundVerlagvonLydiaSchivizvonSchivizhoffengeb.HaasvonBingen,1909.

Schiviz vonSchivizhoffen,Ludwig:Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain.Görz:Selbstverlag,1905.

Smole,Majda:Graščine na nekdanjem Kranjskem.Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije,1982.

Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Tretja knjiga. Spodnja Savinjska dolina. Ljubljana: Založba ParkZnanstvenitisk,1992.

Štuhec, Marko: Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. Plemiški zapuščinski inventarji 17. stoletja kot zgodovinski vir.Ljubljana: ŠKUC in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete,1995.

Valvasor,JohannWeichard:Die Ehre deß Hertzogthums Crain,I–XV.Laybach,1689.

Valvasorjev zbornik. Ob 300 letnici izida Slave vojvodine Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani 1989 (ur. Vovko, Andrej).Ljubljana: SAZU in Odbor za proslavo 300 letnice izidaValvasorjeveSlave,1990.

Weigl, Igor: Pri Valvasorju doma. Zapuščina Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem, (Kmestu K., št. 1). Krško: Valvasorjevraziskovalnicenter2004,str.13–17.

Witting,Joh.Bapt.:BeiträgezurGenealogiedeskrainischenAdels.Jahrbuch der K. K. Heraldischen Gesellschaft »Adler«. NeueFolgeIV,1894(Wien),str.89–146;V–VI,1895,str.162–264.

Zahn, J.(osef), Mell, Anton (izd.): Kataloge des Steiermärkischen Landesarchives. I. Joanneumsarchiv. 1. Handschriften. Katalog der Handschriften. Graz und Leipzig: SteiermärkischesLandesarchiv,1908.

Zapuščina Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem,(KmestuK.,št.1),


116

(ur.ČerneličKrošelj,Alenka).Krško:Valvasorjevraziskovalnicenter,2004.

NewinsightintothelifeofJanezVajkardValvasorandhisforgottendescendants

Summary

Severalquestionsconcerningtheprivatelife,familyandlegacyof theCarniolanpolyhistor JanezVajkardValvasor (1641–1693) re-main poorly investigated. This ismostly due to the fact thatmanyoftheprimaryhistoricalsourcesonthesubjecthavebeensofarun-knownornotentirelyresearched.Atthesametime,someoftheestab-lishedfactshaveeitherceasedtobeofinterestorrequireadifferentinterpretationinlightofmorerecentlydiscoveredhistoricalsources.

ThepracticeofaddressingValvasorasbaronislegallyquestion-able,sinceitwasonlyuponsomeofhisrelativesthatbaronagewasconferredin1667;onlylaterdidthetitlegraduallyandsilentlypassontotheentirelineoftheValvasorsinCarniola.

Questions also arise aboutValvasor’s immediate family. It ap-pearsthatmostofhis13childrenfromhistwomarriageswerebornduringhistravelsoutsidehisCarniolanhomeland.Surprisingisthediscoveryoftwoforgottendaughtersfromhissecondmarriage,par-ticularlyinviewofthefactthatoneofthemgaveValvasorhisonlygreatgrandchildrenanddescendantstothepresent.

Withhishealthalreadydeteriorating,Valvasorwasdrivenintobankruptcyin1692asaconsequenceofhisresearchandpublishingefforts.HemovedintoaburgherhouseinKrško,largelyduetotheproximityofhiswife’srelatives,fromwhomwenowknowtheimpov-erishedValvasorsexpectedinheritance.Thoroughresearchalsodis-missedacentury-and-a-half-olderrorastowhichhouseinKrškowasownedbyValvasorandthusalsothetruehouseofhisdeath.Theexactdateofthepolyhistor’sdeathisstillunknown,butwedohaveamoreaccurate approximation: at least a few days prior toNovember 16,1693.Whenconfrontingthenewandoldhistoricalsources,ashadowofadoubtalsofallsontheplaceofValvasor’sburial,sincethebeliefthathewasburied in the familyvault inMedijaCastlehasno realbasisindeathrecords.

RecentlyexploredhistoricalsourcesalsoshedlightonValvasor’sremainingproperty and legacy.Prior tomovingout ofBogenšperkCastleintheautumnof1692,Valvasordidathoroughcullingofhis

Boris Golec

117

notesandpropositions,thusleavinghisheirswithmereremnantsofhisspiritual,researchandgraphiclegacy.

The lives of Valvasor’s second wife (who remarried) and hissix adult children are interesting as well. All three sons becamemonks, amongwhomonlyonewas also a scholar and awriter.Ofhisthreedaughters,onlyReginaKonstancija,theyoungest,livedtoseehergrandchildren,twogranddaughters,wholaterestablishedtheCarniolanandtheStyrianlineofValvasor’sfuturedescendants.Withoneshortinterruption,theCarniolanlineownedtheGracarjevturnCastleforalmostacentury,beforethelineeventuallydiedoutin1823withtwoderangedbrothers,CountsofParadeiser.ThedescendantsoftheStyrianline,theDienerspergs,emigratedfromtheSlovenianter-ritoryinthe19th and 20thcenturies,settledmostlyinGraz,thecapitaloftheAustrianStyria,andwithtimecompletelyforgottheirfamousancestor.

Prevod / Translation: Alenka Hren


119

Izvleček

AnglikanskacerkevvVelikiBritanijijemedprvosvetovnovojnosvojepastoralneciljeprilagodilaciljemdržaveinstemprispevalasvojdeležkmobilizacijizatotalnovojno.Eksistencialnakrizabritanskihvojakovnafrontijepokazalatudinašibkostiinstitucijecerkve,sajnibilasposobnazapolnitivrzeli,kisosemedplastmiangleškedružbeodprlevprocesuindustrializacijeinsekularizacijev19.stoletju.

ključne besede

prvasvetovnavojna,Anglikanskacerkev,britanskivojaki,propaganda,vera

AbstrAct

DuringtheFirstWorldWartheChurchofEnglandadjusteditspastoralaimstotheaimsofthestate,thuscontributingitssharetowardsmobiliza-tionfortotalwar.AnexistentialcrisisoftheBritishsoldiersonthefrontalsoexposedtheweaknessesoftheChurch,inthatitwasnotabletore-concile the differences between social classes in Britain, which rooted in theprocessesofindustrializationandsecularizationofthe19thcentury.

key Words

The First World War, Anglican Church, British soldiers, propaganda,faith

Leta1916jeHenriBarbusseobjavilromanLe Feu, ki je temeljil naavtorjevihzapiskihizfrontnihjarkov.Vknjigimočnoopečenpilotskušavnapoldeliričnemstanjuopisati,kajjevidelpreteklonedeljskojutro,kojeletelnizkonadbojiščem.Zbegalistagadveskorajidentič-niskupinivojakovnaobehstranehfrontnelinije.Poleteljeniže,dabisijunatančnoogledal.Takolepravi:

»Bog na naši strani«: Anglikanska cerkev in prva svetovna vojna

PAvlInA bobIč*

* PavlinaBobič,doktorskakandidatka,FacultyofModernHistory,UniversityofOx-ford,HertfordCollege,Oxford

[email protected]

120

Potem sem doumel. Bila je nedelja, in pred mojimi očmi sta se odvijali dve bogoslužni opravili: oltar, duhovnik, skupina fantov. Niže ko sem se spu-ščal, jasneje sem videl, da sta bili stvari enaki – tako zelo enaki, da je bilo vi-deti neumno. Eno od bogoslužij – katero koli želite – je bilo odsev drugega ... Šel sem še niže ... In nato sem [jih] lahko slišal. Slišal sem eno govorjenje, eno samo. Razbral sem molitev, ki je mimo mojih ušes prišla enotna na svoji poti do nebes ... Šrapnel me je zadel v trenutku, ko sem, leteč zelo nizko, zaslišal iz dveh skupin glasov na zemlji, kar je zvenelo kot eno: »Gott mit uns!« in »God with us!« ... Nato sem odletel. Le kaj naj si Bog misli ob vsem tem?1

Ta simbolikepolnodlomek zajemaves absurd, nakaterega sonaletelekrščanskecerkveinposameznikivnjih,kisosemedzubljivojneskušalidokopatidotranscendenceinmoralneutemeljitvetiste-gasveta,vkateregasobilipahnjenivročegapoletja1914.Zdeloseje,da jevojnapotisnila ljudiprekmeja»normalnega«vpekelbrezkonca–vbrezno,kijegoltaloljudiinvse,karjebilonekočspoznanokottradicionalno,vzvišenohumanističnoinsveto.Toda:alisotevre-dnotezaresizginilevmrakusmrti?Vprašanje,kijevznemirjalovsecerkvetistegačasa,jebilo,alibovojnavzpodbudilaponovnirazcvetkrščanskeduhovnosti, in, vprimeruAnglikanske cerkvevAngliji,zagotovitevinstitucionalnega,tj.predvsempolitičnegavplivavširšihplastehmočnosekulariziranedružbe.Česoševdesetletjupreduso-dnimpoletjemevropskimožjeperesslavilivojnobodisikotdejanjemočibodisikotdokaznacionalnesuperiornosti(Dostojevski,Kipling,Nietzsche),sejeodločilnivrtinecvojne,kinajbizavselejkončalvsevojne,sprevrgelizfilozofskegaidealavnačinživljenja.Totalnavojna,ki je terjalamobilizacijovsehinvsega, torejpolegvojaštva ineko-nomije tudicivilnegaživljenja induhovnosti, jezahtevaladokončniudarecsovražnikukotedinozagotoviloprihodnjegamiruvEvropi.

VtemkontekstunaszanimaodzivangleškeAnglikanskecerkve2 navojaškomobilizacijoinprepletenostCerkveneretorikespropagan-dnimi provojnimi sporočili države. S pomočjo Cerkve je britanskipropagandniuradWellingtonHouseizoblikovalstereotipbarbarske-gaHunainutrjevalmoralnoopravičljivostbritanskegaposegavvoj-no.Nadrugistranibomopogledali,kako–česploh–jevojnaučin-

1 Barbusse, Under Fire,str.281–282.2 Beseda»anglikanska«izviraizsrednjeveškelatinskefrazeecclesia anglicana, in torej pomeni »angleška cerkev«. Anglikanska cerkev predstavlja doktrino, vero,načela,pastoralnoprakso insistem,kikoreninivreformaciji,asvojeposlanstvoobenemvidikotneprekinjenonadaljevanjeprveapostolskeinzgodnjesrednjeveškeuniverzalne(katoliške)cerkve.Angleškacerkev(The Church of England)jenaci-onalnainimafunkcijokrovneinstitucijegledenaanglikanskeskupnosti,delujočepovsemsvetu.

Pavlina Bobič

121

kovalanareligioznostbritanskihvojakovinkakšenodmevjenašlavambicioznihnapovedihoduhovniprenovidružbe.

Koje4.avgusta1914VelikaBritanijanapovedalavojnoNemčiji,jedeželozajelvalnavdušenja.Mnogisoseodpravilinauliceizvzne-mirljivega spoznanja, da živijov zanimivih časih innisohoteli za-muditinititrenutka.IstidanjevLondonutridesettisočglavamnožicapredBuckinghamskopalačozapelaGod save the King, medtem ko sosedruginavdušencilotilirazbijanjaokennanemškiambasadi.3Izprevidnosti(alipreračunljivosti)jedojeseni1914500nemškihrezi-dentovvBritanijizavrglosvoja»tevtonska«imenainjihzamenjalozboljangleškozvenečimi.Leta1917jetostorilatudibritanskakraljevadružina,kijepostalaWindsornamestoSaxe-Coburg.Stemježelelačimučinkovitejezakritisvojnemškiizvorinaristokratskesorodstve-ne vezi. Enako je ravnal tudi prvi pomorski lord (First Sea Lord),kisejeločilodsvojegarodbinskegaimenaBattenbergterseizvolilimenovatiMountbatten.ČepravjeLordKitchener–navkljubnekate-rimoptimističnimnapovedimozmagišepredenodpadeprvojesen-sko listje–obljubljalvojno,kiutegne trajati 3 leta oziroma dokler ne bo dobljena,sejedo15.septembravvojskoprijavilopolmilijonaBritancev.

Akcijarekrutiranjaprostovoljcevbinebilavzačetkuvojnetakouspešna brez izjemnih propagandnih impulzov države in posledič-notiska.Podobekarikiranonapihnjenihpruskihpošasti,barbarskihHunov,opasanihssabljamiokrogkipečihpasov,kisokotzašalokri-žalivojake,onečaščaliženske,pohabljaliotrokeinuničevalisvetišča,sosedlaglobokovbritanskikolektivnispomin20.stoletja.Postalesosinonimzanemoralnipruskimilitarizem,kinajbibilglavnikrivecvojneinnjenihnečloveškihproduktov.4Spomočjosloganov,kisotr-kalinamoralnozavestljudiinvključevaliženskidelpopulacijekotčustvenistimulatormoških,sobilitipripravljenioditivbojprotibar-barskemu militarizmu,kije,potrditvahHerbertaH.Asquitha,grozilBelgiji,Franciji inpravicammajhnihnarodov.Spomočjostrahu,kisogasejalisprejomenjenimikarikaturami,sopropagandistivpre-bivalcihustvarjalivtis,danemškadružba temeljinamilitarističnihnačelih,tertakopodžigalibritanskovoljodozmage.Šibkostalimočnežnejšegaspolajebilauporabljenakotpropagandnieksperiment.Ali

3 VBritaniji razenavgusta,ko jeprišlodonekajosamljenihprimerovnapadovnatrgovinelastnikovizsovražnihdržav,nibilovečjihizbruhovnasilja.Doprvegapri-meratevrstejeprišlo17.oktobra1914obprihodubelgijskihbeguncev,kojemoralovDeptforduzaredskrbeti400policistov.NaslednjikonectednasobilepodobnedemonstracijeorganiziranevmestuCrewe.Prim.Strachan,The First World War, str.107.

4 SandersinTaylor,British Propaganda,str.137.


122

zdrugimibesedami:zasebnačustvasobilamobiliziranavnamenedržave.Vsemdobroznanjeplakat,nakateremjepolegženskepodobevpadljivnapis:Women of Britain say GO!Zapeljiviobetislaveinvro-čičnovzdušjestapovzročila,dasobileženskeodločenespodbujatisvojemoške,dazgrabijozaorožje.Domoljubnostjebilavprelomnemtrenutkusilnejšaodsočutjaindisciplinamočnejšaodčustev.Dolžnostje bila drugo ime za ljubezen:Your King and your country NEED YOU!Vprihodnjihvalovihnovačenjaprostovoljcev,kojepostaloja-sno,dabovojnadivjalašedolgopoprvembožičuvfrontnihjarkih,sopropagandna sporočila šebolj neposrednopritisnilanamože, kisedotlejnisoodzvaliklicudomovine.Takojeplakat,kijezasvojokulisoučinkovitouporabildružinoinmoškozavestodgovornostidonje,prikazovalotroka,kisprašujesvojegaočetaotem,kajjestorilvvéliki vojni.Ljubezendoprgišča domače zemlje,svetevočehpoetov,vznemirjenje, da so del prelomnega zgodovinskega trenutka,5 in ne nazadnjegalantnaželjapougajanjuženskemusvetusovsajsprvase-stavljalizanesljivpsihološkivzorec,kijemoškenagibalkpritrjevanjuargumentomzaboj.

Zavečino(viteškorazpoloženih)prostovoljcevjebilnemškivdorv»maloinnemočno«Belgijogotovotehtenargument.Nemškakršitevbelgijskenevtralnosti,poglednaprvebelgijskebeguncevBritanijiinpustošenjekulturnihmest(zlastiLeuvenainRheimsa)jebilovbritan-skemtiskuprikazanokotodrazhunskegabarbarstva.BritanskiklerikisozaširjenjevsehvrstzlanemškegacesarstvaobdolžiliViljemaII.;takosogaimenovalikarViljem Zlobni, Hun Vili ali Atila II.6 Moralna nujnostbritanskeintervencijesejeobenemzlahkainterpretiralavkr-ščanskemokviru:Bogsezavzemazaponižaneinšibke,inkakorjebilvzgojniidealpomagatinesrečnejšimodsebe,jebilotudivčasunem-škegauničevalnegabesapotrebnopriskočitinapomočogroženemunarodu.Zvsosilojebilotorejtrebaudaritipopruskemmilitarizmuinvztrajati,doklerneboizkoreninjen,torejdodne,kobo–zbese-damiHerbertaH.Asquitha–nemškivojaškipolomtakopopoln,dabodopolitičnisistemNemčijelahkopreoblikovalinjenisovražniki.7 Letakosijebilomočpredstavljatikonecnemškihambicijposvetovniprevladi,kijepodkrinkoširjenjapangermanske»kulture«grozilaza-hodnemusvetu.Dajebilovojnomočslikaticelozvidikaseksualnegaimaginarija,dokazujetudijeziksočasnihfeministk,kisoobprusa-škem »posilstvuBelgije« izražale srdnadmilitaristično in tiransko

5 AdolfHitlersejespominjal,dajeobizbruhuvojnepadelnakolenainseizvsegasrcazahvalilnebu,damujebilodanoživetivtistihčasih.Prim.Strachan,The First World War,str.103.

6 Prim.Hoover,God, Germany, and Britain,str.28.7 Howard,War in European History,str.113.

Pavlina Bobič

123

moškostjonemškegaimperija,medtemkostabiliFrancijainBelgijanedolžni,ogroženi,napadeniinženstveni.8Novostizražanjaje–nenepričakovano–zbudilaodporvviktorijanskovzgojenihdamah ingospodihtersevedavvseh,kinisoimeliposluhazaemancipacijskaprizadevanjasufražetk.Usoda»ubogeBelgije«jesicerpostalabogatvirprimerov (domnevnih)nemškihgrozodejstevnadprebivalstvominstemuradnebritanskepropagandevsedokoncavojne.9

KakšenjebiltorejodgovorangleškeAnglikanskecerkvenapoli-tičniinverskiizzivnadomačihtlehinnafronti?Canterburyjskinad-škofDavidsonjeprvidanvojne,avgusta1914–kososepripravljalimolitveniobrazcizamože,odhajajočena fronto–,odločnozavrnilnamige,damorajomolitvevsebovatinotozmagoslavjainidentifici-ranje antantnihvojnih ciljev z božjovoljo.ČlanTrinityCollegeavOxfordujedenimopredlagalnaslednjebesedilo:

Strike the fear of God (at last) into the heart of the Kaiser (our enemy) so that he depart and go back whence he came: strike the fear of God into his hosts so that what is left of them may make haste to return with him (even as Sennacherib, King of Assyria, and his remnant arose early in the morning and made haste to go back and dwell in Nineveh).10

Nekateriklerikisonadškofovoodločitevkritiziraliinmolitvene

obrazce označili kot skorajdaneverjetno izpraznjene vse moči, po-membnosti in dostojanstva.11Vbojnorazpoloženivsakdanjostirekru-tiranjevdeželi,kido leta1916nipoznalaobvezneganabora,kljubbesedamLordaKitchenerja, da ne potrebuje propagande s prižnic,brezslednjenikakornišlo.

Na izbruh sovražnosti so se duhovniki Anglikanske cerkve vAnglijiodzvalizmolitvamizamirinzačetekvojneenoglasnorazgla-silizadejanjezla.Podrugistranisomenili,dajevojna»pravična«;v

8 Prim.Wilkinson,The Church of England,str.91.9 Najboljrazvpitajebilazgodbaot.i.tovarnizapredelavotrupel(corpse conversion

factory). 10. aprila1917 jeberlinskiLokal Anzeiger objavil zgodboo tovarni, kinajbipredelovalačloveška truplavvojnepotrebščine.Tedendnikasneje jeThe TimesobtožilNemce,daizmrtvihteleskuhajomilo.Predenjeuradnapropagandapriredilazgodbozasvojenamene,jesprožilapreiskavo.PrvegaaprilajeThe Daily Review of the Foreign Press vsebovalnovicooodkritjuvagonanaNizozemskem,polnegatrupelnemškihvojakov.VagonnajbibilnamenjenvLiege,kjernajbite-lesastopilivmilo,ajebilpomotomapreusmerjennaNizozemsko.Britanskozuna-njeministrstvozgodbenavkljubposkusomnimoglopodkrepitizdokazi.BrigadirMorrisonjesicertrdil,dasoNemcevideliodnašati truplaizmestaVimyRidge,kjerjebilosumljivomalonemškihvojaškihgrobov.Odtamnajbibilatruplaprene-senavtovarnozapredelavo.Prim.SandersinTaylor,British Propaganda,str.146.

10 Navedekv:Wilkinson,The Church of England,str.29.11 KanonikPeterGreenv:ibid.,str.29.


124

njejsebomednebominzemljozasvetilastrašnabožjasodbanadne-zvestimčloveškimrodominbozatozahtevalarazpoložljiveduhovnemočivsedobridkegakonca...Odtoddoapokalipsejebillešekorak.NadškofvYorkujemedpridigojeseni1914dejal,dasovraživojnoinsemuupira,kerjepolom krščanskih načel.Sevedaseobtemzbujadvom,aliješlovresnicizapolomkrščanskihnačelaliinstitucijkotnjihovihnosilcev.Nemaralahkovnadškofoviizjavizaznamoprizna-nje,dadelovanjeAnglikanskecerkvevpreteklostinidoseglosvojihpastoralnihciljevvvseboljsekulariziranidružbi.Od19.stoletjadaljejebilonamrečvBritanijizaznativelikupadprakticirajočihvernikovinnezadržnooddaljevanjedelavskegaslojaodCerkve.Slednjajebilaboljsocialnakotduhovnaustanova.Zvestjijeostalvišjisloj,izkate-regajenavsezadnjeizhajalotudinajvečanglikanskeduhovščine,karjevnižjemslojuutrjevalozavestpovezavemed torijci inCerkvijo.Odklonodvere (nepaod tradicije,ki se je spogledovala sprazno-verjem)jebilposledicaindustrijskepreobrazbedružbeinrazkola,kije zazevalmed religijo in znanostjo.To jev jezikuklerikovvodilovsodobnopoganstvo;utelešalosejevalkoholizmuinrazraslijavninemoralinamestnihulicahternenazadnjevpojavu,kijemedvojnodobilpovsemdoločenoime:vojaškamočwilhelminskegarajha.

Anglikanskiduhovnikisotako–razenposameznihizjem–za-vzetopridigali omoralnih vzrokihvojne in pomenljivih znamenjihčasa. Cerkev se je navkljub nekaterim pomislekom hitro vpregla vvozvojnepropagandeinvečinaduhovnikovsejesprižnicresnolotiladuhovnemobilizacije zaupanih jim ovčic.Oxfordski profesor ScottHolland,ustanoviteljKrščanskesocialnezveze, je26.avgusta1914opisalvojnokotpekel,insemuješemesecpredtemzdelaneizreklji-vodaleč.ČepravjekritiziralbritanskodemoniziranjeNemčije,jelenekajtednovpoprvihspopadihtakjezikuporabiltudisam.VsvojempismuškofuNevilluTalbotujespregovorilogrozi prusaštva,kigajeoznačilkotdemona,protikateremusejetrebaboritiingauničiti,terbilobtemzaprepaden,daječlovek[sevedaNemec]lahkotakodia-boličen.12Septembrajevsvojikorespondencizapisal,dajevojnapra-vična,česebojujeizljubeznidomiru,medtemkojenovembravpi-smuNevilluTalbotuoznačilBritancezaeshatologeinmenil,daBogmora zmagati.13Retorika, ki jeNemcevehementnoprikazovala kotpoosebljenedemone,jekajkmaluproniknilavteološkoutemeljevanjerazlogovzavojno.Nelagodje,kisogaBritancidoživljalipred»bar-barskimiHuni«,jebilovjavnostipodkrepljenozizbraniminavedkiizdelFriedrichavonBernhardija,FriedrichaNietzschejainHeinricha

12 Ibid.,str.15.13 Ibid.

Pavlina Bobič

125

vonTreitschkeja, imenovanih tudinesveta Trojica.14Tokpolstoletneevropske filozofije se je pomnenju»domoljubnih«britanskih inte-lektualcevzlivalssvetovnopolitikoNemčije,kinajbisenapajalaobizviruNietzschejevihidejonujnostipremočinadsentimentalnošib-kostjoinpodreditvidrugih.Stemkosijefilozofskikonceptutrlpotvslovarpolitike,paseježenapovedalaevropskakataklizma.

Vlučiidejsocialnegadarvinizma,kijepredvidelvzponinpre-vladomočnejšeganaroda ter zaton, torejporaz šibkejšega, je fasci-nacijanadvojnokotdokazom–čene tudivoljedo–superiornostižepredavgustom1914tlelaviskrahnacionalizmovinrazkazovanjuvojaškemoči.Ključnojesevedarazlikovanjemedsposobnostjozma-govalcainnesposobnostjoporaženca.ArhidiakonBasilWilberforceje leta1915pridigal,da jezakon napredka zakon evolucije in da je strašnapreizkušnjavojne,ki sebijeznasprotjemdobrega, lenačintranzicijevvišjo,plemenitejšooblikobivanja.15PesnikWilfredOwenjenazačetkuspopadov–kosamšenibilneposrednoprizadet–pi-salsvojimateri,dagaplašimisel,dabodoumi, ki so se v odličnosti dvignili nad civilizacijo desettisočih let, uničeni, in telesa, proizvod dobe naravne selekcije, pogubljena zavoljo političnega statusa.16 Omenjeno je žebilo, da se jevélika vojna v literarnihdelihodvilaževelikopredsvojimdejanskimzačetkom.Vprvemvalu svetovnevojne,koljudskeganavdušenjašenizagrnilmrakmnožičnegauniče-vanja,jeAnglikanskacerkevnapelasvojesilezaprebojvdružbenosredino.RazdaljamedCerkvijoindržavojebilapreseženatako,dasokleriki identificiralikrščanskoskupnostzvojskujočimsenarodom.Patriotizem jepostalvečkotzgolj ljubezendodomovine;vsvojembistvusejemoralpribližatigorečiverskizavesti.

Londonski škofA.F.Winnington-Ingram17 je funkcijoCerkvevvojnirazlagalkotnavdihzaplemenitadejanja,virmočiinpogumavojakom;izpolnjevalanajbijozzagotavljanjemsvojenavzočnostiobranjenihinumirajočih,stolažbožalostnihinznenehnomolitvijonačelusvojegaljudstva.18Vviktorijanskidobijebilnajboljznankrščan-ski teoretik vojne J.B.Mozley, ki je po francosko-pruski (nemški)vojnileta1870–1871učil,damorajokristjanisprejetivojnokotneo-

14 Prim.Hoover,God, Germany, and Britain,str.37.FriedrichvonBernhardijeleta1912izdalknjigoznaslovomDeustchland und der nächste Krieg, o kateri so bri-tanski kleriki sodili, da odraža uradnonaravnanost nemške darvinistične realnepolitike.MedtemkojebilTreitschkeoznačenzaMachiavellijadegradiranegapro-testantizma,jepotaistimentalitetikaiserjevaracionalizacijaNietzschejevegazani-kanjakonvencionalnemoraleprivedladoopustošenjaBelgije.Prim.ibid.,str.38.

15 Wilkinson,The Church of England,str.20.16 Ibid.,str.19.17 Škofovskisedežjezasedalvedvardijanskidobi.18 Mews,SpiritualMobilization,str.260.


126

gibnoposledicorazdeljenostisvetamednarodi.OsemnajstletkasnejepajeA.T.Lyttletoneravnonasprotnotrdil,davčloveškemhlepenjupoozemljihinvojnemnavdušenjuniničposebejbožanskegaalipra-vičnegaterdastavočehkrščanskegamoralistaobesovražnistrani»krivi«.Vseenoseslednjinimogelizognitifascinacijizvojno.Obamislecapastavvojnividelasledovesrednjeveškegaviteštva.Nihčeodnjijusinipredstavljalbojabrezvélikegamomentažrtvovanjanaoltarjudomovine;ševeč:vojakovoresničnoposlanstvonibiloizpol-njenovtem,daubija,ampakdajeubitsam.19Takšnažrtvovanjskateo-logijajenašlazanesljivodmevvštevilnihpridigahmedprvosvetovnovojno,čepravsonjuneidejevojaki,kisonalastnikožiizkusiliučinkemodernegabojevanja,nedvoumnozavračali.

Pisanje viktorijanskihmislecev je bilo gotovov ozadju razmi-šljanjaškofaWinnington-Ingrama,ki jebilkotedennajgorečnejšihoznanjevalcevvojneponosennaštevilo10.000mož,kinajbipodnje-govimvplivom(veljaljenamrečzakarizmatičnegagovornika,čepravjebilbrezimpresivnejšeteološkeizobrazbe)zgrabilizaorožje.Leta1917jebilaobjavljenanjegova–verjetnonajodmevnejša,čenenaj-razvpitejša – adventna pridiga, v kateri je primerjal Izaijevo vizijovesoljnegamirussodobnosituacijo,kjersejeodvijalvečji izliv krvi in najhudobnejše strasti, ki jih je svet videl v tisoč letih.Vnadaljevanjujezapisal:

And first we see Belgium stabbed in the back and ravaged, then Poland, and then Serbia, and then the Armenian nation wiped out –– five hundred thousand at a moderate estimate being actually killed; and then as a necessa-ry consequence, to save the freedom of the world, to save Liberty’s own self, to save the honour of women and the innocence of children, everything that is noblest in Europe, everyone that loves freedom and honour/.../are banded in a great crusade – we cannot deny it – to kill Germans: to kill them not for the sake of killing, but to save the world; to kill the good as well as the bad, to kill the young as well as the old, to kill those who have shown kindness to our wounded as well as those fiends who crucified the Canadian sergeant, who superintended the Armenian massacres, who sank the Lusitania, and who turned the machine-guns on the civilians of Aerschott and Louvain – and to kill them lest the civilisation of the world should itself be killed.20

Londonskiškofjepravtakomenil,dajevélika vojnaspopadzačistost,svobodo,mednarodnočastinkrščanskanačela.Vsetogajevodilodospoznanja,daBritanijasodelujevpravičnivojniprotipo-

19 Ibid.,str.261.20 Ibid.,str.257.

Pavlina Bobič

127

ganstvu(slednjegajeočitnopredstavljalanemškavojaškamoč).Vsak,kivnjejdásvoježivljenje,umrepokončnokotmučenik,kajtivojna, ki se bije iz svetih vzrokov, je sveta.21PrincipsvetevojnejepodpiraltudirektorSveteAnevSohu,kijeverjel,davbojunegretolikozačastdeželekotzačastBoga.To ni le sveta vojna; je najsvetejša vojna, ki se je kdaj koli bojevala.22

Spodobnoobarvanimpolitičnim tonom je leta1915škof JohnPercivalugotavljal,daseBritanijabojujezapravičnostvar.Verjelje,dasoBritanci skupajzzaveznikibožje orodje za rešitev krščanske evropske civilizacije pred brutalnim in brezsrčnim militarističnim po-ganstvom; zaradi tega mora vojna trajati, dokler ne bo dosežena zma-ga in Kristusov zakon utemeljen kot vrhovna avtoriteta v narodnih in mednarodnih zadevah.23

Težkojebitinekritičendozgornjihstališč,kisomilitantnogo-voricoAnglikanskecerkvejasnoidentificiralazbritanskimivojnimicilji.Nikakornisoostalabrezvtisamedsodobniki,kisosezneprikri-timcinizmomspraševali,kakodolgobodoklerikiravnalikotvpripo-vedinekegavojaka;tasejenamrečspominjaltesnobnegadneprvegaodhodanafronto,kojenjegainprijateljepospremildomačivikarzbesedami:Jaz grem z vami samo do železniške postaje. Bog naj bo z vami od tam naprej.OxfordskiprofesorA.E.J.Rawlinsonjevimenusvojihprijateljevvvojski zapisal, da sobilimnogivojakina frontirazočaraninadretorikoCerkve,kijepodleglaskušnjaviizenačevanjasovražnikazutelešenimzlominsevmnogočemodpovedalakrščan-skemuoznanjevanjumiru.Ničesarnistorilazato,dabivagresorjuspoznalačloveka,kijeenako–čenešebolj–potrebenmolitve,inbistemizpolnilasvojoevangeljskodolžnost.24

Glastistih,kisozagovarjaliugovorvestiinrazglašalivojnokotpadeccivilizacije,vkateremstaprevladalirazdiralnisilisovraštvainmedsebojnegauničevanja(BertrandRusselljevobojemvideltemelj-ni preizkushumanosti človeka), je bil sicer v angleškiAnglikanskicerkviinVelikiBritanijisplohtih.Tosevedanepomeni,davAnglijinibiloljudi,kisozavračalisluženjevvojskizaradimoralnegaugo-voravesti.Razvrščenisobilivtriskupine:vprvisobilimoški,pri-pravljenivstopitivvojsko,anekotbojevniki,vdrugisomožjehoteliopravljati le alternativnodelopodcivilnooblastjo,v tretjo skupinopasosodilit.i.absolutisti,kisozavračalikakršnokolisodelovanjezoblastmikotpogojzaoprostitevodvojske.Todatiposamezniki(po-

21 Mews, Religion and English Society,str.79.22 Cargas, Christ in No Man’s Land,str.67.23 Wilkinson,The Church of England,str.26.24 Prim.Mews,SpiritualMobilization,str.263.


128

pularnooznačenikotstrahopetci)sosemoralisoočitizzeloostrimnasprotovanjemokolice,kijetežkodopuščalaodklonodjavnihpri-čakovanj.Najtrdovratnejšiodnjih,torejabsolutisti,sobilivnekaterihprimerihposlanivdelovnataboriščanaŠkotskeminvAngliji,kjersobili–mnoginevajenitrdegaročnegadela–podvrženifizičnemuinduševnemutrpljenju,kisejevneredkihprimerihkončalossmr-tjo.LloydGeorgejemenil,datiljudjenezaslužijonitinajmanjšegasočutja.Oktobra1917jeexeterskiškoflordCecilcelopriporočal,dabibilotrebapolitičnenasprotnikevojnezapretinatistikrajvAngliji,kibonajboljverjetnobombardiran. Izpustil bi le tiste, kivojnina-sprotujejo izverskih razlogov.25Znegativnimiodzivi so se tiposa-mezniki srečevali še nekaj let po koncu vojne.Do leta 1926 jim jebilaodvzetavolilnapravica, razenčeso lahkodokazaliopravljanjedružbenokoristnegadelamedvojno.Težavesoimelicelopriiskanjuzaposlitve.Medvojnovečinaanglikanskihduhovnikovniodobravalazapostavljanjatehljudi,respaje,danikakornisojavnopromoviralimoralnihzadržkovvesti.BertrandRussell jekotedennajglasnejšihnasprotnikovvojneugotavljal,dajedevetdesetinljudiokužilosovra-štvo,insicertudidotistih,kisejimjevojnazdelaodvratenpovratekkbarbarstvu.Vojnajevendarglobokozadevalavsačloveškabitjabrezozirananarodnostnoalidržavljanskopripadnost...Zgroženjebilnadvojnogorečnostjo,kijezajelamnožice(innesamoteh).Samjedo-živelbridekudarec.Protivojnostališčegajeleta1916staloprofesurenaTrinityCollegeuvCambridgeuinpovzročilonjegovoizolacijovkrogunekdanjihprijateljev.Leslutimo lahkoglobinokonfliktnosti,skaterosozagovornikiugovoravestisobivalizrojaki,kisozaradivsedaljšihseznamovpadlihsfrontevmonstruoznemTevtonutežkovideličloveka.KojevnekilondonskicerkviRussellhotelnastopitikotpacifist,mu jemnožica topreprečila tako,da jevbesuzažgalaprižnico!26

Drugod so prižnice ostale cele. Presenetljiva lahkotnost oziro-mahitrost,skaterojeangleškaAnglikanskacerkevpodprlapogledein»vrednote»državenapragu1.svetovnevojne,koreninivsplošnimiselnosti,da je taCerkevdelnarodainneločljivozvezanaznjim.Povsem razumljivo je biloCerkveno opominjanje k dolžnosti, takokrščanskikotdržavni.Zanimivjetudipodatek,danitikvekerjinisouradnoobsodilibritanskegaposegavevropskikonflikt(čepravsiotemnisobilienotni);kar33odstotkovsejihjeodločilozapristopkorožju.27Razloge za prevladujočo zavezomeddržavno in cerkveno

25 Wilkinson,The Church of England,str.50.26 Russell,Autobiography,str.255.27 Cargas,Christ in No Man’s Land,str.63.

Pavlina Bobič

129

govoricojenajbržmogočetolmačititudinanačin,dasoteologiprehi-tronagnjenikradikaliziranjustališčvsmisluabsolutnegadobregainabsolutnegazla,karjimjenedvomnoslužilokotintelektualnoorodjezaprikazovanjepravičnostivojne.Tonikakornepomeni,dajeozko-srčnostpriučenainleznačilnostizobraženih;preprostiljudjesoseznjopravlahkoprebijalidoenakih–nekritičnihinenostranskih–za-ključkov.Nezanemarljivojetudidejstvo,dasoanglikanskiklerikiinpolitikivvelikivečiniizhajaliizskupnesocialneplasti,torejvisokegasloja, kar je a priori zagotavljaloobstojosebnihvezimedvisokimipredstavnikiCerkveindržave.(Izkorespondencevzapuščinicanter-buryjskeganadškofaDavidsonajejasno,dajebilvnajtesnejšizvezizbritanskimnotranjimministrstvom.)

Trebapajepoudariti,dajevresniciženazačetkuvojnenastaladilemaobvprašanju,alinajduhovnikepokličejopodbojneprapore(zlastiše,alinajduhovnikinafrontisodelujejozorožjem).Kotjevvrtincuprotinemškeevforijedejalnekdo:Zakaj bi se posvečeni možje, ki tako radi govorijo o nebesih, bali stopiti skozi njena vrata?Resjebilodilemveč,naprimer:alinajduhovnikinafrontiopravljajodelonebojevnikov,denimo,vsaniteti,kotvoznikiprivojaškihtransportih,alilekotkurati.NadškofDavidsonjesvetovalduhovnikomnafronti,najsenevojskujejozorožjem,vendarteganiizrecnoprepovedal.Vtem so ga podpirali tudi yorški nadškofLang in drugi anglikanskiškofje.Skrbvzbujajočebilahkopostalotudistanjepožupnijah,sajbijimvprimerumnožičnejšegaodhodaklerikovnafrontoprimanjkova-loduhovnihpastirjevzadomačopastoralo.

Drugačejebilostistimi,zakonskripcijosposobnimifanti,kikotštudentjeteologiješenisobilineposvečenivklerike.Zanimivajeod-ločitevcanterburyjskeganadškofa,dasejimkonskripcijaneledovoli,ampaksejihzanjotudispodbudi.Beremolahkootem,daje,denimo,dekanKing’sCollegeavLondonuštudente teologije spodbujal tuditako,dajimjepovrnitvisfronteobljubljaldodatne(posebne)učneureinizpite.28ProfesorteološkihznanostiizCambridgeajevsvojemčlankuvChurch Timesuleta1914izrazilupanje,davjesenskemtri-mestru naUniverzimed študenti ne bo videl nikogar, staregamed20.in30.letom.VednogorečilondonskiškofWinnington-Ingramjezatrdil,daneboposvetilvduhovnikanobenegamladeniča,sposobne-gazavojaškosuknjo,pričemergajepodprlavečinadrugihškofov.29 Teodločitvesoimeleresneposledicevpovojnemčasu,sajješteviloduhovnikovdramatičnoupadlo.Skorajcelageneracijabodočihkleri-kovjeponiknilavmrakvojne;medtemkojebiloleta1914vangle-

28 Ibid.,str.72.29 Ibid.,str.73.


130

škiAnglikanskicerkvi610posvečenj,jihjebilopetletkasnejeleše161.30

Britanskavladajeleta1916izdalazakon,pokateremsobilikle-rikiizvzetiizvojaškeslužbe,vendarjebilopobesedahyorškeganad-škofaLangatodejanjeodločitevparlamentainneposledicazahteveCerkve.Klerikomjebilalahkonaloženaleslužba,kinibilapovezanaznošenjemorožja.Glaskritikemedduhovniškimivrstamipajemenil,daježeslednjaproblematična,sajjebilamejadovoljenegavprašljiva:nafrontibitakovčasukritičnegapomanjkanjavojakovpravlahkovbojposlalitudiduhovnike.Drugiugovorpajebil–nasprotno–pove-zansstrahom,dabiduhovnikiizgubilisvojuglednafrontiindoma,čenebidelilivsehrazsežnostitrpljenjazbritanskimivojaki.Takšnorazmišljanje je svojodsevnašlovopusupisateljaRobertaGravesa,kijevsvojiavtobiografijipopisalmajhnomerospoštovanja,kinajbigavojakičutilidoanglikanskihkuratov.Meddrugimjezapisal:Če bi bili ti pokazali desetino poguma, vztrajnosti in drugih človeških kvalitet – kot so storili vojaški zdravniki –, bi med vojaki lahko prišlo do razcveta vere.31

Marjebilafunkcijaanglikanskihkuratovnafrontiresomejenalenadistribucijocigaret?Včemsoserazkrivaleglobineinplitvinereli-gioznihkarakteristikbritanskihvojakov?9.avgusta1914jelondonskiškof v katedrali sv. Pavla pridigal, češ: če je poganski poet zapisalDulce et decorum est pro patria mori,skolikovečjimprepričanjembimoralitoponovitikrščanskistarši.32Sladkostslave,obljubljenejuna-kom,pajekmaluzahtevalakrvavežrtveinmorjetrpljenja.

Rečenojebilo,dav metežu granat ni ateistov.Dajevtrenutkih,ki so lahkozavojakazadnji,vsakpripravljennakupčijozBogom.Damožjepredbitkomolijo.Včasihmedbojinibilomogočepoma-gatiranjenimtovarišem,katerihpolblaznostokanje,kliceinmolitvesoposlušalivojaki,kise jimjeuspelorešitiv jarke.Todamordajevseenonamestudvom,alijebilovtehizjemnotežkihtrenutkihmedvojaki mogoče razbrati znake splošno ukoreninjenega krščanskegaverovanja.Edenodbritanskihkuratovjevsvojihspominihzapisal,dasosebilimožjevbrezizhodnostipoložajaprisiljeniopretinaide-joBogaindabileneumnežzavrgelpomenmolitev,kisobilepričačlovekovegatemeljnegazaupanjavBogainspoznanja,dagačloveknikolipovsemnezavrne.33Podobnose jev intervjujupovojninekiveteranspominjal,dasoranjencivagonijivednoklicalisvojomater

30 Ibid.31 Graves,Goodbye to all that,str.158.32 Wilkinson,The Church of England,str.169.33 Prim.Cargas,Christ in no Man's Land, str.95.

Pavlina Bobič

131

aliBoga.34Vdrugemintervjujujenekdanjiminerdejal,dajebilomedvojakilemalotakih,kibinikolineizreklikakemolitveindajesamslišalljudiobračatiseksvojemuBogu.35Opisaniprimerisobililahkoleizraztrenutnešibkosti,kosečlovekzavepopolnenemoči–insevtempredamoči,neskončnovečjiodnjegasamega.

Nabojiščusomolitveinpogostoprepevaneverskehimnepred-stavljalevezzdomom,sajsovojakevsajvmislihvračalevoddaljenointimonekdanjosti,splošnorazširjenepasobiletudiparodičnepri-redbeznanihmelodij.Nasprotjemednekoč in sedaj je razklaloču-tenjanadvapola.Karjebilopredtem,sejezdeloneizmernodaleč;vživljenjaposameznikovjevojnassvojimvonjemposmrtiudarilakotradikalnanegotovost,strahindvom.HimnekotNaprej, krščanski vojaki in Bojujte dober bojsovojskovanjudajalenavideznoreligio-zenpečat,čepravvojakompogostonibilodonjihovegaprepevanja,posebno,česojihktemuspodbujalikleriki,kisesaminisobojevali.Idila jebiladalečodresničnosti;kakobledodtenekrealnosti je,naprimer,kraljevalnavojnirazglednici,kijeprikazovalabrezhibnopo-česanegavojaka,kimirnomolipolegsvojegakanona,medtemkovdaljavidivjabitka...36

Veličastenprimerironije–pogostespremljevalkevojne–jeedenodangleškihvojakovopisalvsvojempismuleta1915.Nekinedeljskivečerjeskupinanekdanjihgojencevzapelahimnosvojegacollegea;anasvojAmenjezaslišalanemškiklic:Še enkrat!Učinekglasu,kisejenenadomapojavilvnočizdrugestraniokopov,jebilneznanski.Nemcemjebilahimnaočitnovšeč,sajsoodtistegatrenutkazahtevalinjenoprepevanjevsakonoč.Izkazalose je,da je tobilastaranem-škahimna,dobroznanasovražnikomnaonistrani ...VzamenosoAngležiklicaliFritzu,najpoje;nemškivojakjepotemreszlezel izjarkainzravnano,predočmivseh,pelarijeiznemškihoper.

Medtem ko je pel, je bilo, kot da je vojna končana. Zdelo se je, da je kilometre naokrog popolna tišina, ki jo je zmotilo le nežno žgolenje ptic. Fritz je zaključil svoje petje z besedami »Guten Abend Englisch«, in splezal nazaj v jarek. Potem se je vojna začela znova.37

Klerikinadomačihtlehsotorejspodbujalivizijovojnekotoči-ščujočegaorodjavbožjihrokahzagrehe;vkritičnemčasusozavze-topridigalikspreobrnjenju.Slednjesospretnopovezalizrazlogiza

34 Ibid.,str.96.35 Ibid.36 Prim.Wilkinson,The Church of England,str.157.37 Ibid.


132

bojproti»barbarskimHunom«,kisogrozili»civiliziranemu«zaho-dnemusvetu.KakosotosporočiloCerkve–zlastičepomislimonaneposrednodoživetjenemškihvojakovvnasprotnihjarkih–sprejelibritanskivojakinafronti?Končno:alijebiloresničnomogočegovo-ritioduhovniprenovi,nakaterosoupaliduhovniki?

Leta1919jevLondonuizšlaknjigaznaslovomThe Army and Religion,kisojopripravilipredstavnikienajstihcerkva,komisijipajepredsedovalškofE.S.Talbot.Vsrediščuštudijejebilovprašanje,ali je vojna spodbudila pričakovano duhovno oživitev med vojaki,ki so predstavljalimikrokozmosmoške populacije, ali ne. Poročilojeizhajaloizpodatkov,kisojihdobilinapodlagivprašalnikov,raz-deljenihmedbritanskevojake(odgeneralovdonavadnihpešcev)nafronti, kurate, medicinske sestre in tehnično osebje.38 Raziskava ježelelazajetibritanskovojskokotceloto inne leprakticirajočihver-nikovkrščanskihcerkva.Vojska,vkaterisoprevladovalinaborniki,jebilasestavljenaizmožvsehdružbenihslojev,večinopajevendar-le predstavljal delavski razred.Do avgusta 1917 je komisija prejela300vprašalnihpol;njihovaanalizajebilaobjavljenadveletikasneje.Temeljnavprašanjasobilanaslednja:Kaj možje mislijo o religiji, mo-rali, družbi? Ali je vojna može nagnila k veri? Kolikšen delež mož je živo povezan s cerkvami in kaj si mislijo o njih?

Rezultatisobilinekolikopresenetljivi.Možjevvojskisicernisobilibrezbožni;večinomasomolilipredbojeminsezahvaliliBogu,če sopreživeli.Zelopomenljivapa jebilaugotovitev škofaNevillaTalbota:Vojak je veren, nisem pa prepričan, da je krščansko veren.39 Manjkalajeglobina,včemerjebilomočzaznatipomanjkljivoverskoizobrazbo.Tri četrtine vojakov je obiskovalo katehetski pouk in seudeleževalobogoslužijobkrstih,porokahinpogrebih.Izkazaloseje,dajele20odstotkovvojakovaktivnogojiloveziskrščanskimicer-kvami.VojakisoBogavidelikot»oddaljenegainnemočnega«,insotežkorazumelikrščanskikonceptživljenjaposmrti.Skorajvsiverskiproblemi,kisobegalivojakenafronti,soizhajaliizvprašanja,kakojemogoče zasuti nepomirljiv prepadmed krščanstvom in vojno.Vnasprotjuznekaterimiduhovnikinabritanskih tleh jebilozavoja-keproblematičnopojmovanjebožjeljubeznioziromavsemogočnosti–zlastizaraditolikšnegatrpljenjanedolžnih.Težkorazumljivasejezdelatudiidejabožjeprevidnosti.KrižistrpečimJezusom,kisojihbritanskivojakividevalinavsakemrazpotjuvFranciji,sovmožehvzbujali simpatije, a obenemmisli na samožrtvovanje, ne na odre-šenje. Poročilo je prav tako ugotavljalo, da je vojna sicer prebudila

38 Talbotetal,The Army and Religion,vi.39 Ibid.,str.9.

Pavlina Bobič

133

religioznozavestinmolitev,vendarjebilapristnavezvojakovskr-ščanstvomincerkvamivprašljiva.Čezavelikovojakovnibilomogo-čereči,dasopravoverni kristjani,okakšnireligioznostipotemtakemsmemogovoriti?Kateresobiletemeljnevrednote,kisomožempo-magalepreživetivrazmerahnafronti(onjihsejenekivojakizrazil,da so bile onkraj ubesedljivega)?

Vojnajemedmože,kisonafrontoprineslidediščinomateriali-stičnemiselnosti,polegvelikefizičneutrujenostikmaluvneslaskorajpopolnonesposobnostkontinuiranega–treznega–razmišljanja(intonelezaradialkoholnihomam).Naglobokoeksistencialnointelesnokrizonabojiščusobilivojakipopolnomanepripravljeni.Pisanjepi-sem,petje,igranjekart,čiščenjeorožjaincelovojaškadisciplinasobililezunanjiposkusinormalizacije,ustvarjanjevtisapomembnostiinreda.AvtorjiThe Army and Religionsozabeležili,dasovojakive-činomalemalorazmišljali;dapasotemunavkljubrazvilisvojevrstnofilozofijo,vkaterijehitronašelprostorfatalizem.Mnogisonamrečverjeli, da ima vsaka sovražnikova krogla vpisano ime svoje žrtveindajetrenuteksmrtidoločenvnaprej.Vtemsonašlipomiritevzamočnozrahljaneživce,sicer bi ponoreli ...40Predbitkosobilipripra-vljeniprejetisvetoobhajilo,medtemkosovdrugihrazmerahtovidelikotmanj»moško«.Polegtegajeprivrelanaplanvrstadvomov,kisoCerkevproblematiziralizaradinjenetogostiinvverividelizgoljnizmoralnihprepovedi,torej»kajsenesme«.Vojnajenašlasvojodraztudivspremenjenemodnosudospolnosti,kijeosvobajalaodpomi-slekovotem,kateradejanjaso»nemoralna«.Mobilizacijajesproščalaspoznanje,dasoženskenavoljolevojakom;odsotnostsublimacijejepovečalaspolnopotencodanesituacije,vkaterisejefetišizemmešalznagonominromantiko.41

Duhovnikomnafrontisovojakiočitalipomanjkanjestikazre-sničnostjoinmočiprepričevanja,čepravjeres,dajihjevečkratnago-varjala»osebnost«posameznihkuratov,torejpovsemčloveškiodnos,kisogatiznalistkatidovojakov.Mordajebilaenanajvečjihnapakangleškecerkvevtem,daduhovniki–večinomapripadnikigornjegasloja in izobraženci–nisobili sposobnipremostiti socialnebarieremedvojaki.Ravnomejeekskluzivnostisovljudehvzbujalaobčutjanajvečjeodtujenosti.

Izkazalose je,dasoseanglikanskiklerikina frontoodpravilinezadovoljivopripravljeninaekstremnerazmere,skaterimisosetamsoočalimožje. ŠkofNevilleTalbot je dejal, da je teološka izobraz-baizoblikovaladuhovnikompamet,nipajihopremilazustreznimi

40 Lance-Corporal,navedenopo:Wilkinson,The Church of England,str.162.41 Prim.Strachan,The First World War,str.108.


134

veščinami za pastoralo v času vojne.42 Pesmarice inmolitveniki sosezdeliprevečintelektualističniinsopotrebovalinujnespremembe.Molitev(invnjejpristaneknaformulozgodi se Tvoja volja)jeizzvalavrstodilem,šezlastičepomislimo,dasobilivbojuvojakiizposta-vljeniplinu instrojnicampovoljidržave,BožjazapovedNe ubijaj! pajebilaočitnopopolnomaneučinkovitainzavržena.Človek–ničmanjinničveč–sejeznašelv»peklu«,kjerjezlomljeniskalnačinpreživetja,medtemkojeizbitkevbitkogledal,kakosetelesa,»sveti-ščaSvetegaDuha«,maličijovstrojničnemognju.Kuratisotakoime-litežavnonalogo,daprevedejotradicionalni,»vsakdanji«jezikverečloveku,kijevglobinidoživelbičanjeinkrižanje;mladisopostalistarci, temeljnonerazumljivivsembrezenakega izkustva.Zdelo seje,dasejimjerazodelobreznosveta.Zatoninenavadno,dajebilavojakomblizufiguratrpečegaKristusa–Boga,vkateremsoprepo-znali sočutje,odsev tovarištvana svoji lastniKalvariji.EdinoBog,kijesamizkusiltrpljenje,sejimjezdelverjetniBog.Respajetudito,davojakivsvojemsvetu(frontajevrazmerjudozaledjanamrečdejanskopredstavljaladrugsvet)vrednot,kisovključevalevrlinesa-možrtvovanja,tovarištvainnesebičnosti,nisoneposrednopovezovaliskrščanskimizapovedmiinpričakovanji.Pomnenjuavtorjevporo-čilaThe Army and Religionsobilinagibimož,vkaterihsosekazaletežnjeponadnaravnemoz.duhovnem,ustreznipojmovanjunaravne,neparazodetereligije.43Tojenadrugistranipomenilo,dasobilitivojakivpomanjkljivizvezisCerkvijo.

Nemoremo se izogniti niti žalosti, ki je v spominjanjunapa-dletovarišeprevevalaosebnezapisevojakovinkuratov.Žrtvovanje,kijebilokotnajvišjavrlinapostavljenovsrediščetakodržavnekotcerkvenepropagande, jebilodalečod sladkobe inveličine.Alikotjev svojempismuženikmalupobitkinaSommi spoznalDouglasHankey:nikakršnega zadovoljstva ne more občutiti človek, ki izkusi slo po ubijanju in ki ubija za slavo domovine.44Sfrontesovbritanskedomoveprihajalivsedaljšiseznamiubitih.Ponosinslava,okaterihsonekateriškofjemoraliziralidoma,stabilaprivid,vkateremsovztraj-noizginjalimožje,skupajznjimipadelsveta,ki jezasabopuščalizničene sanje in praznino, razpotegnjeno v večnost.VeraBrittain,mladainobetavnaintelektualka,kijekasnejepostalapriznanapisa-teljicainodločnapacifistka,jevvéliki vojni,kijojesprvatudisamaumevalanekolikoromantično(kotpotdoslave),izgubilazaročenca,

42 Wilkinson,The Church of England,str.166.43 Medtemkojenaravnareligijapovezanazrazumominintuicijo,intorejninujnokr-ščanska,serazodetareligijaopiranarazodetjeBogavdelovanjuprerokovinJezusaKristusa.

44 NavajaCargas,Christ in No Man’s Land,str.120.

Pavlina Bobič

135

bratainvsesvojemoškeprijatelje.45Naslednjevrsticepovzemajoraci-onalizacijonjenihvojnihobčutenj:

The causes of war are always falsely represented; its honour is dishon-est and its glory meretricious, but the challenge to spiritual endurance, the intense sharpening of all the senses, the vitalizing consciousness of common peril for a common end, remain to allure ...46

Bombardiranjenemškihpoložajevtedendnipredpehotnimna-padomnaSommi1.julija1916jebilodobroslišativzdolžjužnean-gleškeobaleincelovLondonu.NočpredbitkojefeldmaršalDouglasHaigšepisalsvojiženi,dačuti,kakojebilvesnačrtizdelanzbožjopomočjo.Todaprvidanbojajebilood110.000mož,kisosodelovalivnapadu,ubitih20.000in40.000ranjenih,karjepredstavljalonajvečjeizgubekaterekolivojskevenemdnevuvprvisvetovnivojni.Čekdajinkje,potemje idealizemgotovoumrlnaSommi.47 Zdelo se je, da jevvsehčasihvelikihizgubzmagovalavojna–indabozmagovaladalje.

Medtemko je bila vAnglikanski cerkvi leta 1914 javnamoli-tevzaumrleneobičajna, jedokoncavojnepostalasplošnorazširje-na.Katoličaniso,nasprotno,vednomolilikobčestvusvetnikovinzadušeumrlihdarovalimašezadušnice.Vodgovorpomislekom,kisojihdokatoliškepraksegojili posameznikivAnglikanski cerkvi, jekuratHarryBlackbournepisalzbojišča,dasoobpokoputovariševobfrontničrtimožjeodnjegavednozahtevalitudimolitevzapadleinnjihovesorodnike.In še zmeraj so doma ljudje,jezapisalvnada-ljevanju,ki omahujejo glede molitev za umrle.48PodobnojeGoeffreyGordonporočal,danobenospominskobogoslužjenibiloboljobiska-noodtistega,kisogavbataljonualibrigadiobhajalineposrednopobitki,kojemedtovarišidivjalasmrt.Tudi tisti, ki se niso imeli za ver-ne [...], so čutili potrebo po religioznem izrazu občutkov obžalovanja, simpatije in spoštovanja, ki ne more doseči enakega učinka v nobeni drugi obliki.49R.J.Campbelljeleta1916ugotovil,dajeprotestanti-zemlahkožalujočimponudillemalo,sajjebiltako boleče tih o usodi naših mrtvih.50 Leto dni zatem so bile vmolitvenikihAnglikanskecerkveprvičobjavljene izrecnemolitvezaumrle.Na to jevpismucanterburyjskemunadškofuDavidsonuprotestiralškofizLiverpoola;

45 Brittain, Chronicle of Youth.46 NavedenopoCaesar,Taking it like a Man,str.2.47 Prim.Taylor,The First World War,str.140.48 Wilkinson,The Church of England,str.177.49 Ibid.50 Ibid.,str.175.


136

sodil je,da takšnemolitvepovzročajoglobokožalost inodpormedvelikimštevilomvernikovterdasovnasprotjuzBiblijoinučenjemangleškeCerkve.Nadškofjeodgovoril,dasejezatoodločilzaradivelikihpritiskovsamihanglikanskihvernikov,kisov tehmolitvahzaslutilipomiritevinnačinzbližanjassvojimimrtvimi.51 Kar trideset odstotkovčastnikovnafrontijebilosinovanglikanskihklerikov;dofebruarja1916jeumrlo13sinovizdružinškofov.52Žalovanjejene-dvomnoučvrstilovezimedduhovnikiinverniki,sajsosespopadalizenakotravmatičnimiobčutenjiizgube.

Vrline,vkaterihsonekaterividelitudisledisvetega,sokotvpo-smehsmrtinafrontiživeleinsevraščalevvzorceravnanj.Navkljubrazčlovečujočimučinkomfrontalnegavojskovanjajevojnaustvarilainpoglobilasočutjemedmožmi,kisosekazalavtrdnihvezehpri-jateljstva.Nekikanadskinarednik jih jeoznačil zaenega največjih zakramentov življenja.53Medpričevanji s fronte tako lahko beremotudinaslednjiodlomek:

Delili smo si vse, do zadnje cigarete in zadnjega piškota, zadnjega ko-tička zavetja pred bombardiranjem; ni čudno, če rečem, da smo skoraj ljubili drug drugega. Ko smo se prebijali skozi težave in zrli v smrt dan za dnem, to izzove v človeku nekaj, kar sicer spi v monotonem okolju civilnega življenja. Dobro se spominjam dogodka, ko mi je bilo slabo in kako me je stari Petch poskušal negovati [...] ter me zavil kot mati otroka.54

Skorajironičnosezdi,dajevisokoindustrializiranavélika voj-na,kijetakobrutalnoinnepredstavljivocefralamoškatelesa,odpi-rala tudizmožnostzanežnost in intimnevezi.Te sobile toliko in-tenzivnejše,kolikorboljjebilamočnanavzočnostsmrti.Ljubezen,okaterigovorizgornjiodlomek,jebilačistainporojenaizžrtvovanja;zdiseposkusustvarjanjabližine,kijojevnajtesnobnejšihtrenutkihpoosebljal »poljub na čelo umirajočega« v rokah tovariša. Pietà alikriž,nakateregajebilpribitKristus,stasevočehkuratovzlivalaspodobožrtveintrpljenjavojakov.Mordajevojakres–kotjezapisalThomasTiplady55 –spoznal,kakonepripravljenjebilnainiciacijovskrivnostsmrti invečnosti.Propagandaganikakornipripravilanavserazsežnostižrtve,ki jev imenuambicijdržavvodilav teptanje

51 Namestujeopomba,dajebiltudispiritualizem(sicernezdružljivzdoktrinalnimkrščanstvom) eden od poskusov psihološkega zbližanja zmrtvimi vojaki v ono-stranstvu.

52 Wilkinson,The Church of England,str.175.53 Ibid.,str.162.54 Das,The Sense of Touch,str.106.55 Tiplady,The Cross at the Front.

Pavlina Bobič

137

temeljnihčloveškihdobrin.Vojak,tj.posameznik,jenafrontidoživelzlo;zaradinjeganibildeklariranoboljzavedenkristjan,pačpalečlo-vek,kijezavednopreobraženvspominjanjuzrlvneskončno.BogjebilvresniciBog»nikogaršnjezemlje«,pravtiste,kidanesuživamirtišineinspoštovanja.

Literatura

Barbusse,Henri:Under Fire.London:Everymanedition,1969.Brittain, Vera: Chronicle of Youth: Great War Diary 1913–1917.

London:PhoenixPress,2000.Caesar,Adrian:Taking it like a Man: Suffering, Sexuality, and the War

Poets: Brooke, Sassoon, Owen, Graves.Manchester:ManchesterUniversityPress,1993.

Cargas, Sarita:Christ in No Man’s Land: Religion and the British Soldier 1914 –1918 (doktorska disertacija). Oxford University,2005.

Das,Santanu:The Sense of Touch in First World War Literature(dok-torskadisertacija).CambridgeUniversity,2003.

Graves,Robert:Goodbye to all that.London:Penguin,2000.Hoover, Arlie J.:God, Germany, and Britain: A Study in Clerical

Nationalism.NewYorkinLondon:Praeger,1989.Howard, Michael: War in European History. Oxford: Oxford

UniversityPress,2001.Mews, Stuart P.: Spiritual Mobilization in the First World War.

Theology,74,1971,št.612,str.258–265.Mews,StuartP.: Religion and English Society in the First World War

(doktorskadisertacija).CambridgeUniversity,1973.Russell,Bertrand:Autobiography.LondoninNewYork:Routledge,

2000.Sanders,MichaelL.,inTaylor,PhilipM.:British Propaganda during

the First World War, 1914–1918.London:Macmillan,1982.Strachan, Hew: The First World War. Oxford: Oxford University

Press,2001.Talbot, EdwardS., et al.:The Army and Religion: An Enquiry and

its Bearing upon the Religious Life of the Nation. London:MacmillanandCo.,Ltd.,1919.

Taylor, Alan John Percivale: The First World War: An Illustrated History.London:Penguin,1966.

Tiplady,Thomas:The Cross at the Front.London,1939.Wilkinson,Alan:The Church of England and the First World War.

London:S.P.C.K.,1978.


138

»GodonOurSide«:TheChurchofEnglandandtheFirstWorldWar

Summary

ThearticleisaddressingtheresponseoftheChurchofEnglandtotheoutbreakoftheFirstWorldWar,thespiritualmobilization,andtheperceptionoffaithbytheBritishsoldiersonthefront.

ThepropagandistrhetoricoftheChurchofEnglandhelpedcreatetheimageofGermansas“barbaricHuns”andshowedtheirviolationofBelgiumasamenacetotheWesterncultureandcivilization.Thewarwaspresentedasanecessity,foritwaswaged,theEnglishmin-istersclaimed,toputanendtotheintolerablemilitarismofGermany.TheChurch of England aspired to gain not only spiritual prestige,butalsopoliticalinfluenceinallstrataofhighlysecularizedsociety.Regardlessoftheactivitiesofconscientiousobjectors,whorefusedtobeararms,theChurchofEnglanddidnotexplicitlyforbiditsclergytoengage inbattle.Simultaneously thewarexposeddeficiencies intheAnglicanpastoralwork.Thepriestsdepictedtheenemyasanti-Christian,whosephilosophywas“mightisright.”Ontheotherhand,theBritishEmpire’shonourabletaskwas,intheclergy’sview,topro-tecttheweaknations,whilefollowinginternationaltreatiesandbasicChristianrules.

Thewartoendallwars,flaredupintoatotalworldconflict,andfacedpeoplewithexistentialquestionsaboutthemeaningofsufferinganddeath.OrdinaryBritishsoldierssorelyfeltthelackofsarcramen-talityintheAnglicanchurch,ofwhichtheybecameawareparticular-lythroughtheirencounterswiththeCatholictraditioninFrance.TheenquiryThe Army and Religion(London1919)showedthattheBritishservicemen’sreligionboreanimprintofcontemporaryspiritualcrisis,andwasalsotheresultofaninadequatereligiouseducation.BishopTalbotmadeasignificantremarkthattheBritishsoldierwasreligious,althoughitwasnotclear,whetherhisreligionwasChristian.

After 1918 the official doctrine of theChurch ofEngland lostmuchofthepeople’sconfidence,whichwasalsoduetotheChurch’swar time propagandist activity. In the aftermath of theGreatWar,theChurchofEnglandthereforemetwithnewchallengesbothinthefieldsoforganizationandpastoralwork.

Pavlina Bobič

139

Izvleček

Med dvema sovražnima slovenskima taboroma se je med okupacijo1941–1945razvilpodobennarodnopolitičniprogram,insicerZedinjenaSlovenijav federativnoobnovljeni in razširjeni jugoslovanskidržavi.Vobehsovražnih taborihsosepojavljalenajrazličnejšedileme,povezanezvprašanjemprihodnjegadržavnopravnegapoložajaSlovenije(povezo-vanjenaBalkanalivSrednjoEvropo),takodasprejetjejugoslovanskegadržavnegaokviranibilopovsemsamoumevno,kotbi lahkosklepalinapodlagi dosedanjih raziskav. Pot do odločitve za jugoslovanski državniokvirjebilapriobehtaborihsicersamosvoja,todazaobestranivelja,dajebilakompleksnainprotislovna.

ključne besede

Slovenija,Jugoslavija,nacionalnovprašanje,narodnopolitičniprogrami,drugasvetovnavojna

AbstrAct

ThetwoadverseSlovenesideshavedevelopedasimilarnational-politicalprogrammeduringtheoccupation1941–1945,thatis,ZedinjenaSlovenija(UnitedSlovenia)inafederativelyrenewedandexpandedYugoslavstate.Inthebothadversecamps,variousdilemmasoccurredinconnectionwiththequestionoffuturestate-legalstatusofSlovenia(linkingtotheBalkansortoCentralEurope);consequently,theacceptanceoftheYugoslavstateframewasnotentirelyobviousaswecouldconcludeonthebasisofthesofarexistingresearches.ThepathtothedecisionfortheYugoslavstateframewaswithbothcampsindependent,butitisvalidforbothsidesthatitwascomplexandinconsistent.

key Words

Slovenia,Yugoslavia, national question, national-political programmes,WorldWarII

Dileme glede državnopravnega položaja Slovenije med drugo

svetovno vojnobojAn GodešA*

* Dr.BojanGodeša,zgodovinar,višjiznanstvenisodelavec,Inštitutzanovejšozgo-dovino,Kongresnitrg1,1000Ljubljana

[email protected]

140

I.

Pokratkiaprilskivojni,kojebilaKraljevinaJugoslavijanapa-denasstranisilosi,je17.aprila1941jugoslovanskakraljevavojskapodpisalakapitulacijo.Posledicaaprilskekatastrofejebilazasedbainrazkosanjenjenegaozemlja.Večinoozemljasosiprilastilesosednjedržavenapadalke(Nemčija,Italija,MadžarskainBolgarija),vosre-dnjemdelujenastalat.i.NeodvisnadržavaHrvatska(NDH),Srbijav mejah izpred 1912, povečana za Banat in Kosovsko Mitrovico,pa je bila podneposrednonemškovojaško upravo ter je imela podMilanom Ačimovićem in Milanom Nedićem omejeno avtonomijo.Jugoslovanskadržavadejansko(de facto)takonivečobstajala,sajjebilazaosnesileinzazagovornike»novegareda«leversajskatvorba,takodasonpr.obrazdelitvinjenegadržavnegapremoženjagovorililešeo»bivšemjugoslovanskemprostoru«.Zanjejenjenvojaškipo-razhkrati pomenil tudi debelacijo Jugoslavije.1Takega stanja (to jeokupacijeinrazkosanja)panisosprejelezavezniškesile(sprvaleza-hodne,sajjeSovjetskazvezazaradipaktaznacističnoNemčijomaja1941 izgnala jugoslovanskegaveleposlanika in šele septembra1941obnovilastike,takratžezbegunskokraljevovlado)insopodobnokottudidrugevladevbegunstvu(npr.poljska,češkoslovaškaitd.)tudiju-goslovanskokraljevovLondonušenaprejpriznavalekotlegitimnegainlegalnegajugoslovanskegazastopnika,takodajevmednarodnemzavezniškemsvetuformalnopravno(de iure)vseskoziobstajalakonti-nuitetajugoslovanskedržave.

Zaprilskovojnojeposebnotežakpostalpoložajslovenskegana-roda,kinibil leokupiran, temveč tudi razkosan.NemškiokupatorjezasedelŠtajersko inGorenjsko, ItalijanisonaozemljuDolenjskeinNotranjskeustanoviliLjubljanskopokrajino,PrekmurjesozasedliMadžari,najmanjšidel(petvasivokoliciBregane)pajeporazmejitvimednacističnoNemčijoinNeodvisnodržavoHrvaškopripadelsle-dnji.ČeupoštevamožepredvojnipoložajSlovencev,kisoživelivšti-rihdržavah(polegmatičneJugoslavije,ševItaliji,vNemčiji(Avstriji)innaMadžarskem),jebilopookupacijislovenskonarodnostnooze-mljerazdeljenona11upravnihenot,odkaterihjeimelaleLjubljanskapokrajinasrediščenaozemljudanašnjeRepublikeSlovenije.Kakšnaprihodnostjebilanamenjenaslovenskemunaroduvnačrtihosnihsil,jebilorazvidnoneleizraznarodovalnihukrepovokupatorjev,temvečtudinpr.izpogodbeonasledstvu,kjerSlovenijaoziromaSlovencivprimerjavisHrvaškoinSrbijosplohnisobiliomenjeni,karješedo-

1 Čulinović,Okupatorska podjela Jugoslavije,str.73–90.

Bojan Godeša

141

datnopotrjevalomnenje,dazaSlovencekotetničnoenotoniprostorav»novem«evropskemredu.

V takem težavnemu položaju je okupacija predstavljala zaSlovencepovsemnovpoložaj,kipadolgoročnoniimelsamoslabihposledic.Vsisosenamrečzavedali,dajeskraljevskoJugoslavijo,kisejezrušila,kotjenapovedalžedr.AntonKorošec,wie ein Kartenhaus, konectudipredvojnegapolitičnegainnasplohvrednostnegasistema,karpasevedašenisamodejnoinprivsehpomenilotudiželjepospre-membipredvojnegarazmerjapolitičnihmoči.Zokupacijonirazpa-dlaleJugoslavija,temvečsobilizustanovitvijoNDHprekinjenitudifizični stikizdrugimi jugoslovanskiminarodi inSlovenci soostalisami in prepuščeni samim sebi.Podrugi strani se je takoodpiralatudi možnost za nov razmislek o prihodnjem narodovem življenjuin nenazadnje tudi o prihodnjem državnem okviru. Nakazovala seje(vsajteoretično)možnost,dazvidikanašihnacionalnihinteresovodločamooodnosudomorebitnihpovezavvprihodnje.Hkratipasotedanjerazmeredovoljevale,dapridejonadantudimorebitni,dote-dajizrazličnihrazlogovskritiinprikrivaninačrtioprihodnjiusodislovenskeganaroda,kibiodprlinoveperspektivenjegovemunadalj-njemurazvoju.

MedvojnodogajanjenaSlovenskemlahkooznačimokotprepleta-njemarsikdajprotislovnihprocesov,zajetihvpojmihokupacija,osvo-bodilniboj,revolucija,državljanskavojnainkolaboracija.Vtehkom-pleksnihrazmerahstaseizoblikovaladva,medsebojsovražnatabora,naenistraniosvobodilnogibanjepodvodstvomslovenskihkomuni-stov in na drugi strani protirevolucionarni tabor.Kljubmedsebojnisovražnostisejevobehtaborihizoblikovalpodobennarodnopolitičniprogram, insicerZedinjenaSlovenijav federativnooblikovani,ob-novljeniinrazširjenijugoslovanskidržavi.Samoumevnoje,dajetakprogrampredvidevalzmagoprotifašističnekoalicije.Ključnarazlikapajebila,dasejeosvobodilnogibanjezaradirevolucionarnihrazlo-govzavzemalozarepublikanskoureditev,medtemkojeprotirevoluci-jazaradilegalističneganačelavečinočasavztrajalaprimonarhističniureditvi.Legalizemjeprotirevolucijiustrezalpretežnidelvojne,asosemuvzaključnemobdobjuzaradisporazumamedvoditeljemosvo-bodilnegagibanjaJosipomBrozomTitominpredsednikomkraljevebegunske vlade Ivanom Šubašićem odrekli. Sicer pa osvobodilnogibanjevprašanjamonarhijezaradimednarodnopolitičnihrazlogovmedvojnotaktičnoniposebejizpostavljalo.Osvobodilnemugibanjujeuspelonaspecifičennačinlegitimiratisvojpoložajpredzaveznikiv protihitlerjevski koaliciji. S stališčamednarodne zavezniške sku-pnostiprevzemoblastizaradisporazumovmedTitominŠubašićem

Dileme glede državnopravnega položaja Slovenije med drugo …

142

nibil izpeljannarevolucionarennačin(namestopredsednikazača-snevladejeTitamarca1945imenovalokraljevonamestništvo),topasevedani pomenilo, danovaoblast nanotranjepolitičnempodročjunizačelauvajatisprememb,kisopretrgalekontinuitetospredvojnodružbenoureditvijo.Podrugistranitudidrži,dasobilidoslednopri-vrženimonarhijipredvsemslovenskiliberalci,medtemkobisebilivkatoliškemtaboruvkončnikonsekvencipripravljeniprilagodititudirepublikanskiureditvi.PolegtegajeOsvobodilnafrontabistvenoboljpoudarjalapravicodosamoodločbe inatributedržavnosti,kinajbijihSlovenijapridobilakotfederativnaenotavnovijugoslovanskisku-pnosti,kotpanasprotnastran,ki jenaavtonomnipoložajSlovenijegledala z izrazito pragmatičnega vidika, brez večjih ambicij na dr-žavnopravnempodročju.Hkrativeljaomeniti,dajetrialističnainači-canotranjefederativnedržavneureditvemonarhije(srbskadinastijaKaradjordjevićev),ki jo jezagovarjalaprotirevolucionarnastran,žev izhodiščuvvelikovečjimeri predstavljalanevarnost pred srbskoprevladotudivnovidržavi,kotpajetoveljalozafederalističnikon-cept (pet ali šest federalnihenot)osvobodilnegagibanja.Močnosejerazlikovaltudivpliv,kisogaimeliSlovenciprioblikovanjunovihnotranjih razmerijvJugoslaviji.Vosvobodilnemgibanju jeEdvardKardelj,kijeimelzelopomembnovlogovKPJ,odločilnooblikovalnacionalnopolitikonajugoslovanskiravniinjebilteoretičniuteme-ljiteljavnojskihodlokov,medtemkonaprotirevolucionarnistranipoKoroščevismrtimedslovenskimipolitikinibiloosebe,kibi lahkokrojilajugoslovanskopolitiko.

Poleg javno deklariranega narodnopolitičnega programa, sku-pnegavsemključnimpolitičnimdejavnikom,sejemedvojnopojavilokarnekajpomembnih in zanimivih izjem,pa tudigenezanastankaprograma in v nekaterih pogledih tudi njegovo razumevanje (zlastigledestopnjefederativnosti),jebilopriobehtaborihnekolikorazlič-no.Predvsempasejepojavljalacelavrstadileminvprašanj,poveza-nihznarodnopolitičnimiciljiskozicelotnodobookupacije.

II.

Konecaprila1941ustanovljenoOsvobodilno frontoslovenske-ga naroda so sestavljale temeljne skupine (KPS, katoliška skupina,slovensko usmerjeni del Sokola in kulturni delavci) in plenumskeskupine,kijihjebilopribližnodeset.Vzvezispoimenovanjemosvo-bodilneorganizacije–kdaj»Osvobodilnafronta«inkdaj»protiimpe-rialističnafronta«biželelopozoritinanekaterenedoslednosti,kisosepojavilezlastipoideološkihsprostitviinpadcukomunizmakonec

Bojan Godeša

143

osemdesetihinzačetekdevetdesetihletprejšnjegastoletjainseglo-bokozakoreninilevširšijavnosti,patudivstrokovniliteraturi.Prvičse omenja osvobodilna fronta slovenskega naroda v letakucentral-negakomitejaKPSkonec aprila1941,2 torej neposrednopo sestan-ku(26.aprila1941–torejistidan,kojeHitlerobiskalMaribor),kijebilkasnejeproglašenzaustanovnega in tošenanapačendatum.Protiimperialistična fronta slovenskega narodapaseedinkratvso-časnihvirihpojavljavGeslih našega osvobodilnega boja,objavlje-nih22.junija1941vSlovenskem poročevalcu.3 V obeh omembah je imepisanozmalozačetnico,prvičjeOsvobodilna fronta slovenskega naroda zagotovopisana z veliko začetnicovKidričevemčlankuK dejanjemvSlovenskem poročevalcu11.julija1941.4Dejstvoje,daseosvobodilna frontaomenjapredprotiimperialističnofrontoindasotudinekateriudeleženciustanovnegasestanka(npr.sokolJosipRus)vedno trdili, da jebilo tamgovora leoosvobodilni fronti, dopuščarazlago, da so imeli sprva namen organizacijo imenovati kotosvo-bodilna fronta, a so jo po kasnejšem posegu preimenovali vproti-imperialistično fronto.Gledenato,datedanjeganajpomembnejšegaslovenskegakomunistaEdvardaKardeljanibilonaustanovnemse-stanku(biljenamrečvZagrebu),bilahkosklepali,dajebilmordaravnoonali pa celoTito tisti, ki se jenapodlagi idejno-teoretskihpostavkvskladustedanjimiocenamimednarodnegapoložajazavzelzasprememboimenavprotiimperialističnafronta.Konecaprila1941stanamreččlanaCKKPSMihaMarinkoinToneTomšičodpotovalavZagreb,dabijugoslovanskovodstvoodobrilosklepeustanovnegasestanka.Vkasnejših,sicerševednomedvojnihrazlagah,staKardeljinKidričomenjalalešeustanovitevprotiimperialističnefronte,takodasejetakonepravilnopoimenovanjeustalilo.Vkasnejšerazlageoustanovitviosvobodilneorganizacijestasetakoprikradlikardvena-paki,takoglededatuma(26.inne27.april1941)–karjeznanoževseodraziskaveFrancetaŠkerlasredi50letprejšnjegastoletja,5 kot tudi gledetega,kakosoorganizacijopoimenovalinaustanovnemsestan-ku–pravilnojenamrečosvobodilna fronta slovenskega naroda in ne protiimperialistična fronta,karpasevedanespreminjadejstva,dajebiltedajprotiimperializem,kijebiusmerjentakoprotifašizmukottudizahodnimdemokracijam,temeljnausmeritevslovenskihkomu-nistov.Tanekolikopodrobnejšarazlagasemijezdelaumestnapred-vsemzato,kermenim,dasotestvarivjavnostipremalopoznane.

2 DLRS,I/6.3 DLRS,I/10.4 DLRS,I/13.5 Škerl,KdajjebilaustanovljenaOsvobodilnafronta?,str.185–186.


144

V izvršnemodboruOsvobodilne fronte so imeli zastopnike lepredstavnikitemeljnihskupin,karkaže,dasoteimelepomembnejšovlogokotplenumske skupine in sopredstavljale jedroorganizacije.DodolomitskeizjavejeimelaOsvobodilnafrontanekajkoalicijskihznačilnosti,nipanikolibilakoalicijaenakovrednihpartnerjev.KPSjeimeladejanskovodilnovlogoodsamegazačetkaorganiziranjaodporainsijezagotovilamonopolnipoložajvpartizanskivojski,propagandiinvarnostnoobveščevalnislužbi.Iztegasledi,dajebilotudigledeslo-venskeganacionalnegavprašanjavOsvobodilnifrontiodločilnostali-ščeKPS.SlovenskikomunistisovseskozivztrajalinanačelnipravicidosamoodločbenarodovinnaprogramuZedinjeneSlovenije.6

Slovenskikomunistikottudimnogidrugislovenskipolitikiobzačetku okupacije niso verjeli vmožnost obnovitve Jugoslavije, šeposebej,kersovskladuspredvojnimiteoretičnimipredpostavkamipričakovali,dadrugasvetovnavojnapredstavljatudiizhodiščezapri-hodnjosvetovnorevolucijo(izbruhnilanajbivnacističniNemčiji),vpredvidenisovjetskiureditviEvropepanibiloprostorazaJugoslavijo,kijeponjihovemprepričanjupredstavljalaumetnoversajskotvorbo.Značilenza tedanjerazmišljanjeslovenskihkomunistovjeKidričevzapisvmajskištevilkiizleta1941glasilacentralnegakomitejaKPSDelo,kateresesicerniohranilnitienizvod,azanjoizvemoizdru-gihvirov:Ponosen sem, da smo zrušili ta jugoslovanski nestvor!7 V skladu sKidričevimzapisom je tudiukrepanje slovenskihkomuni-stovvPrekmurju,potemkosogazasedlemadžarskesile.TisosepopredhodnempogovorumedAlešemBeblerjeminMiškomKranjcempomadžarskizasedbiodločiliorganizacijskopovezatizmadžarski-mi komunisti in v ta namen tudi odpotovali na sestanek z njimi vBudimpešto.8Čepravsobilipritemneuspešni,patanameravendarleposrednonakazujepriznavanjetrenutnegastanja.Tudimednekateri-mikomunisti,zlastivzasavskihrevirjih,tisosodilivnemškookupa-cijskocono,sosepojavljalarazmišljanja,dajihbodozaradinemško-sovjetskegapaktanemškiokupatorjipustilijavnodelovati.Temnaiv-nimnamerampajeostronasprotovalopartijskovodstvovLjubljani.9 Vendartonibilazgoljslovenskaposebnost,sajsejepodobnodogajalotudivdrugihjugoslovanskihpokrajinah.Takoiztegačasaizviratudiskrivnostno in še danes ne docela pojasnjeno vprašanje o poskusuustanovitveKPNDH,pravtakopasejetudivMakedoniji,kisojozasedli Bolgari, Metodija Šatorov odločil za sodelovanje z bolgar-

6 Slovenska novejša zgodovina,str.610.7 Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje,str.19–20.8 Godina, Prekmurje,str.35–37.9 Nedog,Tone Tomšič,str.257.

Bojan Godeša

145

skimikomunisti,organiziranimivDelavskipartijiBolgarije.ObstojvsehtedanjihdilemnakazujetudičlanekJ.B.Titamaja1941vglasiluKPJ Srp i čekić z naslovomZakaj smo še v sestavi Komunistične partije Jugoslavije.10Vtakemgledanjujeslovenskeinostalejugoslo-vanskekomunisteutrjevaltudiizgonjugoslovanskegaveleposlanikaizMoskvemaja1941,torejvčasuveljavnostipaktaHitler–Stalin,instemvbistvude factosovjetskozanikanjeJugoslavije.Šeleseptem-bra 1941 je sovjetska vlada znova obnovila diplomatske stike z ju-goslovanskokraljevovladovLondonu.TudiČrtomirNagode je zaslovenske komuniste trdil, dadokler ni bila Rusija napadena, niso jugoslovanskega imena niti omenjali.11 Takoješenajboljnatančnoza-jetostališčeslovenskihkomunistovdonacionalnegavprašanjavtemprvemobdobjuokupacijev Geslih našega osvobodilnega boja, kjer je izpostavljenapravicadosamoodločbe,vštevšipravicodoodcepitveterosvoboditevinzdružitevrazkosanegaslovenskeganaroda,vštevšikoroškeinprimorskeSlovence.12

Na tretjem zasedanju vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte16.septembra1941jebilustanovljenSNOO,ki za časa osvobodilne borbe edini predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod v sklopu priprav na narodno revolucijo,13adejanskoniimelpomemb-nejševlogetersejepočetrtemzasedanju,tj.1.novembra1941,kosobilesprejetetemeljnetočkeOsvobodilnefronte,ponovnosestalšelevKočevjuoktobra1943.ObkonstituiranjuSNOOsosprejelitudištiriodloke,kipazaradiohlapneopredelitve,povezanestedanjorelativnošibkostjoosvobodilnegagibanja, sprvanisoprinesli večjegapretre-savtedanjoslovenskodružbo,sopavdoločenimeriženakazovalismerrazvojadogodkovvSloveniji.Obtempamenim,dasotrditve,kisosicervdelustrokovne,patudiširšejavnosti,precejrazširjene,danamrečpredstavlja16.september1941začetekdržavljanskevoj-nezaradikomunističnemonopolizacijeodporaneustrezneinizrazitoenostranske.DoposkusaceloviteuveljavitveodlokovSNOO jede-janskoprišlošelepoobjavivestiospopadumedpartizaniinčetnikivSrbiji,kijevtempogleduzjanuarskimi(1942)pismicentralnegakomitejaKPJpomenilausodnoprelomnicovzaostrovanjuodnosov.Pravupoštevanje jugoslovanskega,pa tudimednarodnegaokvira jeključnozarazumevanjedogajanja,kijeprivedlododržavljanskevoj-ne,kipatudinineposrednopovezanazmonopolizacijoodpora.Tega

10 TitoZD,VII,str.16–18.11 VodušekStarič,Mačkovšek,str.36.12 DLRS,I/10.13 DLRS,I/40,41,42in43.


146

elementa,ki somudejansko tedajnasprotovali le redki,namrečnemoremoštetizaključnegazazačetekdržavljanskevojne.

Tudiv temeljnih točkahOsvobodilne fronte,kiveljajo zanjenprogram,jeodnosdojugoslovanskedržavedvoumen.Zakajdvoumen?KosobilenačetrtemzasedanjuvrhovnegaplenumaOF1.novembra1941sprejetetemeljnetočke,kiveljajozaprogramOsvobodilnefron-te,sonazahtevoNagodetoveskupineStarapravdavključilitudista-lišče,daOsvobodilnafrontanepriznavarazkosanjaJugoslavije.Todatakadefinicijajebilavdelnemnasprotjustočko,kijebilanaknadnododana21.decembra1941injeizrecnopoudarjala,daboponarodniosvoboditvionotranjiureditviZedinjeneSlovenijeinosvojihzuna-njihodnosihodločilnarodsam.14Takojeostajalovprašanjedržavnegaokviravbistvuodprto.Kmaluzatem,vzačetku leta1942,pa sovOsvobodilnifrontinaKardeljevopobudo(tedajjebilvBosni)znovazačeliodločnejegovoritiosamoodločbiinpritemizrecnopoudarjatipravicoslovenskeganarodadoodcepitvebrezomembeJugoslavije.15 Pritemsoslovenskikomunistizagovarjalistališče,damoraslovenskinarodnatemeljupravicedosamoodločbenajprejdosečisuverenost,šelenatehosnovahpabodorazpravljalionjegovihmorebitnihpove-zavah.Tiste,kisozagovarjalijugoslovanskorešitev,sooznačevalizapodpornike velikosrbskega hegemonizma in unitarizma.NasprotnopajeprotirevolucionarnastranobtoževalaOF,dajeprotiJugoslavijiin da podpira ustanovitev zveze srednjeevropskih sovjetskih repu-blikinstem(domnevno)razprodajaslovenskozemljoItalijanominNemcem.

ZajugoslovanskidržavniokvirsejeKPSdokončnoodločilapobihaškemzasedanjuAvnojakonecleta1942.TospremembojeKardeljvpismuJ.B.Titusredidecembra1942komentiral,da je sedaj že oči-tno, da se bomo mednarodno najlažje utrdili prav čez Jugoslavijo, nakar jeprviopozoril že sredi sedemdesetih letprejšnjega stoletjaJankoPleterski.16Tosicernipomenilo,dasokomunisti jugoslovan-skidržavniokvirdotlejvseskoziizrecnoodklanjali,temvečle,daseglede tega vprašanja še niso dokončno izjasnili. Znano je, da se jeKPJodsrededvajsetihletpadosredetridesetihletdvajsetegastoletjazavzemalazarazbitjeJugoslavije,natojevčasuljudskofrontnepoli-tikevdrugipolovicitridesetihletsicertostališčespremenila,vendaršenidokončnoopustilasvojeprvotne ideje.Toposebejpoudarjam,kerješedandanesvstrokovniliteraturizasleditinapačnorazlago,danajbi jugoslovanskikomunistiže leta1935dokončnoopustili idejo

14 DLRS,I/112.15 Izvori,III/1.16 Pleterski,Temeljijugoslovanskefederacije,str.44.

Bojan Godeša

147

o razbitju Jugoslavije, kar pa se je dejansko zgodilo šele sedem letkasneje.Kajsejezgodilokonecleta1942inkajjebiltemeljnirazlogzatakoodločitevkomunistov?Slovenski(patudijugoslovanski)ko-munistisoodnosdoJugoslavijeobravnavaliskoziprizmonjihovegastrateškegainprimarnegacilja–tajebilosvojitevoblastiinizgradnjaboljševiškegasistemaoziroma,kotjezapisalPleterskivžeomenjenirazpravi,da je razmerje KPJ do Jugoslavije bilo razmerje revoluci-je do državnega okvira, ki daje najboljše možnosti.17Jeseni1942je,po opozoriluKominterne, dokončno dozorelo spoznanje, da v časuvojne,tojedozlomaosnihsil,nipričakovatirazraščanjavojaškegaspopadav revolucionarnovojnovEvropi in s tempovezanega raz-padaprotihitlerjevskekoalicije.To spoznanjepredstavlja enoključ-nihprelomnicvoblikovanjustrategije,kijeosvobodilnemugibanjuvpogojihsplošnoevropskegaprotiokupatorskegainprotihitlerjevskegabojaomogočiloprevzemoblasti, to je istočasno izvedbo revolucije.StemsodokončnopadlivvodotudikomunističninačrtiosovjetskiureditviEvrope.Medpovojnimiciljiprotihitlerjevskekoalicijejebilatudiobnovajugoslovanskedržave.

VvodstvuKPJjejeseni1942vseboljnaraščalatežnjapocen-tralizacijiosvobodilnihgibanjizposameznihjugoslovanskihpokra-jin.Tasosedotlejvrazličnihpokrajinskihrazmerahrazvijalaprecejsamostojnoinspecifičnovskladussplošnimismernicamiosrednje-gajugoslovanskegavodstva.Naenkratpanibilovečprostorazara-znolikostiinsamosvojeznačilnosti.Tosejeprvičjasnopokazaloobprihodu načelnika vrhovnega štaba NOPOJArse Jovanovića, ki jezačelpoprihoduvSlovenijožekonecleta1942prenašatibosanskevzorcevslovenskookoljeinstemkršitislovenskosuverenost,kijojezastopalizvršniodborOsvobodilnefronte.Najizrazitejesosetežnjepo poenotenju pokazale s prihodom IvaLoleRibarja iz vrhovnegaštabaNOPOJvSlovenijo,kjer jeostalod januarjadoaprila1943.18 Na podlagi njegovih pripomb se je vodstvo slovenskih komunistovodločilo,daprisilizaveznikevOsvobodilnifrontikpodpisudolomit-skeizjave(1.marec1943).19StemaktomjebilaKPSvOsvobodilnifrontitudiformalnozagotovljenavodilnavloga(dejanskojojeimelatudižepredtem),krščanskisocialistiinSokolipasoseodpovedalinadaljnjemusnovanjulastneorganizacije.Osvobodilnafrontajetakopostalamonolitnaorganizacija,kijebilaskladnaznačinomdelovanjakomunistovvostalihjugoslovanskihpokrajinah.Ukinitevslovenskespecifikejebiltudibistvenirazlogzasprejetjedolomitskeizjave.Ker

17 Pravtam.18 Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje,str.84–92.19 DLRS,VI/4.


148

sorazlogizataaktkrnilislovenskosuverenost,nakaterosobilineko-munističnizaveznikivOsvobodilnifrontizeloobčutljivi,soslovenskikomunistipravevzrokezanjenpodpisprikriliinodgovornostprevali-linaplečakrščanskihsocialistov.

Z dokončno odločitvijo komunistov za jugoslovanski državniokvir je bilo takoj jasno, dabonovadržava zgrajenanadrugačnihtemeljih od predvojne kraljevine. Ostajalo pa je odprto vprašanjeformalnopravne rešitve jugoslovanskega nacionalnega vprašanja, skaterobi jasnopodčrtali razlikoodpredvojnedržave.NabihaškemzasedanjuAvnoja,kjernibiloslovenskihinmakedonskihpredstav-nikov,temvprašanjemnisoposvetilivečjepozornosti.NasprotnopasejeKardelj,kijebilvčasubihaškegazasedanjaAvnojavSloveniji,zavedalizjemnegapomenatehvprašanjterjeposebejpoudarjal,dajetrebavstopjugoslovanskihnarodovvnovodržavnoskupnostizpeljatiformalnopravno po načelu samoodločbe narodov.Kardelj jemenil,dajeravnovprašanjesamoodločbenarodovnajmočnejšeorožjepro-tivelikosrbskemuhegemonizmu,kigajeimelzanajvečjonevarnostosvobodilnemugibanju.NadrugemzasedanjuAvnojavJajcujebilnapodlagipravicedosamoodločbenarodovsprejetodlokofederativniureditvinovedržave,karjepomeniloprevladoKardeljevegakoncep-ta, toda le na deklarativni ravni, saj v Jajcu niso sprejeli dokončneodločitvenitioštevilufederalnihenotnitionotranjihodnosihvfe-deraciji – vse je bilo prepuščeno prihodnjemu razvoju.Kljub temulahko štejemo Kardelja za idejno-teoretičnega utemeljitelja drugeJugoslavije.V temkontekstu je imel tudikočevskizbornazačetkuoktobra 1943 predvsem manifestativno vlogo, potrdil je slovenskoodločitev za življenje v skupni jugoslovanski državi.Ni pa bilo nakočevskemzboruSlovencemdanihnobenihvnaprejšnjihzagotovilonjihovempoložajuvnovidržavniskupnosti,tuditojebiloprepuščenorazvojudogodkov.20

Prioblikovanjutemeljevnovedržavneskupnostiješlozavpra-šanja, ki so bila le navidez zgolj formalnopravne narave.Dejanskoso že ob njenem oblikovanju obstajali različni koncepti strategijeosvobodilnegabojainposrednotudižepovojnenotranjeureditve,kiso senajbolj izrazitopokazali naprelomu1942/1943.Naeni straniKardeljevboljfederalističnousmerjenkonceptzvečjimpoudarkomnaspoštovanjurazlikmedposamezniminarodiinkoncept,nastalvvrhovnem štabu, ki je dajal prednost centralističnemu načinu reše-vanja vseh vprašanj.Avnojski odloki v Jajcu iz jeseni 1943 so bilitakolekompromis,kinibistvenospremenilžeodjeseni1942pote-kajočecentralizacijeinpoenotenjaposameznihgibanj,karsosipred

20 Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje,str.132.

Bojan Godeša

149

temzamislilivvrhovnemštabu.TemusejebilprisiljenuklonititudiKardelj,kijeimelsprvadrugačnepogledenatovprašanje.Taprocessejenatoprotikoncuvojnetervprvihpovojnihletihlešestopnjeval.Monističnanaravapovojnega režima,ki je temeljilnakomunističnipartijiinvojskikotveznemtkivu,jesicerpomenila,dajebilafede-rativnostvprecejšnjimerinavidezna,asoimeliformalnopravnoza-gotovljeniatributidržavnostivendarletudisvojotežoprioblikovanjuodnosovvdržavi.

Izvsegapovedanegajerazvidno,daseježemedvojnoizobliko-valnačindelovanjaslovenskepolitike,razpetemedSciloinKaribdo,kijebilpotemzgledinvodilozacelotnopovojnoobdobje.Taknačindelovanjtudinibilpovsemizviren,sajsejevmnogočemskladalstistim,kigajepredvojnouveljavilAntonKorošec,karizmatičnivodi-teljslovenskegakatoliškegagibanja.Podrugistranipasejepokazalo,da stadejanskoobstajaladvakonceptaoziromapogledanacelotnoproblematikoureditve jugoslovanskedržavevseododločitve jeseni1942,da joobnovijo, in sekljub jasnemudistanciranjuodpredvoj-neJugoslavijeinobveznempriseganjunadeklariranoenakopravnostnarodovnitinistabistveno razlikovalaod temeljnihdilem,ki so sepostavljaleobnastankujugoslovanskedržaveleta1918.Povojnistasenasprotnapogledananotranjoureditevjugoslovanskedržavelešeizkristaliziralainsenatospopadalasspremenljivosrečovespovojničas,sprvasicerresboljprikrito,prvičjavnopavzačetkušestdesetihletprejšnjegastoletjavpolemikimedDobricoČosićeminDušanomPirjevcem.Natosejesporlešestopnjeval inpoTitovismrti,konibilonajpomembnejšegablažilcatehrazlik,dosegelvrhunecvzačetkudevetdesetihlet,kojejugoslovanskadržavarazpadla.

III.

Slovenskaprotirevolucijajeskupnaoznakazavsetistepolitičneskupine,ki jih jedružiloodklonilnostališčedoOsvobodilnefronteinpartizanstva.Sicerpajekazalapisanopodobotakoporaznolikostiskupinkottudipomnogoplastnidejavnosti.Najpomembnejšesobilepredvojne tradicionalne stranke, zlasti katoliška Slovenska ljudskastranka(SLS),inpaskupine,kisotvorileliberalniblok.Zanaspro-tnikepartizanstvajebilaznačilnaorganizacijskakottudigeografskaneenotnost, saj je enega od dejavnikov predstavljala tudi političnaemigracijavVelikiBritanijiinAmeriki,kijeodšlaizdomovineobokupaciji.Pomembendodatnividikneenotnostiinrazpršenostiproti-revolucionarnegataborajebilta,dajedelzaradinasprotovanjakomu-nističnirevolucijijavnokolaboriralzokupatorji,karjesevedapogo-


150

jevalorazlikevjavnemopredeljevanjudonarodnopolitičnihciljev.Vdrugačnempoložajujebililegalnidelprotirevolucijeintistivtujini,kiprioblikovanjunarodnopolitičnihciljevnistaimelatovrstnihtežav,razenseveda,dajihjemoralprviobjavljatitajno.

VodstvoSLSje30.marca1941določilostrategijozaprihajajo-čevojnerazmereinmeddrugimsklenilo,danjenovodstvoinnjeniorganinebodosodelovalizoblastmisovražnihdržav.21VnasprotjustoodločitvijostavoditeljaSLSFranKulovecinMihaKrekskušala5.aprila1941,torejdanprednapadomnaJugoslavijo,prekslovaškegaposredništvavBeograduprinemškihoblastehdoseči,dabibilausta-novljenaskupnaslovensko-hrvaškadržavaalipasamostojnasloven-skadržavapodnemškozaščito.22RazlogzatakokorenitospremembostališčajebilorazkritjenemškihnačrtovvzvezizJugoslavijo,kisopredvidevaliustanovitevhrvaškedržave.PriKulovcupajebilpriso-tentudimočandvom,daboJugoslavijošekdajmogočeobnoviti.Vnovih razmerah se je najboljši položaj obetalHrvatom (predvidenaustanovitev samostojnedržave), zato se je celotnapobudausmerilakpodobnirešitvitudizaSlovence,takodajezatedanjivrhkatoliškepolitikehrvaškiprimerpredstavljalvzor.V skladu s tousmeritvijojeskušalvLjubljanibanDravskebanovineMarkoNatlačenprodretiz idejo samostojne slovenskedržavepodnemško zaščito, a je bil vsvojihposkusihneuspešen,kernanemškistraninibilonikakršnegaposluhazatopobudo.KasnejšeNatlačenovodelovanje(naslonitevnaItalijaneinposkuszdružitveslovenskegaozemljapodItalijo,ustano-vitevkonzulteinnjenobiskvRimupripapežuinMussoliniju,pono-venposkusnavezavestikovsHitlerjem)jepomenilonadaljevanjesstraniKulovcainKrekazačetepobude,ki je izvirala izprepričanjaodolgotrajnostiprevladesilositerprepričanja,davtakihrazmerahobnovitevJugoslavijeniverjetna.Tojepomenilodejanskopriznava-nje debelacije Jugoslavije, kar je bilo v nasprotju s stališčemmed-narodnezavezniškeskupnosti,kijekljubokupacijiinrazkosanjuševednopriznavalamednarodnopravniobstojjugoslovanskedržave.SposkusipridobitisipodporonaosnistranijeNatlačenprenehalšelepoobiskuvRimujunija1941inšetonezato,kerbimenil,dajetapolitikazgrešena,temvečkernadrugistraninibilonobenegapozitiv-negaodgovora.UsodaSlovenijejebilazapečatenažeprednapadomna Jugoslavijo, ko jeHitler vpripravahnanjenookupacijoposebejpoudaril,daSlovenci(inSrbi)nikolinisobilinemškiprijatelji,takodajebiloKulovčevoinNatlačenovodelovanježevnaprejobsojenonaneuspeh.ProblematičnodelovanjeSLS,ki jebilo tudivnasprotjus

21 Vodopivec,Od Pohlinove slovnice,str.237.22 ADAP,str.383inNarodnoosvobodilni boj,str.348–349.

Bojan Godeša

151

tedanjousmeritvijojugoslovanskevladeinnjenepokroviteljiceVelikeBritanije,zatoodpiracelovrsto(moralno-etičnih,formalnopravnih,političnihitd.)vprašanj,kijihlahkostrnemovugotovitev,daješlozapolitičnousmeritev,kijebilavnasprotjuzdolgoročnimislovenskimiinteresiinjojekottakoocenilavečinapolitičnihdejavnikov.GlavnobremezgrešenepolitičneusmeritveSlovenskeljudskestrankevkri-tičnihaprilskihdneh,katerepobudnikjebilKulovec,jetakopospletuokoliščinpadlonaNatlačena,kateremujesicermočnokompromitira-nemuuspelovdomačihrazmerahzadržativodilnipoložajvstranki,ajebilvočehBritancevmoralno-političnopovsemdiskreditiraninzanjekotpolitiknibilvečverodostojen.

PonapadunacističneNemčijenaSovjetskozvezojepostalopre-pričanje v zmago zavezniških sil vsesplošno. Kljub temu zaupanjev obnovo Jugoslavije v katoliškem taboru tudi zaradi obstojaNDHin obračunavanja ustaškega režima s Srbi še vedno ni prevladalo.Temeljnadilemavkatoliškemtaborupoleti1941jebila,alisepovezo-vatikotsamostojnadržavavSrednjoEvropoalipaznotrajobnovljenejugoslovanskedržavenaBalkan.Značilenodsevtedanjegarazpolo-ženja v katoliškem taboru je pobuda patraKazimirjaZakrajška, kisejevZdruženihdržavahAmerike,kamorjeodšelponavodilihbi-všegabanaNatlačenainljubljanskegaškofaRožmana,priameriškihoblastehzavzemalzasamostojnoslovenskodržavo.23TedanjavodilnaosebnostkatoliškegataboraNatlačensejetakosprvaceloboljnagibalksamostojnislovenskidržavi,asenipovsemjasnoopredelildosep-tembra1941,kosejeodločilzaJugoslavijo,katerefederalnidelnajboZedinjenaSlovenija.TakratjeprišlodopogovorovindooblikovanjanarodnopolitičnegaprogramavdogovorumedNatlačenom,vodjemSLSvdomovini,inKramarjem,voditeljemslovenskihliberalcev,kijepredvideval:1) Obnovljeno in razširjeno Kraljevino Jugoslavijo, 2) Samostojen in ravnopraven sestavni del Jugoslavije bodi svobodna Slovenija z vsem njej na podlagi narodnostnega načela pripadajočim gospodarskim in prometno zaokroženim ozemljem, 3) Notranja ure-ditev obnovljene Jugoslavije se mora izvršiti v soglasju vseh njenih sestavnih delov na podlagi enakosti pravic in dolžnosti na federativni podlagi.24 PriNatlačenuješlogledepoudarjanjafederativneganače-lazanadaljevanjepredvojnepolitike,čepravjeKramarjupopustilvtoliko,da jebilanaprvemmestuomenjenaJugoslavija,medtemkojesprejetjefederativneganačelazaliberalcepredstavljalovelikopre-lomnico, posebej če se ozremo na njihova predvojna stališča gledenacionalnegavprašanja innotranjedržavneureditve (unitarizem in

23 Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje,str.245–267.24 VodušekStarič,Mačkovšek,str.140.


152

centralizem).Stakimkompromisommnogivkatoliškemtaborunisobili zadovoljni in jedo soglasjaprišlo šelepoposeguemigrantskihpolitikovspomladi1942insmrtiLambertaEhrlicha.Sicerpajepostalnarodnopolitičniprogramslovenskeprotirevolucijeodslejstalnicaingazasledimovvsehnadaljnjihpolitičnihizjavah.Takojetaprogram23.novembra1941na londonskemradiu(od tupoimenovanje»lon-donske točke«)predstavilAlojzijKuhar.Enakostališče je razvidnospomladi1942vprogramuSlovenskezavezeinnatovnarodniizjaviizjeseni1944,kijojeizdalNarodniodborzaSlovenijo.Končnopasepojavljaševzadnjemdomačemilegalnemdejanjuslovenskeproti-revolucije,tojena»zgodovinskisejiprvegaslovenskegaparlamenta«naTaboru3.maja1945.25

Kljub tem ponavljajočim se načelnim izjavam lahko še vednosledimotudimnogimperečimvprašanjem,kisosevzveziznaro-dnopolitičnimprogramompojavljalevkatoliškemtaboru,ledasejetežiščedilemprestaviloizdomovinevemigracijo.Kakorsejezau-panjevobnovojugoslovanskedržavevdomovinipostopomakrepilo,pasejevemigracijiobzačetnihodločnihbesedahžekmalupojaviltudi dvom, ali bo jugoslovansko državo sploh šemogoče obnoviti.Najpomembnejši jebil srbsko-hrvaški spormedemigranti,ki jebilozemeljskega značaja (vprašanje razmejitve) in ustavnega značaja(vprašanjenotranjeureditve) inse ješeposebejzaostrilponovicahizdomovine,kisogovorileoustaškihpokolihsrbskegaprečanskegaprebivalstva.Skrbislovenskihpolitikovsosevlondonskemokolju,kijebilo tudizatočiščenajrazličnejšimpolitičnimemigrantominkjersejenavelikogovoriloovsemogočihkombinacijahopovojniuredi-tviEvrope,šeokrepile,takodasotizačelirazmišljatitudionejugo-slovanskih rešitvah(samostojnaslovenskadržavavzaledjuTrsta inskupna slovensko-hrvaškadržava).Tehopcij sprva sicerniso javnorazglašali, toda jeseni 1942 se jeMihaKrek odločil za seznanitevmednarodnejavnostitudiznejugoslovanskimirešitvami.Takojebilojanuarja1943vNew York Timesuvčlanku izpodperesaugledneganovinarjaCyrusaLeaSulzbergerjaobjavljenostališče,dasoSlovenci,če ne uspe obnova Jugoslavije, za samostojno slovensko državo sTrstominzmednarodnimigarancijami.Zamiselnibilanova,temvečješlolezaoživitevKoroščevihrazmišljanjsspomladi1940,kososepojavilinačrtioprihodnjiureditviEvrope,ki sopredvidevaliusta-novitevpodonavske federacije.Kotprotiutež avstrijski vlogivnovifederacijisoobudilizamiselArnoldaToynbeejaizleta1915osamo-stojnislovenskidržavivzaledjuTrstainjozaraditegapoimenovali»angleškinačrt«.ŽepredtemjestoopcijoKrekseznaniltudiškofa

25 Godeša,Slovenciinjugoslovanskaskupnost,str.71–83.

Bojan Godeša

153

RožmanainvodstvoSlovenskezaveze ter jopredstavilkotmogočorešitev,kijevmednarodnihokvirihaktualna.Spomladi1943jestoidejoKrekseznanilBritance,kipasomuodgovorili,najseznjoneukvarja,kerjeuradniciljbritanskepolitikeobnovaJugoslavije.Tudislovenskipolitiki,zbranivSlovenskizavezi,sezomenjenopobudoslovenskedržavenisostrinjalitersovobširniutemeljitvivztrajalinajugoslovanskirešitvislovenskeganacionalnegavprašanja.26

Medzasedbososevprotirevolucionarnemtaborupojavljaletuditakšnerešitveslovenskeganarodnegavprašanja,kiževtemeljunisopredvidevalevključitveSlovenijevJugoslavijo.Zagovorniki teh re-šitevsobilivglavnemizpolitičnomanjpomembnihskupinalizgoljposamezniki.Razlogiinidejesobilizelorazlični.Izrazitoideološko(protikomunistično)jebilapogojenapobudaobveščevalca,polkovni-kaVladimirjaVauhnika,poumikuvŠvicopoleti1944,kojeviska-njurešitveSlovenijepredprevladokomunizmaprišelnadanzidejoosvobodniSloveniji spoudarkom,dagrezazaledjeTrsta ins temnamenompredložilposebenmemorandumameriškemupredstavnikuvŠviciAllanuDullesu.27

Kot konkurenčni načrt in alternativo narodnopolitičnemu pro-gramuSLSpaveljapoudaritipredvsemnačrtvoditelja»stražarjev«LambertaEhrlicha »Slovenski problem«, ki so ga poslali po skriv-nih poteh slovenskim predstavnikom v London, da ga predložijomerodajnimzavezniškimpredstavnikom.»Stražarji«sosessloven-skimnacionalnimvprašanjemprecejukvarjaliv različnihbrošurahinprogramskihbesedilih.Medokupacijoso ilegalno izdajali revijoSlovenija in Evropa, kar naj bi simbolično odražalo željo »stražar-jev«,najseslovenskonacionalnovprašanjenačelomaneobravnavaževnaprejvokviruJugoslavije, temvečEvrope.»Stražarji«sostalinanačelnemstališču,damoraslovenskinarodnajprejdoseči suve-renost,šelenatopaseboodločaloonjegovihmorebitnihpovezavah.Torejidentičnostališče,kotsogazagovarjalislovenskikomunisti.Prisvojihrazmišljanjihsoizhajali izpredpostavke,dajezatrajnoreši-tevslovenskeganarodnegavprašanjatrebaizsrednjeEvropeizrinitinemškivpliv,kjernajbiseozemeljskopovezalissevernimiSlovani,skateriminajbiprevladovalivtemdeluEvrope.Vprimeruuresniči-tvetesrednjeevropskepobude,kateraskupnalastnostnajbibilatudikatolištvo,panisoizključevalitudimožnostipovezavezjužnoslovan-skiminarodi,čepravjinisobilipretiranonaklonjenizaradiogroženeprevlade katolištva. Iz te pobude se je razvila ideja Intermarija, tj.federalnapovezavanarodovodBaltikadoEgejskegamorja,kinajbi

26 Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje,str.315–344.27 Svobodnaslovenskadržava,str.43–45.


154

ščitilamalesrednjeevropskenarodetakoprednemškokotpredsovjet-skonevarnostjo.PrizavezniškidiplomacijiEhrlichovipredlogi,kijihnipodpiralonitivodstvoSLS,nisonaletelinapozitivenodmev.

VcelotigledanomedSlovencivčasudrugesvetovnevojnenemoremo govoriti o posebej razviti potrebi za povojno povezovanjev srednjeevropskemprostoru.Napodlagipredhodnihzgodovinskihizkušenj terdejstva,dasoprav iz tegaprostoraprihajalinapadalci,tovtistemčasunitinibilotakonenavadnoinjeimelpojemSrednjeEvropezlastivpomenuMitteleurope vdoločenemkontekstu lahkocelonegativenprizvok.Viskanjurešitevglededržavnopravnegapo-ložaja Slovenije je v obeh taborih sčasoma kot najbolj realna (takozaradimednarodnihkotnotranjepolitičnihrazlogov)prevladalajugo-slovanskaopcija.PoložajSlovenijevnovijugoslovanskiskupnostijebil sicer ugodnejši od položaja v prvi Jugoslaviji, vendar tudi ta niizpolnilvsehpričakovanj.

Viri

Aktenzurdeutschenauswärtigenpolitik1918–1945.DieKriegsjahre.Tom (prvi poltom Februar–April 1941). Göttingen, 1969(ADAP).

Broz, Josip Tito: Zbrana dela. VII. knjiga. Ljubljana: Komunist:Borec,1981(TitoZD).

DokumentiljudskerevolucijevSloveniji,I.-VII.Ljubljana,1962–1989(DLRS).

IzvorizaistorijuSKJ.DokumenticentralnihorganaKPJ.NORirevo-lucija(1941–1945).Beograd,1985–1996(Izvori).

VodušekStarič,Jera:»Dosje« Mačkovšek.Ljubljana:Arhivskodru-štvoSlovenije,1994.

Literatura

Čulinović,Ferdo:Okupatorska podjela Jugoslavije.Beograd:Vojno-izdavačkizavod,1970.

Godeša,Bojan:Slovenci in jugoslovanska skupnostv letih1941do1945.Slovenci in Makedonci v Jugoslaviji (ur.BožoRepeetal.).Ljubljana:Filozofska fakulteta,Oddelekzazgodovino;Skopje:Institutzanacionalnaistorija,1999,str.71–85.

Godeša,Bojan:Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno.Ljubljana:Inštitutzanovejšozgodovino,2006.

Bojan Godeša

155

Godina,Ferdo:Prekmurje 1941–1945.MurskaSobota:Pomurskaza-ložba,1980.

Nedog,Alenka:Tone Tomšič. Oris življenja in revolucionarnega delo-vanja (9. 6. 1910 – 21. 5. 1942).Ljubljana:ZaložbaBorec,1969.

Pleterski, Janko: Temelji jugoslovanske federacije. Osvoboditev Slovenije.Ljubljana:ZaložbaBorec,1977,str.37–60.

Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjene Slovenije do mednarodnega priznanja republike Slovenije : 1848–1992 (I.knjiga). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: Mladinskaknjiga,2005.

Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu: slovenski zbornik 2007.Ljubljana:GOZZBNOBSlovenije,2007.

Svobodna slovenska država. Nova revija, letnik 16, (julij–avgust1997),št.183–184,str.43–45.

Škerl,France:Kdaj jebilaustanovljenaOsvobodilnafronta?Borec, 1957,št.4,str.185–186.

Vodopivec, Peter: Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja.Ljubljana:Modrijan,2006.

Dilemmasregardingtheconstitutional-legalstatusofSloveniaduring World War II

Summary

WithWorldWar II, Slovenes became nationallymoremature;thatperiodrepresentsasignificant turningpoint innationalaspect,aswith thedeterminationofSlovene liberals for a federative regu-lation, nopolitical group existed anymoreon theSlovenepoliticalscenethatwouldadvocateunitarismandcentralism.TherealisationofnationalgoalsbelongedinviewoftheknownwartimeoutcometotheSloveneliberationmovement.Thus,theAVNOJdecreesbasedonthe rightofnations to self-determinationona federative regulationofthenewYugoslavstaterepresentedasignificantdivergencefromKaradjordjević’spre-warYugoslavia,andasteptowardsaformalle-gal formation of Slovene sovereignty. In state-legal view, SlovenesgainedinthenewYugoslavcommunitysomesignificantsovereigntyattributes;alsotheimportanceandinfluenceofSloveniaandSloveneswas in the new state greater than in the pre-warmonarchy.Yet alltheseincontestableachievementsareatthesametimerelativisedbythefactthatthedeterminationforYugoslaviawasacceptedwithout


156

any advance assurances on the status of Slovenia in the new statecommunity.

TheAVNOJdecreesonwhichthepost-warYugoslavstatewasfoundedcanbeconsideredacompromisebetweenthedifferentcon-ceptsof thepost-war internal regulationof thestate,whichwereatthattimeoccurringintheYugoslavliberationmovementleadershipanddidnotessentiallydifferentiatefromthedilemmasthatsprungupattheformationofthenewSouth-Slavstateintheyear1918.Afterthewar,thetwooppositeviewsontheinternalregulationofYugoslaviaclarifiedandhenceengagedwiththevariablefortunetheentirepost-warperiod,atfirstwithconcealment,andforthefirsttimepubliclyinthepolemicsbetweenDušanPirjevecandDobricaČosić;afterthat,thedisputeintensifiedandafterTito’sdeath,whenthemostsignifi-cantmoderatorofthosedifferencesnolongerexisted,reacheditspeakinthebeginningofthe90softhe20thcenturywhentheYugoslavstatehasdisintegrated.Thefindingsoftheresearchshowthatseveraldif-ferentoptionswereopenamongpoliticalfactorsinregardofsolutionoftheSlovenestate-legalframe,amongwhichtheideaoftheSlovenestatewasnotexcluded.Necessarytoaddhereisthosewereexception-allyonlyconceptionsthatwereconditionsine qua non of their mo-mentarypoliticalactivity;prevailingwasthedeliberationonSloveniaas an independent state as a jurypossibilityof solving theSlovenequestioniftherestorationofYugoslaviawasnotpossible.ItshouldbestressedthatnotonlytheuneasyinternationalpoliticalframeduringandafterWorldWarII,whichwasnotinfavourofinitiativessuchasthefoundationofanindependentSlovenestatebutaswellverymod-estconfidenceinthecapabilityofexistenceandsurvivaloftheinde-pendentSlovenestatehave influencedwith themajorityofSlovenepolitical factors on the fact that an independent Slovene state afterWorldWarIIcouldnotbeaccomplished.

Bojan Godeša

157

sAžetAk

Nastanakpovijestiokoliša(environmentalhistory)iliekohistorijeusvije-tujebiopodutjecajemekološkogpokretakojisepočeorazvijatipočetkom1960-tihgodina.Povijestokolišajepostupnoformiranatijekom1960-tihi 1970-tihgodina, a dodanas je njenaprodukcijaunekolikodesetljećanarasladorazinenepreglednosti.

ključne rIječI

Povijestokoliša,teorijapovijesti,TriplexConfinium,raninovivijek,eko-loškipokret

AbstrAct

Environmentalhistory in themodernworldwasunder the influenceofEnvironmentalMovement,whichemergedinearly1960s.Environmentalhistorywasgraduallyestablishedasasciencein1960sand1970s,anditkeptgrowingfastuntilthepresentday.Inthepastfewdecades,researchandarticlesandpapershavebeenmultiplyingsofast, that ithasgrownalmostoutofproportion.

key Words

Environmental History, Theory of History, Triplex Confinium, EarlyModernPeriod,EnvironmentalMovement

Iakosamnaslovformuliraokaopitanjenakojebi,utekstukojislijedi,trebaodatiodgovor,napominjemdaćuovomčlankupokušaodatinekenajosnovnijeobavijestiopovijestiokolišabezpretenzijanacjelovitostipotpunostodgovoranapostavljenopitanje.1Nastanakpo-vijestiokolišajebiopodutjecajemekološkogpokretakojisepočeo

* Mr.HrvojePetrić,Zavodzahrvatskupovijest,FilozofskifakultetSveučilišteuZa-grebu,IvanaLučića3,HR-10000Zagreb,Hrvatska

[email protected] Oduvidauhistoriografskeraspravenatemupovijestokolišausp.npr.White,Hi-storiographicalEssay;Worster,Appendix,str.289–307,siscrpnombibliografijomstr.309–323;Crosby,ThePastandPresent;O’Connor,WhatisEnvironmentalHi-story?;Stewart,EnvironmentalHistory.

Što je povijest okoliša?Hrvoje PetrIć*

158

razvijati 1960-tihgodina.2U to jevrijemenaročitiodjeku javnostiimalaknjigaameričkebiologinjemoraRachelCarson(1907.–1964.)The Silent Spring.3

Povijestokoliša(environmentalhistory)4jepostupnoformiranatijekom1960-tih i 1970-tihgodina,5 adodanas jenjenaprodukcijau nekoliko desetljeća narasla do razine nepreglednosti.6 Vezano uzsampojampovijestiokoliša(environmentalhistory)valjaistaknutidagaje1970.»skovao«RoderickNashuknjiziThe State of American History.7

Najopćenitija definicija povijesti okoliša bila bi ova: povijestokolišaproučavainterakcijuizmeđuljudiiokolišauprošlosti.Dabiproučavaliodnoseizmeđuljudiisvijetakojiihokružuje,potrebnojepokušatirazumjetikakonjihovainterakcijadjeluje.

Dorazradeproblematikepovijestiokolišadošlojeutematskombloku Environmental History časopisa Pacific Historical Review 1972.godine,gdjejeRoderickNash8objaviočlanakoutjecajuprošlihljudskihdruštavanaokoliš.9Nashovopisanjeupočetku jebilo jed-nostranojerjeonprijesvegaproučavaoučinakljudskogdruštvanaprirodniokoliš.

Zapraćenjetemeljnihkretanjaupovijestiokolišavrlovažnasudvačasopisa.ČasopisEnvironmental History(pokrenut1976)10jeve-zanuzSjedinjeneAmeričkeDržaveiAmeričkodruštvozapovijestokolišadokječasopisHistory and Environment(pokrenut1995.godi-ne)kojijeupovezanuzEuropuiEuropskodruštvozapovijestokoliša.Uznavedenepostojeie-časopisKlaudyan. Czech Internet Journal for Historical Geography and Environmental Historykojiseobjavljujeu

2 Oosthoek,WhatisEnvironmentalHistory?3 Carson,The Silent Spring.CarsonsesmatrazačetnicomstvaranjeposebneAgencijezazaštituokolišaSAD-a,anjezinadjela suutjecala ina sazivanjeprvesvjetskekonferencijeUN-aozaštitiokoliša1972.godineuStockholmu.

4 Usp.Winiwarter,Approaches toEnvironmentalHistory. Istaautorica jeobjavilačlanakUmweltgeschichte:ÜberdieWechselwirkungenzwischenNaturundKultur,kojipružauvidutemeljnuproblematikupovijestiokoliša.

5 DilemudalijeekohistorijanovahistorijskadisciplinailinovahistorijskaznanostotvaraRoksandićupogovoruknjiziPovijest europskog okoliša(DelortiWalter).

6 Zainteresiranezapodrobnijebibliografijeizpovijestiokolišaupućujemna‹http://www.h-net.org/~environ/resources.html› odnosno posebice vezano uz europskupovijestokoliša(od1976.dodanas)na‹http://eseh.org/resources/bibliography/›.

7 Nash,EnvironmentalHistory, The State of American History.8 Razgovorsnjimjeobjavljen2007učasopisuEnvironmental History,usp.‹http://www.historycooperative.org/journals/eh/12.2/nash.html›.

9 Nash,EnvironmentalHistory,Pacific Historical Review.Nashjenapisaoivrloza-nimljivuknjiguWilderness and the American Mind.

10 Ovajječasopispočeoizlaziti1976.godinekaoEnvironmental Review koji se od 1990.prozvaoEnvironmental History Review,aod1996.jeudružensačasopisomForest and Conservation Historyunovičasopissadanašnjimimenom.

Hrvoje Petrić

159

Češkoj,talijanskie-časopisBolletino di storia e ambiente,11hrvatskičasopisEkonomska i ekohistorijaidrugi.

Društva za povijest okoliša imaju važnu ulogu u umrežavanjupovjesničara okoliša. Najpoznatija su: Američko društvo za povi-jest okoliša (American Society forEnvironmentalHistory) osnova-no1976.godine12 iEuropskodruštvozapovijestokoliša (EuropeanSocietyforEnvironmentalHistory)osnovano1999.godine.13Usvi-jetupostojičitavnizinstitucijakojesebavepoviješćuokolišaiizvanSAD-aiEurope(npr.Japan,Australija,Kanadaitd.).Notakveinstitu-cijesesvevišerazvijajuiupojedinimeuropskimdržavama(Austriji,Češkoj,Danskoj,Finskoj,Njemačkoj,Mađarskoj,Italiji,Nizozemskoj,Švedskoj,Švicarskoj,UjedinjenomKraljevstvu,Hrvatskojitd.).14

Povijest okoliša (ekohistorija, ekopovijest, ekološka povijest)neproučavasamodjelovanječovjekauprošlosti.Onaneposvećujepozornostsamoprirodnimikulturnimuvjetimakojisudjelovalinačovjekainakojeječovjekdjelovao,negojejedanodnjenihprvihci-ljevaobjasnitipostanaksvihprirodnihpojava.Povijestokolišanastojikoordiniratiaktualnespoznajeuciljuproučavanjaokolišauprošlosti.Napominjemdanjunikakonebitrebalomiješatispoviješćuekologi-je.15Povjesničarokolišamnogotogaposuđujeod ekologije, prirodnih znanosti, tehničkih znanosti, klimatologije, palinologije, biokemije, geofizike, astrofizike, arheozoologije, agronomije, demografije, me-dicine.16Trebaupozoritidaseuzpojampovijestokolišaunovijesevrijemeuhistoriografiji svečešćeupotrebljava ipojamekohistorija(ecohistory).17

Možemo razlikovati dva značajna izvorišta povijesti okoliša(ekohistorije) iz 19. stoljeća.To su ekologija i geografija (poglavitotzv.humanageografijaodnosnoantropogeografija).18Umodernojpo-vijestiokoliša,ekološkikonceptikoristesezaanalizuokolišauproš-losti.Površinaplanetastalnosemijenjaipreoblikujepodutjecajemgeoloških, klimatskih,bioloških i ljudskihutjecaja.Napočetku20.stoljećageografisuistaknulidajeutjecajfizičkogokolišabiovažan

11 ‹http://vlib.iue.it/history/topical/environmental.html›.12 ‹http://www.aseh.net/›.13 ‹http://eseh.org/›.14 Pregledinformacijaooviminstitucijamaputeminternetajedostupanpreko‹http://eseh.org/resources/links›.

15 DelortiWalter,Povijest europskog okoliša,str.8.16 Goff,Predgovor,Povijest europskog okoliša,str.XIII.17 Npr.na20.međunarodnomkongresupovjesničara(TheGlobalizationofHistoryand its Limits) među temama nije upotrebljavan naziv povijest okoliša (Envi-ronmentalhistory)većekohistorija (Ecohistory).Usp.Ecohistory: New Theories and Approaches. 20thInternationalCongressofHistoricalSciences.

18 Vidal de La Blache, Principles of Human Geography.

Što je povijest okoliša?

160

izarazvitakljudskogdruštva.No,svakogakogadubljezanimaovaproblematikavaljauputitiinanedavnoobjavljenuenciklopedijupo-vijestiokoliša,autorskodjelouglednihpovjesničaraokolišaShepardaKrecha,JohnaMcNeillaiCarolynMerchant.19

Idejautjecajafizičkogokolišanacivilizacijeprvisuuhistorio-grafiju uveli povjesničari francuske historiografske škole okupljeneokočasopisaAnaliitosciljemobjašnjenjarazvitkakojijeoblikovaoljudskupovijest.UrednikčasopisaAnali–historičarFernandBraudel–jeimaoposebnovažanutjecajnaistraživanjapovijestiokolišaknji-gomoSredozemljuudobaFilipaII.(1556.–1598.).20Dvaostalakorije-napovijestiokolišasuarheologijaiantropologija,odkojihjeovaza-dnjauvelaekologijuuhumanističkeznanosti.Svremenojjepovijestokolišauvelainterdisciplinarnostirazvilameđukontinentalnipristupupovijesti.Valjaistaknutidasuekologijaiinterdisciplinarnametodakasnijepostaledvijevažnesastavnicepovijestiokoliša.

PostojiirazmišljanjedaseudalekeprethodnikepovijestiokolišamožeubrojitiameričkidiplomatifilologGeorgePerkinsMarshkojije1864.uknjiziMan and Nature(Čovjekipriroda)prviupozorionaekološkeuzrokeslomevelikihcivilizacija,aposebnosebavioproce-simadeforestacijeidesertifikacije.Oddrugihpretečapovijestioko-lišavaljaizdvojitiprirodoslovca(ekologa),šumaraiokolišnogaktivi-staAldaLeopoldakojemjeposmrtno1949.objavljenaknjigaA Sand County Almanac (Ljetopispješčanogokruga).Ona jepostala jednoodnajutjecajnijihdjelaameričkogpokretazazaštituokoliša(conser-vationmovement).AldoLepolodjeprvistručnjakkojije»lansirao«sintagmuekološka svijestteseujednosmatratvorcemkonceptaetika zemlje.

To su bili temelji na kojima je ustrojena povijest okoliša u1960-timgodinama.Povijestokolišajeuidućimdesetljećimasazrelapostavšimanjejednostrana,ananjusumanjeutjecalipolitičkimotivi.Ona jepostajala svevažnijakrozmeđunarodno i interdisciplinarnodjelovanje,atajtrendsenastaviododanašnjihdana.

Iako povjesničari okoliša (ekohistoričari) baziraju razumijeva-njeizmeđuljudiiokolišaprimarnohistorijskommetodologijom,kaoštosmoranijeistaknuli,oničestoposuđuju»radnooruđe«izradovaznanstvenikaizvanhistorijskeznanosti.Rezultattogajedasumnogivrijedniradoviizpovijestiokolišabilipisaniodznanstvenikakojisenajčešćenisuidentificiralikaohistoričari.

Povijestokolišaodsvojihpočetakagovorioljudskojinterakcijis prirodnim svijetom, ili, da kažemo drugačije, ona proučava inte-

19 Krech, McNeill i Merchant, Encyclopedia of World Environmental History.20 Braudel, Sredozemlje i sredozemni svijet u doba Filipa II.

Hrvoje Petrić

161

rakcijuizmeđukulturenekogdruštvaiprirode.Glavniciljpovijestiokolišajeprodubljivanjenašegarazumijevanjakakojenaljudeutje-caoprirodniokolišuprošlosti,tekakosuljudiutjecalinasamokoliši s kojim rezultatima, a to semože nazvati bilateralnim pristupompovijestiokoliša.

Kadauzmemourazmatranjerasponipredmetproučavanjapo-vijestiokoliša(ekohistorije),uključujućiivažnapitanjakojajavnostpostavljauveziokoliša–degradacijuzemljišta,onečišćenjeizagađe-njezrakaivode,problemeotpada,očuvanjadivljihživotinjskogibilj-nogsvijeta,tedivljine–alivažnostovoganadilaziobičnododavanjeelementavremena i dubineproblemanapostojećepolitičkedebate.Povijestokolišaobuhvaćajedansveobuhvatniholističkipristupigle-danjenahistorijukrozodnosčovjekaiprirode.Iakonijesvahistorijaistovremenoipovijestiokoliša,ipakovopodručjeimaveomaširokeparametre.Novijalistatemapovijestiokolišanaangloameričkompro-storuseuznekaograničenjamožeprimijenitiinasvjetskeproblemekojimasebavipovijestokoliša(ekohistorija),atosu:a)načiniimoda-litetiživljenjateobrascikorištenjaprirodnihresursakoddomorodacana Istočnoj i Zapadnoj hemisferi; b) ideje, biljke, životinje, bolesti,ljudi,proizvodnisustavi,kojesueuropskikolonizatoriipoduzetnicidonijelisasobom,ilizatekliunovootkrivenimpodručjima;c)interak-cijaizmeđuspolovairasa,teetničkihskupina,kojipokušavajustećikontrolunadprirodnimresursima;d)praksa,regulativa,zakoniipro-pisikojimaseregulirakorištenjezemlje;e)učinciindustrijalizacijeiurbanizacijeunastankuekološkihproblema;f)idejeoprirodiičovje-kovommjestuunjoj;g)borbainaporiuusmjeravanjuilimoderiranjuučinakaiposljedicagospodarskograzvitka.21

Povjesničariokolišasetakođerbavespecifičnimproblemima,ve-zanimazaodređenomjestoivrijeme,autimnaporimananjihsnažnoutječupovijesna i sadašnjazbivanja idogađaji.Afričkesuše igladi1960-tih,1970-tihi1980-tihsuprivuklipozornostnaproblemnesta-šicehrane tepodvuklivažnost fluktuacijauglobalnojklimiusmi-sluutjecajaefektaElNino(periodičnazagrijavanjaoceanskihstrujau južnomdijeluTihogocana),ašto jedoprinijeloranijemnastankusuša.PropadanjeipadindijanskepopulacijenakondolaskaKolumbaštosuihpospješilebolestikojesuEuropljanidonijelisasobom,po-taknulisusnažnedebateiistraživanjaovekatastrofebezpresedana,tehistorijebolestiiepidemijauopće.Gustonaseljenapoljoprivrednaazijskapodručjaoblikovala su interes istraživačazapoljoprivrednuekologiju,irigacijskesustave,teobrasceurbaneproizvodnjeipotroš-nje.Valjaistaknutidaoviproblemiukazujunapotrebuobraćanjapa-

21 Merchant, The Columbia Guide.


162

žnjenavarijacijeupovijesnimiskustvimarazličitihregija,teukazujunaširokrasponinteresapovijestiokoliša.22

Usprkostometrebaistaknutidasenovijevrijemedijelomiskri-staliziralorazmišljanjedapostojetriosnovna»smjera«povijestioko-liša:1)materijalnapovijestokoliša(materialenvironmentalhistory)usmjerena na promjene biološkog i fizičkog okoliša; 2) kulturalna/intelektualnapovijestokoliša(cultural/intellectualenvironmentalhi-story)usredotočenapoglavitopremadoživljavanjuokoliša;i 3)poli-tičkapovijestokoliša(politicalenvironmentalhistory)fokusirananavladine regulacije, pravo i službenepolitičkemjere vezaneuz oko-liš.23

DonaldWorster24krozpristupEcological History(ekološkapo-vijest)smatradasepovijestokolišabaviulogomimjestomprirodeuljudskomživotu.Onjeprepoznaotrigrupeproblema(stupnja)kojebiekohistoričariilipovjesničariokolišatrebaliproučavati.25

Svijetnijestatičan,pareagirananašadjelovanjakojimautječe-monaprirodnisvijet.Uzučinkeljudskogdjelovanjanaprirodu,ula-zimonaprvistupanjpovijestiokolišakojiobuhvaćaprirodnupovijestodnosnookolišipriroduuprošlosti.Ovajstupanjbaviserazumijeva-njemsameprirode,prirodnogsvijeta.Touključujeklimu,geologiju,biljnisvijet,životinjskisvijet,insekteimikroorganizme:stoperastairazmnožavanjaorganizama,teuspjeheineuspjehereprodukcije,kaoi ekosustav lokalnih ili regionalnihgrupiranjabiotskih i nebiotskihkomponentnikojefunkcionirajuzajedno.Ekolozisustvorilikonceptekaoštosuravnotežauprirodi,hipotezastabilnostikrozraznolikost,teorijakaosa,odkojihnekeprolazeponovnorazmatranjeireviziju,kakoštouostalomprolaziiekološkaznanostkojasekontinuiranona-stavljarazvijati.Ovdjeulazimoudrugistupanjproblemakojetrebaproučavati:stupanjsocio-ekonomskogpodručjaodnosnonačinepro-izvodnje.Primjerisuskupljanje,lov,ribolov;pastoralneiliekonomijeuzgojastoke(ukrdu);ekonomijekorištenjahidraulikeiliirigacije;in-

22 Johnson,EnvironmentalHistory.23 McNeill,ObservationsontheNatureandCulture.24 Worster,Dust Bowl;isti,Rivers of Empire.25 UHrvatskoj enciklopedijipodnatuknicomEkohistorija iliekopovijestpišeda je

to znanstvena disciplina koja proučava prošle ekosustave, te povijest interakcije čovjeka i prirode na različitim razinama. Ekohistorija tradicionalno istražuje svoj predmet na tri razine: 1) ekološkoj – značajke i funkcije nekog ekosustava koji obu-hvaća biotičke i abiotičke sastavnice, 2) proizvodnoj – međuodnosi socioekonom-ske djelatnosti i prirodne sredine i 3) ideološkoj – značajke i promjene shvaćanja prirodne okoline. Zato je temeljna epistemološka orijentacija ekohistorije interdis-ciplinarnost i transdisciplinarnost u širokom rasponu, od geologije i klimatologije do antropologije i teologije.Autorskinepotpisanoobjašnjenjeoekohistorijikojesedaje u Hrvatskoj enciklopedijioslanjasenakonceptDonaldaWorstera.

Hrvoje Petrić

163

dustrijskikapitalizam.Materijalnabazaekonomijerazlikujeseura-zličitimregijama,kaonpr.sjevernaarktičkapodručjaodtropskih,teurazličitimtemperaturnimslojevimailiregijama.Ljudiizekosustavauzimajuresursezaprehranuili tržište,odčega jenajvažnijahrana.Agroekosustavjeorganizirankaoagrikulturnaproizvodnjahranezaprehranugrupe ljudi.Kapitalističkinačinproizvodnjeu agronomijiješiriododsameorganizacije rada.On takođeruključujezemlju iprirodu(posebnokapitaliziranuprirodu)kaoutrživerobe.Idejeimajuutjecajnapolitiku,postupkeiekonomijuprekokojihsematerijalizira-juuprirodnomsvijetu.Touključujetehnologijeinačineorganiziranjaproizvodnje.Trećisestupanjodnosnogrupaproblemabaviidejamaodnosnoljudskimintelektomirazumom,kojisesastojiodpercepcija,etike,zakona,mitova iostalihmentalnihkonstrukcijapovezanihsasvijetomprirode.Idejeosvijetuokonasutječunanačinkakomirazr-ješavamoprirodnookruženje.Onaobuhvaćaideologiju,percepcijeivrijednosti,religije,mitove,filozofiju,(prirodne)znanost(i)itd.IdejaPrirodeimamnogaznačenjakojasevremenommijenjaju,uključujućii ljudsku percepciju svijeta prirode, te ideja poretka stvari i samogprocesa.Autor(Worster)razmatrakakonekakulturadoživljavapri-rodnisvijet?Kakvumogućnostizboraljudikaovrstaimaju?Kojeihvrijednostiietičkanačelavodepritome?26

KritikuWorsterajeiznioWilliamCronon,čijisepristupmožepredstavitikaoEcological Prophecies(Ekološkaproročanstva).27Ponjemujepojamprirodapovijesnokompleksan.Worsterovsintetičkiokvir preuzak je i previše materijalističan. Hrana, na primjer, nijesamotvar,materijalizvađenizprirodnogokolišaprimjenomtehnolo-gija,negoikulturnikonstrukt.Uključujeionoštoljudimisleohraniiosebi,kaoisameorganizmekojestvarnopojedemo.

Načiniproizvodnje se,poCrononu,nemogu reduciratinane-kolikoopćihtipova,većseuistinuradiomnogimjedinstvenimpar-tikularnim kulturnim sustavima u mnogim specifičnim mjestima,prebrojnima da im je besmisleno nametati opće kategorije načina.Uzantropologeinjihovokategoriziranjenatradicionalnoskupljanjeplodova, lov, agrikulturu i kapitalistički način proizvodnje (hrane),Worsterjeopisaoihidrauličkinačin(modul)usvojojknjiziRivers of Empire(RijekeCarstva),28tepastoralninačinekonomike.Pritomeva-ljarazmislitištojesnačinimaproizvodnjeruralnogZapadauodnosunaurbaniZapad?Štojesnačinomproizvodnjepastrva,ilipoljopri-vrednimmodelomuzuporabupluga?Worsterovkapitalističkinačin

26 Major Problems in American Environmental History.27 Cronon,Changes in the Land.28 Worster,Rivers of Empire.


164

(model)opisanunjegovojknjiziDust Bowl(Zdjelaprašine)29 u biti je etoskapitalizmu,anesamoopiskapitalističkogmodelaproizvodnje,kojinaglašavaiističekapitalističkuetiku,moraliideologiju,tenji-hovuvažnost.

Povjesničariokoliša(ekohistoričari)trebajuanalitičkialatdabiidentificiralivezeiodnoseunutarstalnopromjenjiveekološkeipovi-jesnesituacije.Prirodaitradicionalnadruštvanebisetrebalaroman-tiziratiiprikazivatikaonepromijenjiva.Iekoloziipovjesničarinudepromjenjljivedefinicijestarihkonceptakaoštosuekvilibrij,zajedni-ca,ravnotežauprirodi,stabilnost,održivost.Holističkapovijestpo-dupiregledanjeprirodeiljudskogdruštvakaojednecjeline;izbjegavarazmatranjekonflikta i razlikameđugrupama.Spol, rasa idruštvaklasavažnesuurazumijevanjupodjelaipodgrupauokvirupovije-sti.Proročanstva suupovijestiokolišavezanauznarativneputove.Valjaispitatikakvepričepričajupovjesničariokoliša(ekohistoričari)?Kapitalizam,kaogledište,omogućavajednujedinunarativnuputanjuekološkogpada,kojiostavljatragupovijestiokoliša,kakouprošlostitakoiubudućimekološkimproročanstvima.Fokusiranjenatranzicijuodtradicionalnihmodeladomodernogkapitalističkogsvijetaugrađu-jeproročanstvaupovijestokoliša.ModeliproizvodnjesupoCrononunedovoljni.Ponjemutrebamotakođermodeledruštvenereprodukci-je.Natojemogućepostavitipitanja:Kakoseobitelji,društva,religijeiideologijereproducirajusjednegeneracijenadrugu?Kojajeulogapozicijesnageudruštvuiekologiji?30

Ecological Imperialism (ekološki imperijalizam) jepristupkojizagovaraAlfredW.Crosby.31Ponjemujeekološkiimperijalizambi-ologijainvazijeEuropljanainjihovihdomaćihživotinja,biljaka,mi-kroorganizamaikorovaudrugedijelovesvijetaukojimajeumjerenaklima.

Crosbygovorioeuropskimgenima.Obrađujemongolide(Azija),crnurasu(Afrika)ibijelce(EuropaidioAzije).AmeričkiIndijanci,Australskidomoroci–Aboridžini,novozelandskiMaoriuglavnomsuuvelikojmjerinestaliibrojimsesmanjiouodnosunavremenaprijedolaskaKolumba.Demografsko preuzimanjejebiloprodukteuropskeinvazije umjerenih područja Amerike, Kanade, Latinske Amerike,Australije,NovogZelandaiIndije.No,tainvazijanijeuspjelautrop-skimpodručjima.

Europskastoka:goveda,konji,koze,ovce,svinjeitd.,dovezenabrodovimaistraživačaikolonizatora,postalajevodećaunovimpo-

29 Worster,Dust Bowl.30 Major Problems in American Environmental History.31 Crosby,Ecological Imperialism.

Hrvoje Petrić

165

dručjimagdjenijebilograbežljivacakojibizaustavilinjihovoširenje.MaloježivotnjauvezenonazaduEuropu:purani,zamorci,alineal-pakeiljame.Europskiglodavci:štakoriizečeviokupiralisukoloni-jalnezemlje.Nijesedesiloobrnuto,osimuslučajusivihvjevericaibizamskihštakora.

Bolestikaoštosuvodenekozice,kuga,ospice,tuberkuloza,gri-paiveneričnebolestirazvilesuseuepidemiješirokihrazmjerakoddomorodaca,desetkujućinjihovupopulaciju.Koroviitravesuseši-rilinaiskorištenomtlu,posebnonakonpaljevine:maslačak,kopriva,sljez,čičakiraznevrstekorova.TekjenekolikokorovaizNovogsvi-jetavraćenoiproširiloseuEuropiizSjeverneiJužneAmerike.32

Crosbyjevaisličnadjelasučestobilaoptuživana,posebiceuze-mljamatzv.Trećegsvijeta,da nastoje europske osvajače osloboditi krivnje za genocid i imperijalizam, odnosno krivnju prebaciti na uve-zene bakterije, biljke i životinje. Ta nepravedna optužba ima smisla iz pretpostavke, na kojoj je tradicionalno počivao mit o povijesnom napretku, da su samo ljudi slobodni i autonomni čimbenici, koji ak-tivno preoblikuju svijet, dok su druge vrste robovi svojeg genetskog nasljeđa i okoliša.33

Carolyn Merchant pristupa povijesti okoliša kroz Ecological Revolutions (ekološke revolucije).Premanjoj suekološke revolucijeprocesikrozkojerazličitadruštvamijenjajusvojodnospremaprirodi.One proizlaze iz tenzija između proizvodnje i ekologije, te izmeđuproizvodnjeireprodukcije.Rezultatisunovekonstrukcijeprirode,umaterijalnomsmislualiistovremenoiuljudskojsvijesti.34

Prvarazinajeekološka,aobuhvaćarazmjenuenergije,materija-laiinformacijameđuživimineživimbićimauprirodnomokruženju.Merchantukazujenaproizvodnju:vađenje,procesiranjeterazmjenadijelovairesursaprirodekaodaroveutradicionalnimekonomijama,razmjenurobaiuslugausiromašnimekonomijamaosnovnihpotrebailikaorazmjenurobautržišnimekonomijama.Merchantobrađujeireprodukcijutebiološkeidruštveneprocesekrozkojeseljudirađa-ju,odgajaju,socijalizirajuivladaju.Reprodukcijaimadvijebiološkei dvije društvene manifestacije: (1) međugeneracijska reprodukcija

32 IakoCrosbyusvojojknjiziobrađujerazdobljeod900.do1900.godineonnespo-minjeambroziju(limundžik,partizanka),kojajeu19.stoljećuuEuropudonijetaizprerijskihdijelovaSjeverneAmerike.AmbrozijajekaovrlojakalergendanasvrloneugodnazadiostanovnikaEurope.AmbrozijajeizSjeverneAmerikedoveženabrodomkaoslijepiputnikzajednosasjemenomlucerke,sjemenužitaricaicrvenedjeteline.Usp.brošuruAmbrozija.

33 Markus,Tumačenje(post)historijeiekološkakriza.34 Merchant, The Death of Nature;ista,Ecological Revolutions;ista,Radical Ecolo-

gy.


166

vrsta (i ljudskih i neljudskih), (2)međugeneracijska reprodukcija usvakodnevnom životu, (3) reprodukcija društvenih normi u okviruobitelji i društvene zajednice, (4) reprodukcija zakonskih-političkihstrukturakojeodržavajudruštveniporedakuokvirudruštvenezajed-niceidržave.Nakrajuseupozoravainasvijestodnosnonačin,nakojisesvijetdoživljava,razumijevaiinterpretiraubilokojemtrenutkuodstranedruštva ilidruštvenegrupe. Individualna svijest jeukupnostnečijihmisli,osjećaja,impresija,svijestnečijihradnjiihtijenja,snagevolje.PremaMerchantgrupnasvijestjekolektivnasvijestzbirasvije-stisvihpojedinaca.

Ovatriistraživača(Worster,Cronon,Crosby)ijednaistraživači-ca(Merchant)pozivajusenaproučavanjepovijestiokolišaiinterakci-juizmeđuiunutarčovjekovihineljudskihkomponentisvijetaprirode.Worsterdefiniratriosnovnakoncepta–(1)ekologija,(2)proizvodnjai(3)ideje–potrebnazaproučavanjepovijestiokolišafokusiravšisenatranzicijuodegzistencijalnogminimumadokapitalističkogagro-ekosustava.Crononkritiziraovekategorije,kaoprevišeuskeimate-rijalističke;onebi se trebalepromatratikaokulturnekonstrukcije inarativne interpretacije;one takođerzahtijevajuanalizu rase,klase,spola i snage.Crosby se fokusira na biološke i kolonijalne invazijeizvanekosustavaNovogsvijeta.Uvođenjembiološkihčimbenika,kaoštopatogeni,korovi,nametnici,njegovpristupsemožeinterpretiratikaobiološkideterminizam,kojinijeuspioprepoznatiulogutržišnihekstrakcijautransformaciji lokalnihekosustava.MerchantpojačavaWorsterovekoncepteekologije (definiranokaouključivanje i ljudi ineljudskihstvorenja),proizvodnje(kaoekonomijeosnovnihpotrebai ekonomije, tržišno orijentirane), i ideologije (raširene kao pojedi-načnailigrupnasvijestiuzuključivanjesvihosjetila)teuključujeiCrononovpozivnadruštvenureprodukciju,priključujućireprodukcijuispolintegralnimkomponentamaekološkepovijesti.IzCrosbyjevogekološkogimperijalizmaonadefinirakolonijalnuekološkurevolucijukao inkorporiranje europskog ekološkog kompleksa životnja, biljaka, patogena i ljudi.Crosby-jaiMerchant,zajednosaWorsterom,Cronongledakaonametanjeinarativneputanjeiekološkihprosudbiopovi-jestiokoliša.35

Na drugoj strani je JaredDiamond u knjiziGuns, Germs and Steel. The Fates of Human Societies (Puške,mikroorganizmi i če-lik.Sudbine ljudskihdruštava) pokušaoodgovoriti napitanja zaštojeeuropskakulturapostalatakoproduktivnaiekspanzivna,zaštoseljudskapovijest razvijala različitomdinamikomnarazličitimkonti-nentima,kakotodajebašeuropskakulturapostiglasvjetskudomina-

35 Major Problems in American Environmental History.

Hrvoje Petrić

167

cijuitd.Diamondjeodgovoriodajesedentarni,poljoprivredninačinživota stvorioupojedinimklimatskimuvjetimananekimprostori-magušćenaseljenepopulacije.Tesupoljoprivrednepopulacijeprvestvorile višak hrane koji semogao skladištiti i dijeliti pojedincimakojisuvršiliizvanagrarnedjelatnosti.Višakhranejeomogućionasta-nakrazvijenijepodjeleradapajezbogtogabilopotrebnooblikovatidruštvenisustavkojićekoordiniratiilisankcioniratiraznolikeoblikeintereakcije.Poljoprivrednegušćenaseljenepopulacijesu(zajednosazalihamahrane)bileizloženevirusimaibakterijamatesutimestvo-rileotpornostnanjih.Unekimsredinama,poputpodručjaPlodnogpolumjesecailiKinedošlojepojavepismakojejebilopotrebnoradiprenošenjainformacijaudruštvimagustihaglomeracijasrazvijenompodjelomrada.Pismojeomogućiloprijenosznanjakojenijeovisiloisključivookontigvitetu(dodiru)iligovoru.Penjanjestepenicamaurazvoju omogućilo je porobljavanje drugih naroda, ali i prenošenjeroba,informacijaimikroorganizamanadrugapodručja.IstraživanjaJaredDiamondase,nakraju,možesvestinasamojednurečenicuko-jomotklanjabilokakverasističkepristuperazvojučovječanstva:ko-jomjedorazličitostistupnjarazvijenostiraznihdruštavadošlozbograzlikauokolišima,anezbogbiološkihrazlikaizmeđuljudi.Spra-vommožemorećidajetoujednoznačajandoprinosnaukazivanjuoznačenjupovijestiokolišausuvremenomdruštvu.36

Većina obavijesti o povijesti okoliša je, u dosadašnjem izlaga-njubila usmjerena na istraživanja s engleskoggovornogpodručja iprvenstveno angloameričkog pogleda. Zbog toga je nužno upozo-ritinadrugačijepristupe,kao što jeprimjerice snjemačkoggovor-nog područja.Odličan pregled tema i perspektiva povijesti okoliša(Umweltgeschichte)iznjemačkogkutagledištadajedjelovišeautora(HansjörgKüster,RolfPeterSieferle,ChristianPfister,Franz-JosefBrüggemeier,UlrikeGilhaus,WinfriedSchenk,AlbrechtLehmanni Joachim Radkau) pod uredništvom Wolframa Siemanna i NilsaFreytaga.37Odspomenutihautora izdvojiobihHansjörgaKüstera jeuzostale,daoizanimljivemonografskeprilogepovijestišumaisred-njoeuropskogpejsaža,38teJoachimaRadkaukojijeiscrpnoanaliziraoodnos ljudi iprirodekrozpovijest.39Ne trebazaboravitiniposebno

36 Diamond,Guns, Germs and Steel.37 Umweltgeschichte. Themen und Perspektiven.38 Küster,Geschichte des Waldes;isti,Geschichte der Landschaft in Mitteleuropa.39 Radkau,Natur und Macht;isti,Mensch und Natur in der Geschichte.


168

agilnuVerenuWiniwarter,40kojajezajednosMartinomKnollomna-pisalaodličanuvodupovijestokoliša.41

Ugrubo je moguće reći da ishodišta povijesti okoliša(Umweltgeschichte)snjemačkoggovornogpodručjamožemopodije-litiučetiriosnovneskupine:1)izprirodnoznanstveno(naturwissen-schaftlich)orijentiranihspecijalističkihpovijesti(Fachgeschichte)–me-dicine,šumarstva,ekologije/biologije,agronomije,fizičkegeografije,kemije,fizikeisl.,ačijisuglavnipredstavnicinpr.MichaelStollberg,Helmut Jäger, Konrad Buchwald, Gottfried Zirnstein, Rolf-PeterSieferleidrugi;2)predstavnicipovijestitehnike(Technikgeschichte)–npr.JoachimRadkau,ArneAndersen,GünterBayerlitd.;3)predstav-nicinovegospodarskeisocijalnepovijesti–npr.WernerAbelshauser,UlrichWengenroth,IljaMieck,GerdSpelsberg,EngelbertSchramm,Franz-Josef Brüggemeier, Thomas Rommelspacher, Frank Uekötteridrugi; i4)predstavnici socijalne ipravnepovijestikao što sunpr.MichaelKloepfer,Klaus-GeorgWeyidrugi.42

Snjemačkoggovornogpodručjapostojinekolikozapaženihra-dovakojisebavepoviješćuklime–uzChristianaPfisteravaljaupo-zoritiinaRüdigeraGlaserakojijenedavnonapisaopregledpovijestiklimeuposljednjih1000godinanasrednjoeuropskomprostoru.43

Originalan jepristuppovijesti europskogokolišakoji suosmi-sliladvafrankofonašvicarskapovjesničaraRobertDelortiFrançoisWalter.Važnosttogapristupajeutomeštoono,uzostalo,dokazujenerazdvojnosteuropskogidentitetaodeuropskogekosustavauplane-tarnomZemljinomkontekstu.Uknjiziopovijestieuropskogokolišaonisebazirajunatristajališta:1)povijestpovijestieuropskogokoliša;2)prostoruuvremenu(promjeneipromjenjivosti);i3)antropizacijiprirodesazaključkomukojemiznosetezuougroženomplanetu.44

ŠtosetičeregionalnogpristupavezanoguzprostorjugoistočneEuropeizdvojiobihizazovnuknjiguameričkogpovjesničarasrpskogpodrijetlaTrajanaStojanovića,kojaje,uzostalo,vezanaiuzekohisto-rijskuproblematikuBalkana.PritomejezaovajtekstvažanprvidioStojanovićeveknjigekojidijelomgovoriiobalkanskomokolišu.45

U hrvatskoj historiografiji je prvi termin povijesna ekologija

40 Bauern. Aufbruch in die Zukunft der Landwirtschaft; Umweltbewältigung. Die historische Perspektive;Bodenfruchtbarkeit und Schädlinge;Winiwarter,Was ist Umweltgeschichte?;Umweltgeschichte. Zum historischen Verhältnis;Historische Humanökologie.

41 KnolliWiniwarter,Umweltgeschichte.42 PremaM.Schrulu.Usp.‹http://www.umweltgeschichte.de/downloads/wiss/lv1/fo-lie1.pdf›.

43 Glaser, Klimageschichte Mitteleuropas.44 DelortiWalter,Povijest europskog okoliša.45 Stojanović,Balkan Worlds.

Hrvoje Petrić

169

ili ekohistorijapredložioNevenBudak još1985.godine,46 dok je do »uvođenja«ekohistorijedošlo2000.godinekada jeuZadruuorga-nizaciji međunarodnog istraživačkog projekta Triplex Confiniumodržana prva ekohistorijska međunarodna konferencija u RepuliciHrvatskoj,47 u organizaciji međunarodnog istraživačkog projektaTriplexConfiniumvoditeljaDrageRoksandića.48Istijeprojekt2003.usuradnjisaPovijesnimdruštvomKoprivnicaorganiziraoidrugume-đunarodnukonferencijuuRepubliciHrvatskojodržanuuKoprivnici.49 Ovimkonferencijamasuudareni temeljiekohistorijskimistraživanjanaprostorimaizmeđuJadranskogmorairijekeDrave.

Daljnji razvojpovijestiokoliša (ekohistorije)olakšan jenjenimuvođenjem u nastavu naOdsjeku za povijest Filozofskog fakultetaSveučilištauZagrebuodakademskegodine2003/04.kadajeopovi-jestieuropskogokolišapredavaoDragoRoksandić,tejeistovremenosasvojimsuradnicimaMarkomŠarićemiHrvojemPetrićemprirediočitankuEuropske rijeke u ranome novom vijeku koja je služilakaonastavnopomagalozaistoimeniseminar.NakontogajeHrvojePetrićnaistomOdsjekuodržaodvaciklusapredavanjaiseminaraunutariz-bornogkolegijanaekohistorijsketeme(akademskihgodina2004/05.i2005/06.).Godine2005.osnovanojeDruštvozahrvatskuekonomskupovijestiekohistoriju,tejepokrenutznanstveničasopisEkonomska i ekohistorija(uredniciMiraKolar-DimitrijevićiHrvojePetrić,pred-sjednikmeđunarodnoguredničkogvijećaDragoRoksandić).50

No,uHrvatskojimaioriginalnihpristupakojiekohistoriji(po-vijestiokoliša)dajunovuperspektivu.JedanodnjihjeotvorioDragoRoksandić, koji uz ostalo, piše:ekohistorija i ekologija teško da bi mogle patiti od bilo kakvog »trijumfalizma«.Ekohistoričarćeseprijeosjećatikao istraživačumedicininakonštootkrijeuzročnikenekebolesti.Dabibilomogućeovladatibolešćunužnajeusklađenadjelat-nostiistraživačailiječnikaijavnihdjelatnika,alinerijetkoipacije-natainjihovihbližnjih,akatkadisviju.51

46 Budak,ProstorizmeđuSplitaiTrogira.N.Budakje,te1985.godine,napisaogo-tovoproročanskidabipodručjepovijesneekologijeiliekohistorijeu budućnosti, s obzirom na probleme s kojima se svakodnevno susrećemo, moglo postati područjem povijesnog istraživanja koje će privlačiti sve veći broj mladih istraživača.

47 Usp.Triplex Confinium (1500–1800).48 OprojektuTriplexConfiniumusp.‹http://www.ffzg.hr/pov/zavod/triplex/homepa-getch.htm›.

49 Sažeci sa togaznanstvenogskupasuobjavljenina ‹http://www.podravina.net/in-dex.php?option=com_weblinks&catid=18&Itemid=23›.

50 Ekonomska i ekohistorija, ‹http://www.meridijani.com/?meridijan=magazines&id=136›.

51 Roksandić,Ekohistorija: nova historiografska disciplina ili nova historijska zna-nost?


170

DragoRoksandić jeupozoriodaMirkoDraženGrmek smatradamedicina,upunomsmisluteriječinijeniznanost,niumijeće,nitehnika,negosloženopoljeljudskedjelatnosti,ukojemupostojera-zličiteznanosti(anatomija,fiziologija,patologija,farmakologijaitd.),tehnike (primjerice, neke kirurške specijalnosti, radiologija i sličnapodručja)paipostupcikojidopuštajuocjenjivanjenekihvidovakaoumijećailičakumjetnosti.52

StimejesuglasaniDragoRoksandićkojiističedasupo tome ekologija pa i ekohistorija vrlo slične medicini timviše jerpotonjapretpostavljaistraživanjakoja,poredostalog,sežudoljudskihtehnikaipraksiuokolišu.PremaDragiRoksandiću,moždabisemoglopoćiiodpretpostavkedajepovijestokoliša(ekohistorija)baremunekimsvojimvidovimanagranicieksperimentalnediscipline.Prošlost,sa-dašnjostibudućnostekohistorijisenamećukaoproblemnarazličitijenačinenegounekimdrugimtradicionalnimhistoriografskimdisci-plinama.Već zbog dvojne naravi predmetne određenosti ovih znano-sti (društvo i priroda), pitanja aplikativnosti toliko se usložnjavaju da je nemoguće izbjeći pitanje svojevrsne »ekopolitologije« pa i ekopo-litike. Međutim, kako nije riječ o pomalo egzotičnim disciplinama s marginalnim implikacijama u suvremenom smislu već o disciplina-ma koje istraživački zadiru u temeljna pitanja mogućnosti opstanka ljudske vrste u njenom povijesnom okolišu, ekohistorija danas dobiva težinu koja bi u doglednoj budućnosti mogla biti razmjeno neuspo-redivo veća od nego što je to danas slučaj s nacionalno konotiranim historiografskim disciplinama.53

Budućnost visokoškolske nastave, a time i daljnja nastavna teznanstvenaemancipacijapovijestiokolišauRepubliciHrvatskojnebitrebalabitidovedenaupitanje.UdiplomskomstudijunaOdsjekuza povijest zagrebačkog Filozofskog fakulteta u diplomskom studi-juunutarmodulaRaninovivijeku1.semestrutj.ododakademskegodine2008./09.predviđen jepredmetEkohistorija.54BorisOlujićsOdsjekazapovijestFilozofskogfakultetaSveučilištauZagrebuvećnekolikogodinaodržavaizbornunastavuvezanuuzpovijestokoliša,točnijeuzpovijestživotaukršu,aponovomnastavnomprogramu(od2005./06.)prediplomskogstudijaidvajednosemestralnaizbornakole-gijapodnazivomEkohistorijskiaspektinaseljavanjakršauprapovije-stiiantici.55UdiplomskomstudijuGeografskogodsjekazagrebačkog

52 Grmek, Život, bolesti i povijest.53 Roksandić,Ekohistorija: nova historiografska disciplina ili nova historijska zna-nost?

54 ‹http://www.ffzg.hr/pov/pov2/file.php?folder=2novi_prog&file=rani7›.55 ‹http://www.ffzg.hr/pov/pov2/file.php?folder=8syllab&file=krs1_syll›.

Hrvoje Petrić

171

Prirodoslovno-matematičkogfakultetapredviđenajenastavaizpred-metaPovijestokolišakojibitrebaladržatiBornaFürst-Bjeliš.56

Umjestozaključkamogućejenapisatidapodručjeproučavanjapovijestiokoliša,uzranijenavedeno,uključujeianalizupodatakaoplimiioseki,vjetrovima,oceanskimstrujama,položajukontinenatauodnosujedannadrugogaigeologiju,teuključujepovijestklimeivremenskihuvjeta,tenačineraspostiranjabolesti.Povijestokolišajetakođerpričaoljudskojeksploatacijiprirode.Tojepričaoučincimapoljodjelstvanatloiokoliš,povijestšuma,učinakalovaiispašego-veda,alitakođeriekološkiučincirudarstva,transporta,urbanizaci-jei industrijalizacije.Konačno,alinemanjevažno,povijestokolišapredstavljademaskiranjemitovaiiskrivljenihpercepcijaoprošlosti.Mitoviikrivepercepcijenisubaziranenapovijesnimčinjenicamaimoguimativelikiutjecaj,čak iupolitičkim,vodećimznanstvenimi drugim društveno utjecajnim krugovima. Stoga je važan zadatakpovijestiokolišaispravljanjepogrešnihshvaćanjaprošlosti.Tomožepomoći idoprinijetinesamodaserazumijunašisadašnjiprobleminegoidasedonesupravilneodlukeubudućnosti.57

Literatura

Ambrozija.GradZagreb:Gradskiuredzazdravstvo,radisocijalnuskrb,2005.

Bauern. Aufbruch in die Zukunft der Landwirtschaft (Hrsg. KarlBrunneru.VerenaWiniwarter).Wien–Köln–Weimar:Böhlau,1992.

Bodenfruchtbarkeit und Schädlinge im Kontext von Agrargesell-schaften (Hrsg. Verena Winiwarter). Schriftenreihe SozialeÖkologie,Bd.51.Wien:IFF,1998.

Bolletino di storia e ambiente, ‹http://vlib.iue.it/history/topical/envi-ronmental.html›,(29.svibanj2007).

Braudel,Fernand:Sredozemlje i sredozemni svijet u doba Filipa II., knj.1–2.Zagreb:Antibarbarus,1997.–1998.

Budak,Neven:Prostor izmeđuSplita iTrogira.Kulturnohistorijskastudija,Trogir,1984(prikazknjigeI.Babić).Historijski zbornik, 38,1985,str.297.

56 ‹http://www.geog.pmf.hr/bologna/fizicka_geografija_geoekologija/Povijest%20okolisa.htm› i ‹http://www.geog.pmf.hr/bologna/studij_geografije/Historijska%20geografija.htm›.

57 Oosthoek,WhatisEnvironmentalHistory?


172

Carson, Rachel: The Silent Spring. Washington: Penguin Classic,2000.

Cronon,William:Changes in the Land: Indians, Colonists and the Ecology of New England.NewYork:HillandWang,1983.

Crosby,AlfredW.:Ecological Imperialism: The Biological Expan sions of Europe 900–1900. NewYork: CambridgeUniversity Press,1986. (Slovenski prijevod: Ekološki imperializem. Evropska biološka ekspanzija 900–1900. Ljubljana: Studia humanitatis,2006.)

Crosby,AlfredW.:ThePastandPresentofEnvironmentalHistory.The American Historical Review, Vol. 100, 1995, No. 4, str.1177–1189.

Delort,RobertiWalter,François:Povijest europskog okoliša.Zagreb:Brabat:Ministarstvozaštiteokolišaiprostornoguređenja,2002.

Diamond,Jared:Guns, Germs and Steel. The Fates of Human Soci-eties.NewYork:W.W.Norton&Company,1997.

Ecohistory: New Theories and Approaches. 20th InternationalCongressofHistoricalSciences,3–9July2005,Sydney,Australia.‹http://www.incompass.com.au/cish/program.asp?lang=EN&sub=0130›, (25.veljača2007).

Ekohistorija. Hrvatska enciklopedija,sv.3.Zagreb,2001,str.378.Ekonomska i ekohistorija(ur.MiraKolar-DimitrijevićiHrvojePetrić).

‹http://www.meridijani.com/?meridijan=magazines&id=136›,(26.srpanj2007).

Environmental History.‹http://www.historycooperative.org/journals/eh/12.2/nash.html›,(26.srpanj2007).

Glaser,Rüdiger:Klimageschichte Mitteleuropas.Darmstadt:Primus,2001.

Goff, Jacques Le: Predgovor. Povijest europskog okoliša (RobertDelort i FrançoisWalter).Zagreb:Brabat:Ministarstvo zaštiteokolišaiprostornoguređenja,2002.

Grmek,MirkoDražen:Život, bolesti i povijest. Teze i razmišljanja.Zagreb:Hrvatskaakademijaznanostiiumjetnosti,2000.

Historische Humanökologie: Interdisziplinäre Zugänge zu Menschen und ihrer Umwelt(Hrsg.HaraldWilfingu.VerenaWiniwarter).Wien:Facultas,2002.

‹http://eseh.org/›,(29.svibanj2007).‹http://eseh.org/resources/bibliography/›,(29.svibanj2007).‹http://eseh.org/resources/links›,(29.svibanj2007).‹http://www.aseh.net/›,(29.svibanj2007).‹http://www.ffzg.hr/pov/pov2/file.php?folder=2novi_prog&file=rani7›,

(16.kolovoz2007).

Hrvoje Petrić

173

‹http://www.ffzg.hr/pov/pov2/file.php?folder=8syllab&file=krs1_syll›,(16.kolovoz2007).

‹http://www.ffzg.hr/pov/zavod/triplex/homepagetch.htm›,(26.veljača2007).

‹http://www.geog.pmf.hr/bologna/fizicka_geografija_geoekologija/Povijest%20okolisa.htm›,(16.kolovoz2007).

‹http://www.geog.pmf.hr/bologna/studij_geografije/Historijska%20geografija.htm›,(16.kolovoz2007).

‹http://www.h-net.org/~environ/resources.html›,(29svibanj2007).‹http://www.podravina.net/index.php?option=com_weblinks-

&catid=18&Itemid=23›,(28.svibanj2007).‹http://www.umweltgeschichte.de/downloads/wiss/lv1/folie1.pdf›,(16.

kolovoz2007).Johnson,T.P.:EnvironmentalHistory.New Dictionary of History of

Ideas (ed.MaryanneClineHorowitz),Vol. 2 (CommunicationofIdeas–Futurology).Detroit -NewYork-SanFranciscoetc.,ThomsonGale,2005.

Klaudyan. Czech Internet Journal for Historical Geography and Environmental History.‹http://klaudyan.psomart.cz/clanek.php?id=32›,(29.svibanj2007).

Knoll, Martin und Winiwarter, Verena: Umweltgeschichte. Eine Einführung.Köln–Weimar–Wien:Böhlau,2007.

Krech,Shepard,McNeill,JohnandMerchant,Carolyn:Encyclopedia of World Environmental History, vol. 1–3.London:Routledge,2003.

Küster,Hansjörg:Geschichte der Landschaft in Mitteleuropa.Mün-chen:Beck,1999.

Küster,Hansjörg:Geschichte des Waldes.München:Beck,1998.Major Problems in American Environmental History (ed. Carolyn

Merchant). ‹http://www.cnr.berkeley.edu/departments/espm/env-hist/studyguide/chap1.htm›,(25.veljača2007).

Markus,Tomislav:Tumačenje(post)historijeiekološkakriza.Časopis za suvremenu povijest,god.37,2005,br.1,str.23.

McNeill, John R.: Observations on the Nature and Culture ofEnvironmentalHistory.History and Theory, 2003,No.42, str.5–43.

Merchant,Carolyn:The Columbia Guide to American Environmental History.NewYork:ColumbiaUniversityPress,2002.

Merchant,Carolyn:The Death of Nature: Women, Ecology, and the Scientific Revolution.NewYork:Harper&Row,1980.

Merchant, Carolyn: Ecological Revolutions: Nature, Gender and Science in New England.ChapelHill:TheUniversityofNorthCarolinaPress,1989.


174

Merchant,Carolyn:Radical Ecology: The Search for a Livable World.NewYork:Routledge,1992.

Nash, Roderick: Environmental History. The State of American History(ed.HerbertJ.Bass).Chicago:QuadrangleBooks,1970,str.249–260.

Nash,Roderick: EnvironmentalHistory.Pacific Historical Review, Vol.41,1972,str.271–372.

Nash, Roderick:Wilderness and the American Mind. New Haven:YaleUniversityPress,1982.

O’Connor, James: What is Environmental History?Why Environ-mentalHistory?Capitalism Nature Socialism,Vol.8,1997,No.2,str.3–29.

Oosthoek,K.JanW.:WhatisEnvironmentalHistory?‹http://www.eh-resources.org/environmental_history.html›,(11.veljača2007).

Radkau,Joachim:Natur und Macht. Eine Weltgeschichte der Umwelt.München:Beck,2000.

Radkau,Joachim:Mensch und Natur in der Geschichte.QuellenzurGeschichteundPolitik.Leipzig:Tempora,2002.

Roksandić,Drago:Predgovor.Povijest europskog okoliša(Delort,R.inWalter,F.).Zagreb:Brabat:Ministarstvozaštiteokolišaipro-stornoguređenja,2002.

Roksandić, Drago: Ekohistorija: nova historiografska disciplina ilinova historijska znanost? Pogovor.Povijest europskog okoliša (RobertDelortiFrançoisWalter).Zagreb:Brabat:Ministarstvozaštiteokolišaiprostornoguređenja,2002,str.263–274.

Stewart,Mart A.: Environmental History: Profile of a DevelopingField.The History Teacher,Vol.31,1998,No.3,str.351–368.

Stojanović,Trajan:Balkan Worlds. The First and Last Europe.NewYork – London:M. E. Sharpe Inc., 1994. (Prijevod na srpski:Balkanski svetovi. Prva i poslednja Evropa.Beograd:Equilibrium(BibliotekaDimenzijeistorije,knj.2),1997.)

Triplex Confinium (1500–1800): Ekohistorija, Zbornik radova sa međunarodnog znanstvenog skupa održanog od 3. do 7. svibnja 2000. godine u Zadru(ur.DragoRoksandić,IvanMimica,NatašaŠtefaneciVinkaGlunčić-Bužančić).Split–Zagreb:Brabat,2003.

Umweltbewältigung. Die historische Perspektive(Hrsg.GerhardJaritzu.VerenaWiniwarter).Bielefeld:VerlagfürRegionalgeschichte,1994.

Umweltgeschichte. Themen und Perspektiven(Hrsg.NilsFreytagu.WolframSiemann).München:Beck,2003.

Umweltgeschichte. Zum historischen Verhältnis von Gesellschaft und Natur (Hrsg. Ernst Bruckmüller u. Verena Winiwarter).

Hrvoje Petrić

175

SchriftenreihedesInstitutesfürÖsterreichkunde,Bd.63.Wien:öbvhpt,2000.

VidaldeLaBlache,Paul:Principles of Human Geography.London:ConstablePublisher,1965.

White, Richard: Historiographical Essay American EnvironmentalHistory: The Development of a New Historical Field. Pacific Historical Review,Vol.54,1985,str.297–335.

Winiwarter, Verena: Approaches to Environmental History: AField Guide to Its Concepts.People and Nature in Historical Perspective. Budapest:CEU,2003,str.3–22.

Winiwarter,Verena:Umweltgeschichte:ÜberdieWechselwirkungenzwischenNaturundKultur.Klaudyan. Czech Internet Journal for Historical Geography and Environmental History. ‹http://klaudyan.psomart.cz/clanek.php?id=32›,(29.svibanj2007).

Winiwarter, Verena: Was ist Umweltgeschichte? SchriftenreiheSozialeÖkologie,Bd.54.Wien:IFF,1998.

Worster,Donald:Appendix:DoingEnvironmentalHistory.The Ends of the Earth. Perspectives on Modern Environmental History (ed.D.Worster).Cambridge–NewYorketc.:CambridgeUniversityPress,1998,str.289–323.

Worster,Donald:Dust Bowl: The Southern Plains in the 1930s.NewYork:OxfordUniversityPress,1979.

Worster,Donald:Rivers of Empire: Water, Aridity, and the Growth of the American West.NewYork:OxfordUniversityPress,1985.

Whatisenvironmentalhistory?

Summary

Environmental history in themodernworldwas under the in-fluenceofEnvironmentalMovement,whichemergedinearly1960s.Environmentalhistorywasgraduallyestablishedasasciencein1960sand1970s,anditkeptgrowingfastuntilthepresentday.Inthepastfewdecades,researchandarticlesandpapershavebeenmultiplyingsofast,thatithasgrownalmostoutofproportion.Environmentalhis-toryemergedasadirectconsequenceofgrowingawarenessonworld’soverall environmental issues andproblems.Wecandistinguishbe-tweentwomainsourcesof19thcenturyenvironmentalhistory:ecolo-gyandgeography(particularlyhumangeography),withfurtherinflu-enceofarcheologyandanthropologyandtheirapproachtoenviron-mentalhistory.Mostcommonandsimplifieddefinitionwouldbethis:


176

environmentalhistorystudiesinteractionbetweenhumansandtheirenvironmentalinthepast.Inordertoresearchinteractionsbetweenhumansandnon-humanenvironment,weshouldtrytocomprehendthewaystheirinteractionworks.Environmentalhistorysocietiesplayimportant role in bringing all environmental historians together intheirownnetwork.ThemostprominentonesareAmericanSocietyforEnvironmentalHistory,establishedin1976;EuropeanSocietyforEnvironmentalHistory,establishedin1999.InCroatia,environmentalhistoryfirstemergedattheendof20thcentury,wheninZadaranin-ternationalteamofresearchers,runningaprojectTriplexConfinium,heldtheveryfirstinternationalconferenceofenvironmentalhistory(projectleaderwasProf.DragoRoksandić);in2003,thesameproject,in close collaboration with Historical Society Koprivnica, held inKoprivnicathesecondinternationalconference.AccordingtoDragoRoksandić,wecouldassumethatenvironmentalhistoryis,atleastincertainaspects,aborderlineexperimentaldiscipline.Thepast,presentandfuturearethrustuponenvironmentalhistoryasaprobleminwaysdifferentfromtraditionalhistoriographydisciplines.Furtherdevelop-mentofenvironmentalhistorywillbeeasier,nowthatithasbecomeanofficialstudyatHistorydepartmentofZagrebUniversityschoolofliberalarts,sincetheacademicyear2003/04.Afterthat,in2005,thesocietyforCroatianeconomichistoryandenvironmentalhistorywasestablished;since2005,theypublishascientificmagazineEconomics and environmental history(Ekonomska i ekohistorija).

Hrvoje Petrić

177

Izvleček

V17.stoletjujeizrazgallicinium,kijebilskozistoletjamočnoteološkokonotiran,postalpriljubljennaslovzafrancoskepamflete(galluspomenitakopetelinkottudiFrancoz).SprvasogauporabljalisamiFrancozikotbudilnikrik,vdrugipolovicistoletjapajepostalizrazzaprotifrancoskepesnitveinpamflete.

ključne besede

Gallicinium (galicinij), Gladič, francoski in protifrancoski pamfleti,Galluspraedator,AcademiaOperosorum

AbstrAct

The term gallicinium – “cock’s song” had a strong theological conno-tation throughout the centuries. In the 17th century itwas also used asa title forFrenchpoliticalpamphlets,gallusmeaning“cock”aswellas“Frenchman”.TheFrenchthemselvesusedtheterminthefirsthalfofthecentury,whereasitwasonlyinthelastthirdofthecenturythatanti-Fren-chpamphletswereentitledGallicinium.

key Words

Gallicinium,Frenchandanti-Frenchpamphlets,AcademiaOperosorum,Gesenius,Galluspraedator

Uvod

Priraziskavahopanegiričnihpesnitvah(tj.slavospevih),name-njenihHabsburžanom,sejevSemeniškiknjižnicivLjubljaninašlalatinskapesemvelegičnihdistihihznaslovomGallus praedator im-pinguatus ab aquila victrice deplumatus(O petelinu, nažrtem roparju, ki ga zmagoviti orel oskubi)izleta1689.Žesamnaslovjeobetalmalovečduhovitostikotobičajnislavospeviinepitafihabsburškimcesar-

Še nekaj o Gladičevem galicinijuAnnAMArIA lesIGAnG-bruckMüller*

* Mag.AnnamariaLesigang-Bruckmüller,Zunanja sodelavka InštitutazaklasičnofilologijonaDunajskiuniverzi,Geigergasse11/5,1050Wien

[email protected]

178

jem, nadvojvodinjam in nadvojvodam.Najdena pesnitev neznanegaavtorjasenahajavzbirkimešanihspisovJanezaGregorjaDolničarja,Miscellanea Thalbergica,vSemeniškiknjižnicivLjubljani.Grezadvogovor med petelinom (gallus, istočasno tudi Francoz) in orlom(simbolzacesarstvo),kisevdistihihbojujetazaprevlado.Najdbajespodbudilavprašanje,aliobstajajostičnetočkemedtembesedilominnekolikoboljznanimgalicinijemkanonikaJurijaAndrejaGladiča,kijebiltakokotDolničarčlanljubljanskeAkademijeoperozovinjeposmrtiJ.K.Prešernapostaltudinjendrugipredsednik.1Gladičevemugaliciniju, ki je izšel leto dni pred omenjenim besedilom neznanokje, je prof. Kajetan Gantar v zborniku ob 300-letnici ustanovitveAkademijeoperozovposvetilkartristrani.2Grezarazmeromadolgkolometričnipamflet,vkateremavtorznenavadnimsrdominsovra-štvomzavračavse,karjefrancosko.Todaotempozneje.

Izrazgallicinium (»petelinjepetje«) jebil skozi stoletjamočnoteološko konotiran, nanašal se je v prvi vrsti na Petrovo trikratnozatajitevJezusa,pokaterijepetelinzapel.HimnacerkvenegaočetaAmbrožaznaslovomAeterne rerum conditor(4.stol./začetek5.stol.)prikazujeglobljipomenpetelinjegapetja–sprepevanjemhimnenajbisezapolnilčasmedpetelinjimpetjeminvzhajanjemsonca, torejvprenesenemsmislumedkrstominvstopomvbožjekraljestvo.PodAmbroževimvplivomjetudikrščanskipesnikPrudencij,kiježivelvpribližnoistemčasu,napisalpesemAd Galli cantum(Ob petelinjem petju; iz njegove zbirkeCathemerinon, štev. 1). Za 17. stoletje je vVD17 (to je seznamnemških tiskov iz17. stol.na internetu3) izpri-čanihkarnekajdelznaslovomGallicinium, od katerih ne omenjam npr.medicinskihdelnekegaEberhardaGockelaaliizrecnoteološkihdel.Omejimosenatistadela,prikaterihsenaslovnanašanadvojnipomentebesede,sajgallusnepomenilepetelin,temvečtudiGalecoz.Francoz.

Galiciniji, ki so bili napisani v Franciji

Francozisamisoizrazgalicinijnazačetku17.stoletjažeupora-bljalizapolitičnespiseoziromavpolitičnemsmislu.Takojebilleta1610,obumorukraljaHenrikaIV.,tiskanGallicinium Gallici parri-cidii,pesem,kiobsegasedemelegičnihdistihov.Vizrednopotrtem

1 Glej Academia Operosorum.GledeliteratureglejtudiLavrič,Ljubljanskastolni-ca.

2 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.97–100.3 ‹http://www.vd17.de›.

Annamaria Lesigang-Bruckmüller

179

tonuobžaluje,da jebilkraljpremaganzzvijačo.Petkrat seponovipentameter,kivsebujetudikronogram:trIstIa sangVIneo LILIa rore MaDent–krvava rosa leži na žalostnih lilijah.Lilijesevedasimboli-zirajofrancoskomonarhijo.Vsmislutecvetličnesimbolikeseavtorvmaju,mesecucvetja,vkateremjebilkraljumorjen,usmerjakrožam;zumoromkraljajepomladinenadomakonec.Zadnjiverzseglasi:

At tibi nec violae, nec crescent, Galle, coronae,Si caput ante oculos sic periisse sinas.

[Tebi, Francoz, ne bodo cvetele vijolice in kronice, če boš dopustil, da bo tvoj poglavar pred tvojimi očmi tako poginil.]

KratkapesemjenamenjenaFrancozominjihpoziva,najsepre-budijoizsvojegasnainzaščitijosvojegakralja–jetorejbudilnikrikpetelina,namenjenFrancozom.

Tudi naslov naslednjega galicinija, ki je bil tiskan leta 1626 vParizu, je bil izbran z namenom, naj se Francoz prebudi in pohitikraljunapomoč:Gallicinium in aliquot falsas damnatasque Antonii Sanctarelli assertiones(Petje petelina proti nekaterim napačnim tr-ditvam Antonia Santarellija). V tem 135 strani obsegajočem spisufrancoskikapucinRaoulBoutrayszavračanaukeitalijanskegajezuitaAntonia Santarellija (1599–1649), po katerih naj bi imel papež poddoločenimi pogoji pravico odstaviti vladarje. Santarellijevo glavnodelo je bilo leta 1626po sklepu francoskega parlamenta celo javnozažgano, zato lahko rečemo, da jeBoutraysov spis pomembno pri-spevalkteološkiintudipolitičnidiskusiji.Delojebilosevedanapi-sano pro rege Christianissimo,zanajboljkrščanskegakralja,LudvikaXIII.Čepravtraktatobravnavaboljteološkavprašanjainimaznašotemomalomanjopravka,jezanasševendarlezanimivpredgovor,vkateremavtornadolgoinširokorazlaga,zakajsejeodločildatispisunaslovGallicinium. Če povzamemo na kratko, v francoskem pred-govorupišekralju,dajeprekrasnaTesalijasicerpolnakačindrugihkuščarjev,pravtakopatudivelikemnožiceptic,kijihžrejo;intakokotteptice,setudiontrudi,dabiočistilFrancijohudobnihdvono-gihkač,ki skušajoočrnitibelobarvo francoske lilije; celaFrancijabimoralabitipolnatakšnihpogumnihpetelinov,kotjeon,petelinov,kisosonculjubi,prinašajodan,strašijoleve,žrejokače,sopogumniitn.Et d’autant que je tiens et du soleil, et de l’humeur de cet oyseau, j’ai donné cette inscription à cet opuscule royal.–In zato, ker imam jaz sonce in humor tega ptiča, sem temu kratkemu kraljevemu delu dal takšen naslov(sepravi,galicinij).OsnovozatapredgovorjedalfrancoskihumanistRavisiusTextor(1480–1524),kijevsvojemdelu

Še nekaj o Gladičevem galiciniju

180

Epithetapetelinuinnjegovimvzdevkomposvetilcelodstavek,kate-regaBoutrayspouvodnibeseditudinavaja.–Delojetorejgalicinijvsmislubojevitegapetelina,kisvojidomoviniinsvojemukraljupogu-mnopomagavbojuprotitujimsovražnikom.

NaslednjapesnitevznaslovomGalliciniumjeizobdobjafronde(1648–53),kososefrancoskiplemičiuprlikardinaluMazarinu,njego-vipolitikiinnjegovemuvplivu.Iztedobejeohranjenihmnogopam-fletovprotiMazarinu,takoimenovanihmazarinad(francoskiznan-stvenikC.Moreau,kijihjevletih1850–53izdal,jihjenaštelvečkot4000).4Preseneča,dasobilemedtemvisokimštevilomletrialištirimazarinadenapisanevlatinščini,takotudinašGallicinium nuper au-ditum Franciam expilante Mazarino (Pred kratkim slišano petelinje petje, da Mazarin ropa Francijo)izleta1649,kojemoralenajstletnikraljevičssvojomaterjobežatiizPariza.Avtorspodbujaplemičekuporu,kerMazarinzapravljacelotnofrancoskopremoženje.Znaslo-vomgalicinijsepamfletspremenivbudilnikrik:surgite, principes regii–zbudite se, plemiči–,en gallus claruit–petelin je glasno zapel kot gosi ob zavzetju Rima.–Vigilate, Franci, togati, armati nobiles, ignobiles –bedite, Francozi, oboroženi, plemiči in neplemiči, in za mladega kralja in njegovo mater osvobodite kraljestvo.

Galiciniji,kisobilipisaniprotiFrancozom

Mazarinada jebilazelo razširjena insešedanesnahajavšte-vilnihevropskihknjižnicah,takokotnaslednjipamfletizleta1672;oboje hranijo med drugim tudi v Narodni knjižnici na Dunaju.Pamfletizleta1672jenastalvNemčijiobzačetkunizozemskevojne(1672–74).AvtorjepastorFriderikGesenius,kisijenadelizmišljenoime Germanus vigil(Nemec čuvaj)innavedel,dajespisizšelvizmi-šljenem mestu GermanopolisprinamišljenemzaložnikuEleutherius Gallomisus(Francozom sovražni svobodoljub).Zanimivoje,datuditukajzasledimoizrazgallicinium,vendarvsmislusovražnegadivjegapetelinjega kikirikanja, ob katerem naj seNemci čim prej zbudijo.Takoleseglasinaslov:Germani vigilis ad secure soporatos Germanos classicum, ut ad ferale Gallicinium hostis Galli evigilent(Bojni krik Nemca, čuvaja, brezbrižno spečim Nemcem, naj se ob divjem kiki-rikanju (feralegallicinium)Francoza, sovražnika, zbudijo).Osrednjiizraznaslovajetorejpojemclassicum,karpomeni»bojnikrik«.AlijebiloGesenijuznano,dasoFrancozisamiuporabljalibesedogallicini-

4 Moreau, Bibliographie des Mazarinades. O navedenem pamfletu glej 2. zvezek(G–Q),št.1464.


181

umzasvojepolitičnepamflete,alipasejetegaizrazazasvojnaslovdomislilsam,nijasno.

Pamfletobsega14straniinjepolnsovraštvaprotivsemu,karjefrancosko.ČeuporabimGantarjevebesede–toliko smrdljive gnojni-ce ni zlepa noben avtor izlil na Francoze in vse, kar je francoskega.5 PredvsempaNemcesameobtoži,dasoseizsameskopostiinpohlepapomehkužili, pofrancozili inopustili starenemškevrednote.Začnese takole:Germanus ad Germanos. Ad arma, ad arma, populares! Hostis vester ante portas est. Vicini paries ardere incipit, vestra res agitur, horrisona Bellonae turba clangore terrifico communis patriae jam quassat latera.(Nemec svojim (so)Nemcem. K orožju, narod! Vaš sovražnik je pred vrati! Sosedov zid začenja goreti, za vas gre, gro-zljiva vojna truma s strašnim ropotom že trka na meje skupne domo-vine.)–KdorpoznaGladičevgalicinij,mutuditebesedenisonezna-ne.Sskoraj istimibesedamisezačenjatudigalicinijJurijaAndrejaGladiča.OčitnojeGesenijevstrupenipamfletGladičatakoganil,dajegradivoprevzelinizbojnegakrika(classicum)nemškegapastorjanaredilsvojGallicinium.Gantar je imeltorejprav,kojebilnekakopresenečen,dajepesnik,kateregaverzifikacijajeponavadizelouče-na in patetično do skrajnosti nabrekla,6 vprimerugalicinijaočitnopreskočilozkemejeučenosti in izražasvoječistoosebnosovraštvoinprizadetost–galicinijnamrečnikakornibilnjegovoosebnodelo,temvečgajevbistvuprepisalinsevedamalcespremenil,topaspetodgovarjaeniodznačilnostiGladičeveverzifikacije,daseza vsakim od njegovih verzov skrivajo aluzije na znane in neznane pisce, da vse-povsod odkrivamo sledove njegove izredne načitanosti.7 Sicer pa jebilovtemčasutakoprepisovanjeboljpogosto,zlastipripamfletih.

ŽalkrajtiskanjaGladičevegagalicinijaniznan,vistemletujeizdajaltakonaDunaju(Culmen gloriae Austriacae felicitatis propri-um)kotvLjubljanipriJožefuTadejuMayrju(Belgradi moenia invicta Austriae virtus subegit et evertit).8Jepazeloverjetno,dajeMayrtakokot Belgradi moenianatisnil tudigalicinij;prvič,kerganaDunajunobenaknjižnicanehrani(medtemkoseCulmen gloriae Austriacae nahajavUniverzitetniknjižnicinaDunaju);drugičpatipografskapri-merjavakaže,da sedvevelikizačetniciNznenavadnopodaljšanoprečnočrtonaobehnaslovnihstranehujemata,takodajemogoče,daizhajataizistetiskarne.

Pravtakojetežkougotoviti,kjesejeGladičseznanilznemškim

5 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.98.6 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.96.7 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.96.8 Simoniti,Sloveniae Scriptores Latini,str.51–52.


182

pamfletom. Najverjetneje na Dunaju. Ali pa vendarle obstaja mo-žnost,dajeGesenijevclassicumspoznalvLjubljani?Narodnainuni-verzitetnaknjižnica(NUK)vLjubljanihranivrstoGesenijevihdel,vendarimenovaneganimednjimi.Dragocenivirpriiskanjuodgovoranavprašanje,katereknjigesobilevtistidobiznanenaKranjskem,jeMayrjevknjigotrškikatalogizleta1678,vkateremjeMayrpredstavilokoli2500različnihdel,kijihjeponujalLjubljančanominKranjcemvprodajo.9Gesenijevpamfletjeizšelšestletpredtem.TodakatalognavajaleenoizmedštevilnihGesenijevihdel,okrajšanozGermanni Polygamia–tobimoralabitiChristiani Vigilis Germani ad sincerum Warenbergium Suecum Epistola seu Dissertatio super Polygamia si-multanea.Germanopoli1673.Jeistizvezekmordavsebovaltudiclas-sicumizleta1672?Vsajfiktivnikrajtiskanjainpsevdonimsepriobehdelihujemata.ČepravtorejMayrizrecnonenavajaGesenijevegapro-tifrancoskegapamfleta,jeljubljanskimbralcemvendarponudilmo-žnost,dabiseseznanilistemavtorjem.

PrimerjavamedGesenijevimpamfletomClassicum inGladičevimgalicinijem

Kako je torej Gladič spremenil svojo predlogo? Kot smo žeomenili, jespremenilnaslov in izbojnegakrika(classicum)naredilGallicinium improbum improbatum sive Germanus ad Germanos in praesentem Gallorum proterviam aususque temerarios sincere justum suum exponit dolorem(Zavračanje nesramnega petelinjega petja ali Nemec ob trenutnih francoskih nesramnostih in poskusih svojim (so)Nemcem kaže svojo pravično bolečino). S temprevzameGesenijevprviverzGermanus ad Germanosvnaslov.Pamfletujenačelopo-stavildesetvrstičniuvodniepigram.Navajajočznanovest,dapetelinizmorejopregnaticeloleva,kraljaživali,gasvari,daorla,kraljaptic,nebomogelpremagati;najsepazi,dagaorelneoskubiiniznjeganenaredičlovekavPlatonovemsmislu,tojeoskubljenokuro(otemkasneje).

Pamfletsamjenaprvipogledleprepisal,tuintamjeizpustilalidodalkakverz.Žesamzačetekjeznačilenzanjegovnačinpredela-ve(prevajalabomleGesenijevnavedek,Gladičevespremembebodorazvidneizkomentarja):

9 Gl.Catalogus librorum.


183

GeseniusGermanus ad GermanosAd arma, ad Arma!Populares!Hostis vester ante portas est.Vicini paries ardere incipit, vestra res agitur.Horrisona Bellonae turbaClangore terrifico Communis Patria[e] jam quassat latera.Arrigite aures!Gallus cantilat venenato gutture.Aperite oculos! Gallus superbe cristam erigit,Alas vibrat, caudam expendit, calcaria acuit. […]

GladičAd arma ad arma Populares

Hostis vester ante portas est,Vicini paries ardere incipit, vestra res agitur.Horri-sona Bellonae tuba clangore terrifico

Communis Patriae jam quassat latera,Festinate: -- Patriae auxilium negat, Qui lentus adfert.Erigite aures.Gallus superbe cristam erigitAlas vibrat, caudam expandit, calcaria acuit. […]

[Nemec svojim (so)Nemcem. K orožju, narod! Vaš sovražnik je pred vrati. Sosedov zid začenja goreti, za vas gre, grozljiva vojna truma s strašnim hru-pom že trka na meje skupne domovine. Napnite ušesa! Petelin poje s strupe-nim žrelom. Odprite oči! Petelin nečimrno moli v zrak svoj greben, frfota in se šopiri, ostri svoje ostroge.]

Ženazačetkupostanejasno,daGladičsvojopredlogonekolikoomili; iz strašne trume vojne boginjeBellone z grozljivim hrupomnastanestrašnatubazgrozljivimzvokom.Namestopetelina,kipojesstrupenimžrelom,postaviugotovitev,datisti,kidomoviniprepočasipomaga,pravzapravnepomaga–vprimerisstrupenimpetelinomjetoprecejnespektakularnaizjava.

OčitnojebilGladič tudiboljvljudeninboljponižen,kotse je


184

tudi spodobilo za gospoda njegovega stanu. Te zadržanosti njegovpredhodniknipoznal:

GeseniusQuis veternus vestra occupat pectora?Quaenam Erynnis vestra enervat consiliaQuodnam glaucoma vestra obnubilat lumina?Num vesana invidia?Vel perniciosa discordia?Aut terror aliquis panicus?An vero auri sacra fames vos reddidit profanos?Forsan rem acu tetigi!

Germania enim jam in saeculo vivit aureo.

GladičQuis veternus vestra occupat pectoraQuaenam Erinnys vestra enervat Consilia?

Num vesana invidia?Vel pernitiosa discordiaAut terror aliquis panicusAut vero auri sacra fames vos reddit profanos,Forsa[n] rem acu tetigi,(Sed date veniam ingenuitati meae)Germania enim jam in saeculo vivit aureo.

[Kakšna letargija je popadla vaša srca? Katera Erinija vam zakriva um? Kakšen glavkom vam slepi pogled? Ali ste nevoščljivi? Sprti? Panični? Ali ste samo pohlepni po denarju? Mogoče sem zadel v črno! Saj Nemčija že živi v zlati dobi!]

Povprašanjih,kakšnaletargijajepopadlaNemce,kateraerinijajim zakriva um in kakšen glavkom jim slepi pogled, skuša nemškipastornajti odgovore za lagodnostNemcev:Ali so sprti?Ali samopohlepni?Gladičizpustivprašanjeoglavkomu;pougotovitvi,dajezadelvčrno,seopravičizasvojoodkritosrčnost–teganemškipridi-garvsvojisvetijezinikdarnebistoril.

Iznaslednjeganavedka je razvidno,da jeGladič skušalmalcepopravitirepetitivnistil,kiočitnoizviraizpastorjevegapridigarskegapoklica,inpatudispremenitibesede,kisozvenelepretirano.


185

GeseniusLudibrio sumus externis omnibus;Et tamen antiquatis istis novitatum modulisRenovatisque istis modulorum antiquitatibus,Quibus nos versuta divexat spoliatque Gallia,Mo[r]ionum instar magis magisque delectamurNobisque miro modo placemus stupidi.

GladičLudibrio sumus exteris nationibusEt tamen antiquatis istis novitatum modulisRenovatisque modulorum antiquitatibus Quibus nos versuta divexat spoliaturque Gallia,Morionum instar magis magisque delectamurNobisque miro modo placemus incauti.

[Vsi tujci se nam smejijo; in vseeno se kot norci vedno bolj veselimo tiste za-starele mere novic, in tistih obnovljenih zgodb, s katerimi nas muči in ropa ta prebrisana Francija, in, neumno, smo na čuden način sami sebi všeč.]

Izvsi tujci se nam smejijonarediGladičtuji narodi se nam sme-jijo, in neumno smo na čuden način sami sebi všečspremenivnepre-vidno(incauti) smo na čuden način sami sebi všeč–lahkorečemo,dapiševmalomanjvnetem,nekolikoboljstvarnemtonu.Besedoistis uporabljaleenkrat,medtemkojopastorponovi.

KarGladičuzveniprevečgrobo,izpusti:

Gesenius[Germania] hodie Brabeuterium est rarissimorum capitum,Vertumnorum et nugatorum theatrum,Exploratorum et subsannatorum receptaculum, Cucurbitatorum et sanguisugarum spelunca.

GladičHodie, Brabeuterium est vanissimorum capitum,vertumnorum et nugatorum theatrum, exploratorum et subsannatorum receptaculum.

[Danes je Nemčija igrišče zelo redkih mož, gledališče igralcev, sprejemnica izvidnikov in spačkov, jama za neumneže in krvosese.]


186

IzredkihmožGladičnaredinajboljošabne;dajeNemčijaposta-la jama cucurbitatorjev,sepravineumneževinkrvosesov,Gladičrajeizpusti. Prav takonekoliko dalje izpustiGesenijevbardi, grobiani, rustici(bardi,grobijaniinkmetavzi)indvaverzanižjesemibarbari (napolbarbari).

Nekoliko dalje Gladič še večkrat zamenja Gesenijevo besedostultitia, stultiipd.(neumnost,neumni)zdrugimibesedami:IzHodie crescens Gallorum malitia crescentem parit Germanorum stultitiam naredi danes povzroča Francozov čedalje večja zloba pri Nemcih če-dalje večjo neresnost (levitatem) namesto neumnost (stultitiam). Izstavkadanes se Nemci veselijo biti najbolj opičji med opicami, igralci neumni, posmeh vseh igralcevizpustibesednozvezoigralci neumni.IzGesenijevega stultitia aere nostro ditescendi (neumnost, da bi znašimdenarjemobogateli)naredistudia aere nostro ditescendi(za-vzemanje,dabiznašimdenarjemobogateli).Besedestultus, stupidus ipd.soGladičuočitnozvenelepremaloučeneinsejihjezatoizogi-bal.

Svojorazgledanostpakaževnaslednjemodstavku,konaštevaprimereljudi,kisokotNemcipopovratkuvdomovinoprišlinaslabšeoziromasosesamiposlabšali:

GeseniusQuotus, quaeso, ex Gallia redux melior?Veronenses eunt, Placentini redeunt.

Craesi eunt, Iri redeunt.Generales eunt, alastores redeunt.

GladičQuotus quaeso popularium ex Gallia redux melior,Veron[ens]es eunt Placentini redeunt.Josephi eunt Absolones redeunt.Croesi eunt Iri redeunt,Theophili eunt, alastores redeunt,Philosophi eunt, morosophi redeunt.

Kolikim, prosim, je šlo bolje po vrnitvi iz Francije?, sprašujeGesenius.Gredo kot Veronci, vrnejo se kot prebivalci Piacenze.(Teganamiganilahkorazrešiti;očitnojeVeronaveljalazaprecejboljbogatoodPiacenze.)Gredo kot Krezi(Krezjebilbogatlidijskikralj),vrnejo se kot Irosi–tojebilberačnaItaki,kigajeOdisejpremagal.Gredo kot generali, vrnejo se kot zločinci.GesenijevemunaštevanjuGladičdodašedvevrstici:GredokotdobriJakobovsinJožef insevrnejo


187

kothudobniDavidovsinAbsalom.Iznasprotjagenerales–alastoresnareditheophili–alastores(bogoljubi–zločinci),karjeustreznejše(Alastorjedemonzlobe).Gredokotljubiteljimodrosti,vrnejosekotmodrinorci.Takikatalogisobiliobičajnivučenihpesnitvah,zanaspasoženekolikotežjerazumljivi.

Podolgempritoževanjugledenemškegaokusainmišljenja,češdasejepopolnomapofrancozilo,sepričnenaštevanjevelikihfranco-skihzgodovinskihgrehov(toopisuježeGantar).10 V tem delu najde-monajdaljševstavke izpodGladičevegaperesa,saj jemoralGladičsvojo pesnitev posodobiti in se nimogel ustaviti pri grehih, ki jihjeGeseniuszapisal16 letprej.Ponaštevanjusicilijanskihvečernic,šentjernejskenoči in spletkarstvapoljskekraljice,ki jebila franco-skegarodu,obsojašefrancoskopaktiranjesTurkiinobžalujepadecKandije–Krete,nekdanjepredstražekrščanstva.Gladičevprvivsta-veksenanašananesmiselnoobstreljevanjeGenoveleta1684:Kdo je francoskega vojnega boga oborožil proti Genovežanom in ga poslal čez morje? V popolni tišini jih je iznenada napadel,[…] z ognjem in mečem vse uničil, ukradel zaklade bogatih, jih prisilil k pohlevnosti, in kaj potem? Potem so bili prisiljeni iz mesarjev in razbojnikov na-rediti plačance. Meščani sami, še sama Francija ne pozna vzroka te tiranije.PriobstreljevanjuGenoveješlozato,dajeGenovazladjamipodpiralaŠpancevbojuprotiFrancijiinnidovolilafrancoskimvo-jakom,daprečkajonjenoozemlje;LudvikXIV.jenatoposlalsvojoflotovGenovoinodmestazahtevalnoveladje,polegteganajbirepu-blikaprosilakraljaodpuščanja.Kersetemusevedanisopodredili,jefrancoskamornaricapetdniobstreljevalaGenovo.Končnososejimlemoralivdati.

Temu slediGesenijev opis, kako je LudvikXIV. izgnalKarlaLotarinškega (Lotharingiae regulum), si prilastil njegovo deželo inzatiralnjeneprebivalce.Karel jepotemslužilcesarjunaDunaju inimelvelikozaslugvbojuprotiTurkom;Gladičmu jeob smrtipo-svetilznanslavospevvcentonih.11TuGladičvnesesvojdrugidaljšivstavek.Tokratgrezapovsemaktualenpolitičnikonfliktmedfranco-skimkraljemnaenitercesarstvominpapežemnadrugistrani:kraljjeproticesarjevi inpapeževivoljiuveljavil izvolitevfrankofilskegaWilhelmaEgonaFürstenbergazavolilnegaknezavKölnu,protiče-murstapapežincesarprotestiralainpostavilamladoletnegaJosefaClemensa Bavarskega na položaj kölnskega nadškofa. Gladič temukonfliktu,ki se jedogajalpravv letu izida tegapamfleta, posvečacelostran.VerjetnojepravtakonfliktzaGladičapredstavljalpovod

10 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.99–100.11 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.96–97.


188

zanjegovgalicinij,sajprotikoncudelaGesenijevimbesedamexurgi-te, exurgite, imperii antistites, septemviri potentes(Vstanite, predstoj-niki cesarstva, mogočna sedmerica – sepravivolilniknezi)dodašepro quorum uno hae tempestates exortae(zaradi katerih enega so se začeli ti hudi časi);tehudečasepasokasnejšihistoriografipoimeno-valipfalška (nasledstvena) vojna ali vojna augsburške lige, kakor jo imenujejoFrancozi,kijetrajalaodleta1688do1697.12

Nakratkopovzeto, seGladičevapesnitevodGesenijeve razli-kuje v tem, da je – predvsemna začetku – nekoliko bolj zadržanakotnjenapredloga;Gladičpredlogovčasihpopravimalceposvoje,kakobesedonekolikoprestavi.Posebejpapadevočidostimanjagre-sivnainterpunkcija,sajGesenijevopesnitevkrasicelavrstaklicajevinvprašajev.VdrugemdelupaGladičvglavnemledopolnikatalog(seznam)francoskihgrdobij,pričemersezdi,dajenjegovjezikne-kolikokompleksnejšiodGesenijevegapridigarskegajezika.GladičjetorejssvojimgalicinijemaktualiziralGesenijevbojnikrik,galicinijpanidosegel razširjenostinemškegapamfleta.ŽalganehraninitiDunajskaknjižnica,mordapasešeskrivavkakisamostanskiknjižni-civAvstriji,kiprekointernetašenidostopna.

Gallus praedator impinguatusinGladičevgalicinij

Vrnimosezdajkbesedilu,kijebiloomenjenočistonazačetku:Gallus praedator impinguatus ab aquila victrice deplumatus(O pe-telinu, nažrtem roparju, ki ga zmagoslavni orel oskubi).Napisanojebiloleta1689,torejenoletopoGladičevemgaliciniju,insenahajavdrugemzvezkuDolničarjevihmiscellanea–mešanihdel.Iznaslovaizvemo,dajebilapesemzloženakot novoletno darilo(pro strena)indajebilauprizorjenanaodruvmetričnihdialogih(oz.dajojemo-gočeuprizoriti).Pesemjenapisanavboljzabavnemslogu,zatosezakriptogramomA.P.G.P.V.verjetnosplohneskrivaimeavtorja,ampaksamodvojniA.D.(Anno Domini):Anno Partae Gratiae Partu Virginis (vleturojstvaslave,obdeviškemrojstvu)–todaotemkasneje.Torejvemonazačetku le letnico,nepoznamoneavtorjanekrajanatisa,iščemo pa, kot rečeno, možno sorodnost te pesnitve z Gladičevimgalicinijem, saj jo je hranilGladičev sooperoz, učeni JanezGregorDolničar.

Pesnitev v elegičnih distihih obsega 318 verzov, petelin (tj.Francoz)inorel(tj.cesarstvo)sevdistihihprepiratazaprevlado:pe-telinkikirika,damubožekakevropskivladarpomagalvbojuproti

12 Braubauch, Vom Westfälischen Frieden,str.76–82.


189

orlu,inlepopovrstinaštevavseevropskekralje,vendarmuorelprivsakemrazloži,damutaženebopomagal.Petelinnatoodvrne,dabo pač na svojo stran pridobil sedem volilnih knezov, in jih začnenaštevati. Izvolitvi kölnskega volilnega kneza avtor posveča dolgih18verzov.Kersmosestoepizodozgorajžeseznanili,najpredstavimnekajvrsticiztegaodstavka:

Gallus: Princeps Wilhelmus nobis Elector obedit, Et reserat portas Urbis et Orbis amans.Aquila: Non est electus qui non est iure vocatus; Emptus enim pretio dicitur ille tuo.Gallus: Jure fit elector qui per majora vocatur, Papa, nec et caesar, jus inhibere potest.Aquila: Pacificus Pastor semper praeponitur agnis Proditor et praedo non bene pascet oves.Gallus: Maturus praesit, sapiens et pastor ovili, Non puer aut iuvenis pascere debet oves.Aquila: Sit Clemens aetate puer, nil officit illi, Principe grandaevo plus habet ille salis. […]

[Volilni knez Viljem nam je poslušen in nam bo rad odprl vrata mesta in sve-ta. – Kdor ni po pravici poklican, ni izvoljen, pravijo, da si ga podkupil. – Praviloma postane volilni knez, kdor je dobil večino glasov, samo papež ima pravico soditi. – Miroljubnega pastirja vedno dobijo jagnjeta; izdajalec in ropar nikoli ne bo dobro pasel ovac. – Zrel in moder pastir naj poveljuje ovcam, fant ali mladenič jih ne sme pasti. – Naj bo Clemens mladoleten, nič mu ne manjka, več ima v glavi kot stari knez. […]

KandidatcesarjainpapežajebilJosefClemensBavarski,kijebil kot sedemnajstletnik res precejmlad zamesto volilnega kneza;cesarLeopoldgajeproglasilzapolnoletnega,takodasogakončnoleustoličili.Tasporjebiledenodpovodovzapfalškonasledstvenovojno.Iznavedkapajerazvidno,dajebilacelotnapesnitevvendar-lenapisanacum grano salis.DobesednihvzporedniczustrezajočimmestomvGladičevemgaliciniju,kibijihlahkopričakovali,pavtemodlomkuni.

Kotorejpetelinuvidi,damutudivolilniknezinebodopomagali,pravi,damubodopriskočilanapomočnemškamestaindruginemškiknezi,naprimerKarelLotarinški,čemusevedavrneLotaringijo.Komuorelodvrne,dajepostalnaMadžarskemtakovelikvojskovodja,damujetadeželatakoalitakopremajhna,petelinbesnozagrozi:


190

Gallus: Expugnabo minis, auro, ferroque vel igne Praelatos reliquos, Teutoniaeque duces. Aquila: Galle, tuum seu mane canas, seu vespere cantum. Durus at et mollis cantus ineptus erit.

Z grožnjami, denarjem, mečem in ognjem bom osvojil preostale prelate in nemške vodje,kričipetelin,orelpaodvrne:Petelin, ti kar poj, zjutraj ali zvečer; če boš pel trdo ali mehko, bo tvoje kokodakanje smešno.13–Spetseizkaže,daavtornibilsmrtnoresen.

PriomembiitalijanskihmestzavzemanekajvrsticGenova–tudiotejepizodinasjepoučilžeGladič:

Gallus: Flexit utrumque genu Genuae Respublica regi, cum flagrat Urbs nostris tacta superba globis.Aquila: Urbs incensa tibi Martem mortemque minatur […]

Republika Genova je šla pred našim kraljem na kolena, ko je napihnjeno mesto gorelo od naših izstrelkov.– Goreče mesto ti želi vojno in smrt (Martem mortemque),odvrneorel.Če toprimerjamozustreznimmestompriGladiču,najdemoleomembovojnegaboga(Gladič:Quis contra Genovenses armavit Martem Gallicum?).

Avtortudiveselonavajaznaneverzeslavnihavtorjev,naslednjadvaprimerahitroprepoznatudisodobnibralec;

Gallus: Ultimus Elector fugit Neoburgus ad Istrum, Cum videt ad Rhenum nil superesse sibi.Aquila: Qui procul a Rheno, securus degit ad Istrum, Qui procul a Gallis, est quoque fraude procul.Gallus: Si socer a genero, non hospes ab hospite tutus, Nullibi securus Dux Neoburgus erit.Aquil: Regula praecedens Gallo praescripta videtur, Hanc gener ignorat, nescit et ipse socer.

Zadnji v vrsti volilnih knezov, Philipp Wilhelm [von Pfalz-Neuburg], je zbežal po Donavi [se pravi naDunaj], ko je videl, da mu ob Renu ni nič ostalo[kojenamrečLudvikXIV.leta1688uničildeželoPfalško].–Kdor je daleč od Rena, lahko brezskrbno živi, kdor je daleč od Francozov, je tudi daleč od zla,odvrneorel.NaslednjiverznamigujenaverzaizodlomkaobronastidobivprviknjigiOvidijevihMetamorfoz(vivitur ex rapto, non hospes ab hospite tutus, | non socer

13 Gospedr.MetodiKokolesezahvaljujemzanamig,daseizrazov»dur«oz.»mol«v17.stoletjušeniuporabljalovsodobnemsmislu.


191

a genero, fratrum quoque gratia rara est;Met.I,144–145):Če tast ni varen pred zetom in gost pred gostiteljem, princ nikjer ne bo varen, kikirika petelin.Zet je imenovani princ, njegov tast pa je bil cesarLeopold.–To pravilo očitno velja za Francoze,jeorlovodgovor,zet ga ne pozna in tudi tastu je neznano.

Nekaj vrstic naprej se petelin razjezi z besedami iz 7. knjigeVergilijeveEneide(verz312):

Gallus: Flectere si nequeo superos, acheronta movebo.

[Če ne morem ganiti nebeških bogov, bom zmigal podzemlje.]

Gotovobisenašlišeštevilnidruginavedki,značilnizatedanjinačinučenosti.Jepataknačinrecepcijeantičnihavtorjevpravzapravnekolikookoreninneposebejprefinjen,greboljzaprikazovanjepo-znavanjatehpoglavitnihdelantičneliterature.

Naslednjih 40 verzov avtor posveča švabskim mestom Ulm,Dillingen,LauenburgindrugimmestomvKurpfalzuinWürttembergu.Končnopetelinprizna,davendarleobstajanekdo,kigalahkoustavi:Pri mestu Memmingen teče reka, ki mi preprečuje nadaljevanje poti […]

Gallus: Unicus est fluvius, mea qui vestigia terret, Qui prope Memmingam prata, solumque rigat.

Oreltakojdoda:

Aquila: Unicus est princeps, Campidonensis et Abbas, Milite qui pauco te jubet ire retro.Gallus: Qui jubet ire retro, Gallos revocabit et idem. Pungent ut lolium lilia trifolium.Aquila: Trifolium floret felix in Caesaris horto, Marcescunt Regis lilia vero tui.Gallus: Trifolium cibus est leporis, non vero leonis, Inde lepus Gallo, non Leo praesul erit.Aquila: Est Leo Rupertus, Lepores creat ille Leones, Fitque leo subito qui Lepus ante fuit. […]

Edini je kemptenski knežji opat, ki te bo z malim številom vojakov pahnil nazaj.–Kdor me bo pahnil nazaj, me bo tudi spet poklical na pomoč,groziorel,lilije bodo ranile deteljo.–Detelja bo veselo rasla v cesarjevem vrtu, lilije tvojega kralja pa bodo ovenele.–Detelja je krma za zajce, ne pa za leve, tako da bo zajec poveljeval Francozu, ne


192

lev,seposmehujepetelin.–Rupert je lev, iz zajcev dela leve in hitro se spremeni v leva, kdor je prej bil zajec. […]

Zakakšnodeteljogre?Zakakšnegaopata?Nekajvrsticnaprejsenajdenjegovoime:Rupertus.TojebilRupertvonBodmann,14 ki jebilknežjiopatbenediktinskegasamostanaKemptenvAllgäuu(naŠvabskem).Vsvojemgrbu sicerninosildetelje (lat. trifolium),pačpatrilipoveliste,15kijihavtorimenujetrifolium(trijelisti),dabiselažepoigralzdvojnimpomenomtebesede–deteljajevendarkrmazazajce,torejboFrancozimelzanasprotnikalestrahopetnegazajca,seposmehujepetelin,nakargaorelzavrne.Zanimivoje,daseotemopatuvelikove,nipaznano,dabisivkakršnikolimeriprizadevalzabojprotiFrancozom.Jetorejzeloočitno,dajebilatapesnitevpisananjemunačast.VsamostanKemptensosmelisamoplemiči.Imelisotudišolo,todasamostanjebilboljpolitičniingospodarskikakorpakulturnicenter.16Knjižnicanibilazeloobširnainsejeskozistoletjain sekularizacijo naBavarskem deloma uničila, deloma porazgubi-la,delomapaješeohranjenavBayerischeStaatsbibliothek(BSB)vMünchnu.17Zato jeskorajdanemogočeugotoviti,ali jebilGladičevgalicinijtamznan.Keranaliiztedobenisoohranjeni,jetežkodogna-ti,alisosprejemaliobiskeizdaljnedeželeKranjske.

ČetorejprimerjamoGladičevgalicinij iz leta1688skempten-skimdialogomizleta1689,jerazvidno,dasevnekaterihtočkahvse-binskostikata,karpasevedaniposebejpresenetljivo,sajgrezapoli-tičnedogodke,kisotakratvznemirjalivseprebivalcecesarstva,takokotobstreljevanjeGenove inustoličenjekölnskegavolilnegakneza.Obstaja pa neka zelo očitna vzporednica, ki je bila povod zamojedolgoiskanjestičnihtočkmedKemptnominLjubljano,insicerzadnjiverzkemptenskepesnitve,kiseglasitakole:

Aquila: Discerpent Aquilae Gallum sine sanguine multo, Sic homo Germanis, Galle, Platonis eris.

[Naj orli raztrgajo petelina brez prevelikega pretakanja krvi, tako boš ti, petelin, Nemcem postal Platonov človek.]

inzadnjiverzGladičevegauvodnegaepigramanazačetkugalicinija:

14 GlejRoth,RupertvonBodman.15 J. Siebmacher’s grosses Wappenbuch,Bd.8,str.17–18.16 ZazgodovinosamostanaglejRottenkolber,Geschichte des hochfürstlichen Stiftes

Kempten.17 Rottenkolber,DieSchicksalederKemptenerStiftsbibliothek,str.73–75


193

Ni solem antevoles – tua quod tibi penna negabit – Rostro fies Aquilae, Galle, Platonis homo.

[Če ne boš zletel do sonca, kar ti peresa ne bodo dopustila, bo orlov kljun iz tebe naredil Platonovega človeka.]

Gre za znano anekdotooPlatonu (glejDiogenLaertiosVI, 2,6),pokaterijePlatončlovekadefiniralkotdvonogobitjebrezperes,nakarjeDiogenprineseloskubljenokokošinmurekel:Tukaj je tvoj človek.DasenahajatabesediGalle Platonisnaistemmestuvverzuinvobehprimerihnatakoopaznemmestudela,semidolgonizdelozgoljnaključje.Vantičniliteraturiteklavzuleni.Latinskiizrazhomo Platonis senajdenaprimerpriErazmuRoterdamskem,vnjegovihApophthegmata,kipasopisanavprozi.

Kljub dolgem iskanju žal ni bilo mogoče najti povezav medGladičevimgalicinijeminKemptnom.Mogoči,vendarnedokazljivi,stadvepovezavi:

Ker jeKemptenbenediktinskisamostan,bibilamogočazvezapreksalzburškebenediktinskeuniverze,kjer jekasnejšistolniproštJanez Krstnik Prešeren študiral in kasneje vodil metropolitanskoknjižnico.18 Do leta 1689 je ostal v Salzburgu, kjer naj bi – takohipoteza–razširilpesnitevsvojegasonarodnjakamedkolegi.Takobibilotudimogočenajtiavtorjakemptenskegadialoga,namrečznanegaučiteljaretorike,kijesampesnilslavospevesalzburškimnadškofom,p. Parisa Gilla, katerega nekaj del hrani tudi Semeniška knjižnica(sPrešernovimekslibrisom).Takobibil razrešenakronimAPGPV:Auctore Paride Gille Patre Venerabili(avtorjaParisaGilla,častitlji-vegapatra).Kerkronikezakemptenskisamostaniztegačasanimamo,je nemogoče ugotoviti, ob kateri priložnosti so dialog uprizoriliinkaterigosti ipd.sobilinavzoči.Razentegasejeobpreučevanjugledališča benediktinske univerze v Salzburgu tudi pokazalo, dasalzburška benediktinska univerza sKemptnompraktično ni imelanobenihstikov;19benediktincipasotudimanjpotovalikotnpr.jezuiti.InkončnotudivsamostanuMichaelbeuern,kateregakonventujeGillepravzapravpripadalinkihranimnogaGillovadelatudivrokopisih,nehranijonobenegaGillovegadnevnika,nitipesnitveGallus praedator nitiGladičevegagalicinija.PovezavaprekSalzburgatorejnimogoča.

Druga možnost pa bi bila, da bi se v Kemptnu seznanili zGladičevimgalicinijemprek tiskarskedružineMayr, ki je verjetnonatisnilagalicinijvLjubljani.Izleta1691jenamrečohranjennekitisk

18 Smolik,J.K.Prešereninprvajavnaznanstvenaknjižnica.19 Boberski, Das Theater der Benediktiner,str.212.


194

izkemptenskegasamostana,kijebilbey Johann Mayr Buchtruckern allda zu finden.20Alijelenaključje,dasoimelipribližnotakrattiskar-javKemptnu,kijenosilistoimekotznaniJ.K.MayrizSalzburgaoz.Ljubljane?Zeloverjetnojebiltokakbližnjisorodnik,sajjebilJ.K.MayrporodutudiBavarec(rojenvFrauen-Chiemsee).21AlijeimelMayrjevsinJožefTadejkajstikovznjiminalijenjegaseznanilzbe-sedili,kijihjesamtiskalvLjubljani,žalnimogočeugotoviti.

Ker kemptenska knjižnica v tedanji obliki torej ni ohranjena injenemogočeugotoviti,alijebilGladičevgalicinijtamznan,moramosklepati, da je nastanek kemptenskega dialogaGallus praedator, ki senahajavštevilnihjužnonemškihknjižnicah,povsemneodvisenodGladičaindajenajverjetnejedelokemptenskihštudentov,kisosvo-jemuopatuobnovem letu (ali pričetkunovega šolskega leta?)hotelimalcepolaskati.Besedilojepolnoaktualnihzgodovinskihdogodkov,ki jih jesodobnemubralcu težkorazrešitibrezpomočizgodovinskihleksikonov.Navedkilatinskihavtorjevsotakoočitni,daskorajnemo-rejo biti produkt kakega velikega pesnika, pač pa bolj učenca, ki sejeravnokar»napiflal«Eneide in Metamorfoz.Česorecimoučenciindrugi,kisobilipovezanissamostanom,dobilipoenizvod,tudinivečpresenetljivo,dajihješedaneskarnekajohranjenih.Zanimivopaje,dajebilatapesnitevvečkrattiskana;vprimerjavizdvemaizvodoma,kijuhraniBSBvMünchnu,jeDolničarjevnajboljnatančeninkaženajmanjnapak.KerpazasorodnostdvehomenjenihverzovsklavzuloGalle Platoniszaenkratnirazlage,jenajboljverjetenbodisiskupniviralipastaseobaavtorjaslučajnopoigralazistoanekdoto,kisijoječlovekstakoizobrazbovtistihčasihvtejzvezitudizlahkapriklicalvspomin.

Sklep

Četorejnakratkopovzamemo:Pojemgalliciniumjeimelskozistoletjaglobljiteološkipomen,vendargav17.stoletjuzasledimotudikotnaslovfrancoskihinprotifrancoskihpolitičnihpamfletov.SprvasogaFrancozisamivsajtrikratuporabilizapolitičnepesnitveinspise,vletih1610,1626in1649.NemškipastorGeseniusjeleta1672prevzelizrazvnaslovsvojegaprotifrancoskegabojnegakrika,vendarvpo-menusovražnegapetelinjegapetja,odkodergajeGladičspetvzelinnaredilprviprotifrancoskigalicinij.Temusleditadvaprotifrancoskagalicinijavnemškem jeziku iz leta1689oz. 1695,ki junepredsta-

20 Dünnhaupt,Personalbibliographien zu den Drucken des Barock, 4. zvezek, str.2704.

21 Reisp,Redki stari tiski,str.95.


195

vljam.Čebibilomogočedokazati,dajebilGladičevgalicinijzeloraz-širjen–karpaočitnonibil–,bisedalocelotrditi,dajebilpravGladičtisti, ki jeuvedel termingallicinium zaprotifrancoskepamflete.DajeGladičevgalicinijvplivalnaavtorjakemptenskegadialogaGallus praedator,sicernipopolnomaizključeno,jepazelomaloverjetno.

Viri

Seznamnemškihtiskovizsedemnajstegastoletja,‹http://www.vd17.de›,(januar2005).

Anonimus:Gallicinium Gallici Parricidii.S.l.,1610.Anonimus:Gallicinium in trino et uni sono. Oder Stoltz Hoffärtig und

übermüthiges Hahnen-Geschrey.AusAmsterdamgesandt1689.Anonimus:Gallicinium nuper auditum Franciam expilante Mazarino.

AParis,1649.Anonimus:Gallus praedator impinguatus ab aquila victrice depluma-

tus,etprostrenainscenadialogometricepraesentatusA.P.G.P.V.1689.

Boutrays,Raoul:Gallicinium in aliquot falsas damnatasque Antonii Sanctarelli assertiones. Pro Rege Christianissimo RodolphiBotereii,inmagnoFranc.ConsilioAdvocati,opusculum.Parisiis,apudIoannemBessin.1626.

Emunctus:Gallicinium oder Lustige Beschreibung eines vorhin sehr lauten / nun aber ganz stillen Hanen Gesangs über die schwind-süchtige eitele Einbildung einer Universal-Monarchie womit die Französische Nation ihren König Ludwigen XIV bißhero ver-gebens geschmeichelt hat / In martialischen Geschichten unddrauffgerichtetenSatyrischenGedichtenvorgestellt.GedrucktimJahr1695.

(Gesenius,Friedrich:)Germani vigilis ad secure soporatos Germanos classicum, ut ad ferale Gallicinium hostis Galli evigilent.Germanopoli,apudEleutheriumGallomisum.Anno1672.

(Gladich, Georgius Andreas:) Gallicinium improbum improbatum, sive Germanus ad Germanos in praesentem Gallorum protervi-am aususque temerarios syncere justum suum exponit dolorem.S.l.,1688.

Literatura

Academia Operosorum.Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve (ur.KajetanGantar). Ljubljana:SAZU,1994.


196

Boberski,Heiner:Das Theater der Benediktiner an der alten Universität Salzburg. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie derWissenschaften,1978.

Braubach,Max:Vom Westfälischen Frieden bis zur Französischen Revolution.GebhardtHandbuchderdeutschenGeschichte,Bd.10.München:dtv,1974.

Catalogus librorum qui nundinis labacensibus autumnalibus in offici-na libraria Joannis Baptistae Mayr venales prostant.Anno1678.FaksimileprvegavLjubljaniizdanegaknjigotrškegakataloga(ur.BrankoReisp).Ljubljana:ZGPMladinskaknjiga,1966.

Dünnhaupt, Gerhard: Personalbibliographien zu den Drucken des Barock,6zvezkov.Stuttgart:Hiersemann,1990–1993.

Gantar, Kajetan: Operozi in latinska verzifikacija. Academia Operosorum. Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve (ur. Kajetan Gantar). Ljubljana: SAZU, 1994, str.91–110.

Johann Siebmacher’s grosses und allgemeines Wappenbuch. Band8: Die Wappen der Bistümer und Klöster, II. Reihe: Klöster.Nürnberg 1856–1900. Reprographischer Nachdruck. Neustadt/Aisch:BauerundRaspe,1970–.

Lavrič, Ana: Ljubljanska stolnica v Gladičevi latinski upesnitvi.»Hodil po zemlji sem naši ...« – Marijanu Zadnikarju ob osem-desetletnici(ur.AlenkaKlemenc).Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2001,str.387–403.

Moreau, Célestin de: Bibliographie des Mazarinades. Ouvragespubliés par la société de l’histoire de France, 3 zvezki. Paris,1850–51.

Reisp,Branko:Redki stari tiski.Ljubljana:Slovenskamatica,2001.Roth, Felix: Rupert von Bodman. Biographisch-Bibliographisches

Kirchenlexikon, ‹http://www.bautz.de/bbkl/b/bodman_r.shtml›, (6.februar2006).

Rottenkolber,Joseph:Geschichte des hochfürstlichen Stiftes Kempten.München:Kösel&Pustet,1933.

Rottenkolber,Joseph:DieSchicksalederKemptenerStiftsbibliothek.Heimgarten,15(1930),Nr.19.

Simoniti, Primož: Sloveniae Scriptores Latini recentioris aetatis.Zagreb–Ljubljana:SAZU,1972.

Smolik,Marijan: J.K.Prešeren inprva javnaznanstvenaknjižnicavLjubljani.Academia Operosorum.Zbornik prispevkov s kolo-kvija ob 300-letnici ustanovitve (ur.KajetanGantar). Ljubljana:SAZU,1994,str.61–72.


197

SomenotesonthegalliciniumofJ.A.Gladičandother17thcenturygallicinia

Summary

The termgallicinium – “cock’s song”hada strong theologicalconnotationthroughoutthecenturies.Inthe17thcenturyitwasalsousedasatitleforFrenchpoliticalpamphlets,gallusmeaning“cock”aswell as “Frenchman”. In the first half of the century theFrenchthemselvesuseditforpoliticalwritings,asintheanonymousepigramfrom1610,Gallicinium Gallici parricidii,inwhichthemurderofKingHenry IV is deplored. In 1626, Boutrays wrote hisGallicinium in aliquot falsas damnatasque Antonii Sanctarelli assertiones in which he condemned Santarelli’s theories which declared that the PopeshouldhavetherighttodetronePrinces.BoutraysseeshimselfasacourageouscockwhoassistshisKingandfightshisenemies,hencethe title. In1649, thepamphletGallicinium nuper auditum Galliam expilante Mazarino was printed against Cardinal Mazarin, as oneoutofover4000mazarinadesthatstillsurvivefromthefronde, the uprisingoftheFrenchnoblemen.

The turningpoint comeswhen theGermanpreacherFriedrichGesenius takes over the term Gallicinium into his anti-Frenchpamphletfrom1672,givingthetermanegativeconnotation(Germani Vigilis[…]classicum, ut ad ferale gallicinium hostis Galli evigilent – Battlecry to the Germans that they wake up at the wild cackling of the French enemy). In 1688 the Slovenian scholarG.A.Gladič,memberof theAcademiaOperosorumLabacensium, tookover thispamphletandturneditintohisownGallicinium,makingitabitlessaggressiveandaddingseveralcurrenthistoricalsinscommittedbytheFrench.Fromthenon,onlyanti-FrenchGallicinia are known, written inGermanlanguage.

OneyearafterGladič’spamphlet,ahumourousdialogbetweena cock (i.e. France) and an eagle (i.e. Austria) was printed in thesurroundings of the benedictine monastery of Kempten (Allgäu,Germany),containingthesameanti-Frenchsubjectmatter.Itisalsokept in the Seminary Library in Ljubljanawhich goes back to theprivatelibrariesoftheOperosi.AlthoughitsverylastverseresemblesthelastverseoftheintroductoryepigramtoGladič’sGallicinium to a greatextent,itwasimpossibletofindoutiftheauthorwasinfluencedbyGladičornot.


199

AbstrAct

Drawing from the SOSTRIS project (Social Strategies in Risk Society, 1996–9),thepaperfocusesonthecomparingofcasesandtheformulatingof policy proposals, two later stages of biographical research. It centreson thecase studyofSteven,anunemployedgraduate, secondgenerationimmigrantinBritain.

key Words

biographicalmethods,comparingcases,policyimpact

Izvleček

Prispevek,kisevsebinskonaslanjanaprojektSOSTRIS(Socialnestrategijevdružbitveganja,1996–1999),seosredotočanaprimerjavoštudijprimerovin formuliranje predlogov strategij, dveh kasnejših stadijev biografskeraziskave.Osredišča senavzorčnoštudijoStevena,brezposelnegadiplo-miranegaimigrantadrugegeneracijevBritaniji.

ključne besede

Biografskemetode,primerjanještudijprimerov,vplivtaktike

InthispaperIfocusonthelaterstagesinbiographicalresearchofcomparingcasesandhavingapolicyimpact.1Thisisbecausethesestagesoftenreceiveshortshrift,notleastbecausetheearlystepsofcaseanalysiscanbesocaptivatingandtimeconsuming.Keyphasesinbiographicalmethodscompriseinterviewing,caseanalysis,compar-

* Dr.PrueChamberlayne,VisitingSeniorResearchFellow,FacultyofHealthandSo-cialCareattheOpenUniversity,MiltonKeynes,UK/24aPrincesAvenue,LondonN103LR

[email protected] The talkpreceded twointensive trainingcourses in interviewingandanalysisofbiographical interviews. The biographicalmethod concerned follows procedureselaboratedbyGabrieleRosenthalandtaughtbyQuatext inBerlin.InBritain themethodhasbecomeknownasbiographic-narrativeinterpretivemethod(BNIM)asexpoundedinWengraf,Qualitative research interviewing and his Short guide.

Comparing cases and policy relevance: squeezing the juice from

biographical methodsPrue cHAMberlAyne*

200

ingcases,theorisingfromcases,makingpolicyproposals.Eachstageisfullof“juice”,andthe laterones tendtoremainunder-squeezed.This is seen at conferences,where case studies, detailed and fasci-nating in themselves, areoftenunder-interpreted in termsof socialsciencetheoryorpolicyimplications.Asinplanning,beginningwiththe final goal andworking backwards ensures consideration of thewholeprocess.

The paper mainly draws on the SOSTRIS project (Social Strategies in Risk Society,1996–9),andfallsintothefollowingsec-tions:1. ourmodeofworking,andconsiderationsoftime2. ways inwhichcross-culturaldifferences influencepolicycon-

textsandreceptivitytobiographicalapproaches3. thepurposeandprocessofcomparingcases,maintainingtheir

gestalt4. a case example, showing the emergence of social issues from

caseparticularities5. policyissuesemergingfromthecasestudy

Timeconsiderations

TheSOSTRISprojectexploredwhetherGiddens’theoriesofin-dividualisation inmodernsocietyandBeck’s theoryof“risk”wereborneoutinWesternEuropeans’experienceofsocialtransformation.2 Theresearchfocusedonbiographicalinterviewswithsixsocialgroupsinsevencountries(unemployedgraduates,earlyretired,loneparents,unemployed youth, migrants and ethnic minorities, ex-traditionalworkers;inFrance,Germany,Greece,Italy,Spain,Sweden,UK).

Ourseventeamsmetthreetimesayear,withanenjoyableandproductivetimeinworkshops,interpretingeachothers’casesinorderto alignourmethodologies, and then comparing cases. In the thirdyearweinvestigatedagenciesconsideredinnovativeintacklingsocialexclusionineachcountry.Ournarrativeapproachtothe“biography”ofeachorganisationwaswarmlyreceivedbytheagenciesthemselves,andled to invitationsforfurthercollaboration.Andyetwerealisedafterwardsthatwehadneededthatthirdyeartocontinuecomparingandtheorisingourinitialbiographicalcases,andtoshapeandpresent

2 SeeBiography and social exclusion in Europe, SOSTRIS Final Report and SOS-TRIS Working Papers.FurtherchaptersontheSOSTRISprojectarelistedinRefer-encesandliterature.

Prue Chamberlayne

201

ourpolicyproposals.3The rich researchmaterialneededmore timeforimaginative,collaborativethinking.WeprioritisedtheproductionofsixWorking Papersofbiographicalcasestudymaterials,butthisrobbedtimeforjournalarticlesandthedevelopmentofthebook.

Cross-culturaldifferences

Biographicalmethodsareimportantforsocialpolicyforseveralkeyreasons:a)theyreconnectpolicywithlivedrealitiesandexperi-ence; b) they can focus attention on the crucial interfaces betweenserviceusersandprofessionals;c)theylinkthepersonalandtheso-cial,operationalisingandexploringtheoriesofagencyandstructure– throughout the 1990s Giddens produced books on structurationtheory,withoutanyfollow-upinempiricaldata.ThesearepertinentassetsforpolicyresearchacrossEurope.

On theother handdifferent countries at different epochshavegreater and lesser degrees of receptivity to biographical methods,depending on their sociological and policy cultures and traditions.Effectivecrossculturalcollaborationneedstoappreciateandgrapplewiththesedifferences.4

BritainInBritainthereisaparticulardegreeofclashbetweenthecom-

plex,subtlematerialproducedbybiographicalmethodsandtheevi-dence-basedtargeted-outputcultureofgovernmentregulation.Britishregulatoryframeworkscompriseanextremestraitjacket–producingmanyofthedishonestiesanddistortionsthatbecamecharacteristicofcentrallyplannedsystems.AnotherrecentfeatureofUKpoliticshasbeentoenhanceconsumers,dividingoffserviceusersfromprofes-sionals,aspartoftheprojectofundermininganddemoralisingpublicservices.5Onthebrighterside,therearesignsthatthetideisturning,againsttheexcessoftestinginschools,forexample.MoreoverBritishindividualismdoes entail interest in complex formsof subjectivity.

3 WhetherwewouldhavegotEUfundingifwehadleftoutthesecondstageisamootpoint.Weallprobably“pack”applicationsinordertoimpressfunders.

4 WebroachedthisintheSOSTRISprojectbyeachteamproducingapaperonhowtheconceptofsocialexclusionsatwithinandhadevolvedwithintheirsociologicaltradition.SeeSOSTRIS Working Paper I.We also approached itmore experien-tially,insmallgroupseachindividualrecountinganexperienceinwhichheorshehadpersonallyfeltsociallyexcluded.Thatrevealedafascinatingmixofpersonal,socialandculturalfactors.

5 Howthisisreflected,eveninbiographicalandoralhistoryresearch,isexploredin:Apitzschetal.,Introduction.

Comparing cases and policy relevance: squeezing the juice from …

202

In the 1990s, when sociology was dominated by post-structuralistinterest in discourse and representation, the Cultures of Care6 and SOSTRIS projectsmet hostile accusations of being “realist”.Afterall“theauthorwasdead”.Butgradually“identity”grewininterest,andthentheacting,feeling,experiencing,embodied,evendefendedsubject,withinnerandouterworlds.

There is probably a tendency across countries for social policythinkingtobedominatedbyquantitativemindsetswhichareresistanttoin-depthqualitativemethods.Yet,asMichaelRustinarguesinThe turn to biographical methods,law,medicineandpoliticshavealwaysreliedoncase studies.7No-oneobjects to the ideaofhuman truth inplays,novelsorpoetry.Theproblem in social sciencedates from itsseparationfromthehumanitiesinfavourofanalignmentwithnaturalscience.Inthe1960sinBritainadocumentary,casestudy-basedfilmon homelessness called Cathy come home,becamearesoundingiconthatstirredthenationalconscience.Thatisthekindofimpactweneedtoachievewithbiographicalmethods.Theopportunitiesaregreatlyen-hancedwithdigitaltechnology.CurrentlyintheUKandtheUSthereisexcitedinterestinnewpresentationalformsusingperformance,dance,graphics,multi-media.8Thechallenge,itseemstome,istosafeguardthedepthandcomplexityofcasestudymaterialinsuchmethods.

France and GermanyFromthevantagepointofindividualismwithinBritishneo-lib-

eralismthemorerelationalconceptsofSocialEuropeseemenviable.EmphasisonthestateinFrancehasledtomorefocusonprofessionalculturesandcoordination.Frenchconceptssuchasanimation,proxi-mity,socialsolidarity,habitusareallhospitabletobiographicalcon-cepts,asare,inGermany,hermeneuticsandtheinteractivefocusofsocialpedagogy,Vergesellschaftung,andmorespecificallybiographi-caltermssuchasbiographicity,biographicalworkandunlivedlives.Thedifficultyfor“outsiders”ofunderstandingsuchconceptspointsto another problem, that of cross-cultural communication in socialscience.(Imyselfhavedifficultyunderstanding“processstructures”,forinstance,atermwidelyusedinGermanbiographicalwork.)

Preparing thecollectionBiographical methods and professional practiceledmetorealisesomekeydifferencesbetweenGermanyand

6 An ESRC supported project 1992–4. See Chamberlayne and King,Cultures of care.

7 Rustin,Reflectionsonthebiographicalturn.8 AparticularlylivelynetworkisrunbyKipJonesatBournemouthUniversity,‹[email protected]›.

Prue Chamberlayne

203

Britain inpolicyhospitality tobiographicalmethods.9 InGermanyatthat time therewasrenewedemphasison“professionalism” insocialworkaspivotedonthesubtlepointofinteractionbetweenclientandcli-ent.Emphasisoninteractionisclearinthefollowingthreeexamples:

Praxis – the objective and non-reducible reality of a concreteindividuated and unique life form, which becomes autonomous bysolvingitsownuniquecrises10…professionalsandtheirclientsforminga reciprocallybindingworking alliance inorder to solve a specificpersonalcrisis11…ahierarchicalsituationinwhichneverthelessthefreeconsentandcollaborationoftheclientisregardedasnecessary.12

Biographicity– creativelyappreciatingone’sown,oftenhiddenbiographicalresourcesandaspirations,tappingintothemandrealis-ing them in newways.13 This requires different professional skills,identitiesandorganizationalstructures.

Newinteractionorder/regime– personalbiographiesofman-agers,professionalsandclientswithinagivenorganisationareall“in-stitutionalisedinteractionhistories”.Accordingly,biographisingliesattheheartofinstitutionalandorganisationaltransformations.14

Comparing cases

Howtocomparecaseswassomethingwehadtolearnhowtodo,somethingwepuzzledoveragreatdealatfirst.Afterall,howdoyoucomparediamonds?

Thematiccomparisonsruntheriskofdisaggregatingthegestalt, ashappenswithsuchprogrammesasNudistorAtlas-ti.Ourapproachhas rather been to think the whole case, to hold the whole in mind, in itsbroadcharacter,itsdynamicandinitsdetail.Andinsteadofwork-ingfromwrittencasestudies(thoughwehavethosetoo),welearnedtopresentcasesverballyanddiagrammaticallytoeachother,twobytwo.Insmallgroupswethenbrain-stormedandfreeassociatedaboutthedifferencesandsimilarities.Nowwhenwedothisintrainingweencouragegroupstothinkinvisualimages,andfollowingaworkshoponaparticularcaseweaskparticipantstowritedownthereandthentheirindividualsummariessofar.People’scapacitytothinkthewholeinconsiderablesubtletyisremarkable,asistheinterviewee’scapacity

9 Biographical methods and professional practice.10 Oevermann,A revised theoretical model,p.1.11 Biographical methods and professional practice.12 Schütze,OrganisationszwängeundhoheitsstaatlicheRahmenbedingungen,p.193.13 AlheitandDausien,The‘doubleface’oflife-longlearning,pp.15–16.14 Hanses,Soziale Arbeit;RoehrandMaurer-Hein,BiographieundsozialeArbeit.


204

tocraftanimprovisedaccountofcomplexexperiencesthroughhisorherlife.

Soat thepointofcomparisonweurgepeople to thinkwith thegestaltordynamicofthecase,andtokeepmovingbetweentheparticu-laritiesandthewhole.Attimeswealsousedaspirations,opportunities,constraintsandresourcesasachecklistorframeforcomparison.

Weelaboratedthisapproachinourrecentevaluationofanartsbased community centre.15Herewe felt that kite-flying (taking se-riouslythewildestcreativeideas)andallowingtimeforemergence,togetherwithpatienceandtrust,werecentraltotheCentre’sabilityto reproduce its culture in a counterposed regulatory environment.Observingthesedynamicsandreadingaboutartisticprocessledustoappreciatemoretheimaginativedimensioninresearchinterpretation.“Syncretistic thinking” inart, asdescribedbyEhrenzweig,16delaysarrivingatthegestalt in order to think the whole better, and uses the subjectiveresponsesofresearchersasdata, takingtimetodwellonprimaryprocess– meaninggutreactions.17

When we were analysing individual cases in the SOSTRISproject, our partners complained that they were too psychological.During theCultures ofCare project,AnnetteKing and I similarlydespairedatachievingthemorestructuralpurposesof theproject.18 However,whenwebegantocomparewholecasestheproblemvan-ished,becauseexactlythosestructuraldifferencessprangintoview.

AdistinctivefeatureofBNIMliesintheuseofpanelstokick-startprocessesofinterpretation.19Panelsalsoplayacrucialroleintheholisticcomparingofcases–asIhopehasbecomeclear.

CasestudyofSteven

Mypurposeinpresentingabiographicalcasestudyistwofold:a)toshowhowsuchacasestudyrevealstheintertwiningofthepersonalandthesocial,andb)todemonstratetheemergenceofpolicyissuesfromsuchmaterial.20

15 Froggettetal.,Integrated practice.16 Ehrenzweig,The hidden order of art.17 SeeChamberlayne,Inter-subjectivityinbiographicalmethods;Froggettetal.,Inte-

grated practice.18 IntheCulturesofCareproject,homecaringservedasawindowontheinformalsphereofwelfareindifferentwelfareregimes.ChamberlayneandKing,Cultures of care.

19 FordetailsofinterpretationproceduresseeWengraf,Short guide.20 Foranaccountofhowwetheorisedthiscasebycomparingitwithtwoothers,seeChamberlayne,Second-generationtransculturallives.

Prue Chamberlayne

205

Stevenwasbornin1970inLondon.HeisAfro-Caribbeanandwas interviewed as anunemployedgraduate in 1997 as part of theSOSTRISproject.He isnotstrictlyunemployed,butneitherhasheachievedstableemploymentcommensuratewithhisdegree.HeisareflectivecharacterrecountinghisBildungsroman– thetravailsofasecond generation blackBritish youngmanmoving through child-hood,teenage,studentandyoungadultyearsinthecontextofBritaininthe1970s,80sand90s.Stillfindinghisownwayinlife,hevividlydepictshismilestoneexperiencesanddecisions.

Steven’schallengeistopioneeranindependentandtransculturalalternativetohisparents’firstgenerationstrategyofdefiantprotec-tionism,whichhasbeenbasedon“removal”andself-reliance–asIwillshow.Stevenstudiedgraphicdesignandisseekingentrytothemediaindustry,whichrequiresflexible,multi-culturalteamwork.

Steven’s parents worked in the 1960s and 1970s in LondonUnderground,aunionisedsetting,atatimeofdeterminedstrugglesagainstracialdiscriminationineducationinBritain.Theyweremar-riedseveralyearsbefore their childrenwereborn,andhadaneph-ewlivingwith themwhomtheysentback to theCaribbean,on thegroundsthatafterthreeyearsheknewlessthanwhenhearrived–theschoolonlyencouragedhim in sport.This threatof removalhangsoverSteven,whosemotherwasdecisive:From the time that I was born her whole idea was, well, I’m not mucking about with you.21

When teachersbegan to sayStevenwasdisruptive (lettingoffstinkbombsandsettingfire toaChristmas tree),hewasmoved toaprivateblackchurchschool(allblackkidsandteachers),whereheleaptahead.Hewasbrightandartistic,andfascinatedbysciencefic-tion.At13,whenhisfriendsabandonedajointSci-fimagazineproject,hismotheradvisedhimtocarryonalone.Buthisparentswerealsonegotiators.WhenStevenbecamefascinatedbyreligiousandphilo-sophical questions, his teacher protested,Oh stop questioning, just believe.Hisparentsandotherteacherscomplained,andStevenwasinvitedtowriteanarticlefortheschoolmagazine,whichwasone of the biggest experiences.

ItisinterestinghowStevenspeaksofhisparents.Althoughhismotherisdecisive,sheisnotdomineering.Shegiveshimtimetoreachhisownconclusions,andheisfondandappreciativeofbothofthem:

She’s not like, well, if you don’t do this, this is going to happen to you if you don’t do. She’s never been like that with me at all. ... ‘cos like most things she says it takes me a while to kind of, erm, get ‘em. But no, there’s never any

21 Mucking aboutmeanssloppilytakingchances.


206

pressure from Mum and Dad … he’s like -, he’s just not as vocal, that’s all. He worries.

AtcollegeStevengraphicallydescribestheprocessofenteringamixedenvironment, inwhichdifferentgroupsstucktogether,andhowhemakesfriendswithawhitestudent:

I was fascinated by him, I don’t know why ... I was just like,“oh, you col-lect Science Fiction”, he was like “oh, yeah, yeah”, and then I started telling him what I liked and he goes “oh, that’s crap, that’s rubbish”. But instead of doing like my usual I’d be – I’d have just walked off or something but I just sat there and we just ended up talking, and even though we had totally oppos-ing views on a lot of things it was just really fun being able to talk to him … And now I’ve got such a mixed bag of friends. It is unbelievable.

Facedbyaswitchinthedegreecoursetoamarketorientation,Steven holds out for his own creative interests, which lowers hismarks.Thesecondyearadoptsalooserstudyapproach,whichSfindslike swimming in jelly.Afterhisdegreeheisshockedbythedifficultyofgettingajob.It was like, well, okay, what experience have you got? Workingforasciencefictionbookseller,hewasgivencleaningjobsinanunheatedwarehouse.Whenhewassackedfollowing‘flu’(influ-enza),hismotherranguptoprotest.Aboutthathesays:

I really wanted to feel bad about the fact that I’d lost this job but I just did – I tried so hard to make myself feel really bad and I didn’t. It was really amazing. I was – I was more scared of the fact that I didn’t feel bad about it.

Thisseemedaturningpointtoastrongersenseofself:hecouldtrydifferentstrategiesandfindsolutions.Hemanagedtocombineaninterviewingjobataresearchagencywithpursuingsciencefiction.Hegotonwellwithcolleaguesandsupervisorswhatevertheirethnicbackground.So,prettymuchonhisown,hehasmade somemajortransitions:towardsmulticulturalism,toopenlearning,andinrecon-cilingcreativeandmarketrealitiesinhisstudiesandinthejobmarket.Hedid get ill in the process, especiallywith a phobia of the tube22 inthesecondyearofuniversity,whichheonlymentionsinpassing.HisparentsworkedintheLondonundergroundrailway,sothephobiamayhaverelatedtothestruggletobecomeindependentofthem.AsresearcherswealsoreflectedonLondonundergroundasametaphor

22 Thetube meanstheundergroundrailwayinLondon.(Footnoteaddedbytheedi-tor.)

Prue Chamberlayne

207

formovingoninlife,requiringtrustthatthereisafullyplannedandfunctioningsystem,thattherewillbeguidanceatdecisivepoints,thattherewillbewaysofdealingwithunforeseenproblems–all thesethingsresoundinglymissinginhisuniversityexperience.

Policyimplications

LikemanyothersintheSOSTRISproject,anddespitehisstrongfamilybacking,Stevenisnotwellsupportedbymentorsoramoralcommunity.Manyof theSOSTRIScasespointed to theabsenceorlossofcollectivestructuresinmakinglifetransitions,thelackofandneed for supportive mentors and political discourse, for collectivescripts,sincemanypeopleareinsimilarsituations.AsBaumannsays:People no longer notice that their isolation is a mass sentence, that individualisation is the citizen’s worst enemy, emptying the agora.23Atthesametimetheseindividualsarepioneeringsocialchange.

Surprisingly,Stevendoesnot talkaboutracism,althoughheismostcertainlyconfrontedandsurroundedbyit.Wewonderedifhebelongstoagenerationthatpridesitselfonself-responsibilityandre-fusalofvictimhood? Is racismalso toopainful andcomplicated totalkabout,involvingfear,anger,envyandshame,aboutwhich,again,policyhasnodiscourse.Isthisworseforthesecondthanforthefirstgeneration?Wouldhehavetalkeddifferentlytoablackinterviewer?

TheSOSTRISprojectconcludesthatifsocialprofessionalsaretohelppeopletofindtheirownwayinsocietytheyhavetounderstandtheinnerandoutersocialandculturalworldsoftheirclients.NumaMurard(ourSOSTRISFrenchpartner)saysthatyoungpeopleneedtofindasparkwhichwilllightthewaybetweentheirfamilyandclassmilieu, and the publicworld,whichhaveoften becomevery dislo-cated,andthatitcantakealotofcouragetotakesuchsteps.24Stevengivesusaneloquentaccountofthebiographicalworkinvolved.

The policy conclusions of the SOSTRIS project had much incommonwithotherEuropeanresearchonlifetransitionsandlifelonglearning,muchofwhichhasusedbiographicalorlifestoryapproach-es.25Someofourfindingssurprisedus,suchasthefactthatlonepar-entsseemedmostlyconcernedwithpartnershipissues,andcomefromfamilieswithatrans-generationalpatternofabsentfathers,whether

23 Baumann, Liquid modernity,p.41.24 Murard,Guiltyvictims.25 Foronesuchproject,SEM(Self-EmploymentofMigrantWomen), seeApitzsch,Balancingprecariouswork;Kontos,Considerationsonthebiographicalembedded-ness;andtheSpecialIssueoftheInternational Review of SociologyonSEM.


208

fromwar,death,divorceorillegitimacy,sothatnegotiatingpartner-shipswasmoreofaproblemthanparentingper se.Manyofourfind-ingsspannedoursixsocialgroupssuchas the fact that theerosionofcollectivestructuresandsupportswasindividualisingimaginativeworldsandhorizons.Thedislocationbetweenpoliticaldiscourseandpeople’s lifeworldsmeant that theyweremakingunscripted trans-formations,feelingisolateddespitebeingincommonsituations.Weadvocatedmoresupportiveandappreciativepoliticaldiscourse,thatwouldrecognisethepioneeringnatureofpeople’slives.

Conclusion

ConclusionsfromtheSOSTRISprojectarewrittenupinthefi-nal chapterof thebookBiography and social exclusion in Europe: experiences and life journeys.26 The chapter aims to encourage thegrounding of theoretical concepts in social policy teaching in firsthandexperiencethroughcasestudies.Wehopedalsotogainanedgewithpolicymakersandpoliticians,butinthisweneededconsultationandguidance,forexamplefromscientificofficersinBrussels.Sincethenmeasureshavebeenputinplacetofacilitatedialoguebetweenprojects,andtosupportprocessesofdisseminationandexploitation.Gainingaccesstopolicymakersisanarcaneartinmostsocieties,oneforwhichpossibilitiesvarygreatly,asIsuggestedearlier.

IhopeIhaveconveyedthatwearrivedatourconclusionsfromcomparingcases,ratherthanfromindividualcasesper se.Veryoftenonecasecanbewrittenuptoexemplifybroaderpoints,andindeed,agreatadvantageofthesinglecaseliesinitscapacitytomoveanden-gageanaudience.Policymakersandpoliticiansneedtobemoved!!!

Ibeganbymakingapleaforbalancingthetimebetweenvari-ousstagesintheresearchprocess,allowingenoughattentiontothelaterphases.Thismethodisoftenthoughttobetootime-consuming.Actually“thinkingthewhole”oftengetstotheheartofthingsprettyrapidly.

Referencesandliterature

Alheit,PeterandDausien,Bettina:The‘doubleface’oflife-longlearn-

26 Biography and social exclusion in Europe.

Prue Chamberlayne

209

ing:twoanalyticalperspectivesona‘silentrevolution’.Studies in the Education of Adults,34,2002,Nr1,pp.3–22.

Apitzsch, Ursula, Bornat, Joanna and Chamberlayne, Prue: Intro-duction.Biographical methods and professional practice: an in-ternational perspective (eds.PrueChamberlayne,JoannaBornatandUrsulaApitzsch). Bristol:PolicyPress,2004,pp.1–15.

Apitzsch,Ursula:Balancingprecariouswork,entrepreneurship,anda new gendered professionalism in migrant self-employment.Biographical methods and professional practice: an interna-tional perspective(eds.PrueChamberlayne,JoannaBornatandUrsulaApitzsch).Bristol:PolicyPress,2004,pp.39–56.

Baumann, Zygmunt: Liquid modernity. Cambridge: Policy Press,2000.

Biographical methods and professional practice: an international perspective (eds.PrueChamberlayne,JoannaBornatandUrsulaApitzsch). Bristol:PolicyPress,2004.

Biography and social exclusion in Europe: experiences and life journeys (eds. Prue Chamberlayne, Michael Rustin and TomWengraf).Bristol:thePolicyPress,2002.

Chamberlayne,Prue:Inter-subjectivityinbiographicalmethods:mir-roringandenactment inanorganisational study.Paperatcon-ference on Biographieforschung im sozialwissenschaftlichen Diskurs,Georg-AugustUniversitätGöttingen,1–3July,2005.

Chamberlayne, Prue: Biographical methods and social policy inEuropean perspective.Biographical methods and professional practice: an international perspective(eds.PrueChamberlayne,JoannaBornatandUrsulaApitzsch). Bristol:PolicyPress,2004,pp.19–37.

Chamberlayne,Prue:Second-generationtransculturallives.Biography and social exclusion in Europe: experiences and life journeys (eds. PrueChamberlayne,Michael Rustin and TomWengraf).Bristol:PolicyPress,2002,pp.229–245.

Chamberlayne, Prue and King, Annette:Cultures of care: biogra-phies of carers in Britain and the two Germanies. Bristol:PolicyPress,2000.

Ehrenzweig,Anton:The hidden order of art.London:WeidenfeldandNicholson,1967.

Froggett, Lynn, Chamberlayne, Prue, Wengraf Tom and Buckner,Stephanie:Integrated practice – focus on older people.ReportoftheBromleybyBowCentreresearchandevaluationproject,UniversityofCentralLancashireandOpenUniversityfundedbytheDunhillMedicalTrust,2002–5,2005,146pp.‹http://www.


210

uclan.ac.uk/facs/health/socialwork/bromleybybow/publications.htm›.

Hanses, Andreas: Soziale Arbeit: Dienstleistung oder Fallbezug? Lecture to the ‘Theorie AG’ Soziale Arbeit. Bielefeld: HausNeuland,Nov30/Dec1,2001,pp.1–11.

International Review of Sociology,Vol7,2003,Nr3.Jones,Kip.BournemouthUniversity.‹[email protected]›.Kontos,Maria:Considerationsonthebiographicalembeddednessof

ethnicentrepreneurship.Biographical methods and professional practice: an international perspective (eds.PrueChamberlayne,JoannaBornatandUrsulaApitzsch). Bristol:PolicyPress,2004,pp.57–71.

Murard, Numa: Guilty Victims: social exclusion in contemporaryFrance.Biography and social exclusion in Europe: experiences and life journeys(eds.PrueChamberlayne,MichaelRustinandTomWengraf).Bristol:PolicyPress,2002,pp.41–60.

Oevermann,Ulrich:A revised theoretical model of professionalisa-tion.Frankfurt/M:Unpublishedpaper,2001,pp.1–27.

Roer, Dorothee and Maurer-Hein, Renate: Biographie und sozialeArbeit–vomtheoretischenKonstruktzurGrundlagepraktischenHandelns.Biographie und soziale Arbeit(ed.AndreasHanses).Baltmannsweiler: Schneider Verlag Hohengehren, 2002, pp.47–61.

Rustin,Michael:Reflectionson thebiographical turn in social sci-ence.The turn to biographical methods in social science (eds.PrueChamberlayne,JoannaBornatandTomWengraf). London:Routledge,2000,pp.33–52.

Schütze,Fritz:OrganisationszwängeundhoheitsstaatlicheRahmen-bedingungen im Sozialwesen: Ihre Auswirkung auf dieParadoxien des professionellen Handelns. Pädagogische Professionalität. Untersuchungen zum Typus pädagogischen Handelns(eds.ArnoCombeandHelsperWerner).Frankfurt/M:Suhrkamp,1996,pp.183–275.

SOSTRIS Final Report (SOE2-CT96-3010), ‹http://cordis.europa.eu/search/documents/documentlibrary/2506EN.pdf›.

SOSTRIS Working Paper I: Social exclusion in comparative per-spective, University of East London, 1997. Available from‹[email protected]›.

SOSTRIS Working Papers,‹http://www.uel.ac.uk/cnr/working.htm›.Wengraf,Tom:Qualitative research interviewing: biographic narra-

tive and semi-structured methods.London:Sage,2001.Wengraf, Tom: Short guide to biographic-narrative interpretive

method (BNIM),2007.Availablefrom‹[email protected]›.

Prue Chamberlayne

211

Primerjavaštudijprimerovinpomenstrategije:iztiskanjesokaizbiografskihmetod

Povzetek

Prispevekseposvečaprimerjanjuštudijprimerovterformulira-njupredlogovpolitičnestrategije,dvehpoznejšihstadijevbiografskeraziskave,sčimerželipoudariti,da jeslednjimapotrebnonamenitidovoljčasa.Preučujetudisprejemljivostdostopnihsociološkihinpo-litičnihkonceptovzabiografskipristoptakonalokalnikotnaevrop-skiravni,terizziv,kigaholističnabiografskaraziskavavnastajanjupredstavljadominantnirevizijskikulturi.Primerjanještudijprimerovlahkoopišemokotbogatprocesvnastajanju,vkateremseprepletajoempiričnimidetajliinsinkretističnomišljenje,rezultatipasoodvisnitakoodnaraveposameznegaprimerakotoddomišljijeraziskovalca.27 Prispevek,kičrpaizprojektaSOSTRIS(Socialnestrategijevdruž-bi tveganja, 1996–1999), se osredotoča na študijo primera Stevena,nezaposlenegadiplomiranegaimigrantadrugegeneracijevBritaniji.Študijavbiografskemmaterialuprikazujevzajemnoigroosebnegaindružbenegatermočiinstrukture.ImplikacijestrategijizStevenovegaprimeraso–skupajssplošnejšimizaključkiostrategijah–vzetiizknjigeprojektaSOSTRISznaslovomBiography and social exclusion in Europe(BiografijaindružbenoizključevanjevEvropi).28

27 Ehrenzweig,The hidden order of art.28 Biography and social exclusion in Europe.
