tfoitnina plačana v gotov in i Cena d in G —
Glasi lo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje
Leto II. —i Štev. 23 N O V O M E S T O , 8. jun i ja 1951 Izhaja tedensko
Poglabljati demokratizem v delu organov oblasti, razvijati aktivnost delovnih imnožic pri upravljanju diržave in socialističnega gospodarstva ter pri izvrševanju vseh drugih družbenih nalog, usmerjati državljane v tvorno razvijanje socialistične demokracije, razvijati kritičnost, dvigati zavest in ponos svobodnega socialističnega človeka — to> je osnovna naloga orga-nizacij Osvobodilne fronte v idejnopolitičnem pogledu.
Iz resolucije III. kongresa O F
V T E D N U M A T E R E IN O T R O K A
Mladinski dom v Semiču — drugi dom belokranjskih sirot
Med p r i j a z n i m i v inograd i nad Semičem v B e l i k r a j i n i se be l i lepa enonadstropna stavba, nekoč last bogateg a t rgovca, danes drug i dom 36 sirot. M n o g i m izmed n j i h so pad l i starši v N O B , neka t e r im so j i h ustaši zver insko p o m o r i l i , nekate r im pa so, p o m r l i PO vo jn i . L j u d s k a oblast sirot n i pozab i la . Poskrb l j eno je, da j i m bo življenje čim lepše i n veselo. Tov. Jankovičeva, up ravn i ca doma, j i m je postala druga ma t i . Skupno z vzgoj i te l j ico T i l k o skrbita.;, da je življenje gojencev lepo i n d a se vzgajajo v prave T i tove p ion i r j e , k i bodo posta l i res dobr i d r žavljani nove Jugos lav i je , za katero so žrtvova l i n j ihov i starši: svoja dragocena živl jenja.
Tovarišici imata p r i svo jem delu lepe uspehe. Sa j so gojenci M lad inskega doma v Semiču najboljši p i o n i r j i v Bel.ii k r a j i n i , v semiški g imnaz i j i p a med najboljšimi d i ja k i . Ob po l l e t ju je b i l samo eden izmed n j ih slabo ocenjen. Udejsitvujejo se tud i i zven-šolsko. N a pus tn i torek so p r i r e d i l i skupno s semiškimi p i o n i r j i dobro* uspelo maška-rado. Odlično so naštudirali igr ico »Hrustač«, s katero bodo ob i ska l i t ud i sosednje p i on i r ske odrede. P a ne samo to. V počastitev desete obletnice ustanovi tve O F so o p r a v i l i P reko 200 pros tovo l jn ih de lovn ih ur na posestvu zadružne ekonomije i n drž pitališča v K r u p i . So med najboljšimi p r i nab i ran ju majskega hrošča, ka j t i zavedajo se, kakšno Vel iko škodo: hrošč lahko nap rav i .
Sovražniki l judstva so se seveda tud i ob t a dom spodt ika l i , češ, vzgajaijo' se brez boga«. ~~ na. ••••-:<:••}•,• n se bre/ w a v i K hi hudiča,
v poštene delovne l jud i , K ! se ne bodlo ba l i nikoigar, bodo pa. pošteni de lovn i l j ud je novega časa. P r a v i l i so tud i kako o t roc i V domu gladiujejo, d a j i h tepejo, da j i h zebe Hdt Najlepši odgovor v a m n a to dajo o t roc i sami, če j i h vprašate a l i b i šli domov. Ne, nikjer n a m n i b i l o tako lepoi kot tu in n ik j e r s e n ismo to l iko lepega naučili!« To t rd i ta tudi m a l i štiriletni Jožek i n njegov bratec z Brezove r eb r i , za katerega se je tako s i lno "•ala n juna mama, k i leži bo lna, t u b e r k u lozna,, v novomeški bolnišnici, dok ler j i n i tovariš iz ok ra j a povedal , k a k o lepo je njenemu Jožku v domu. 2 I
Otroško igrišče v Črnomlju N a pobudo okra jnega odbora A F Z v Čr
noml ju in tov. Pav l inove bodo n a lepem t r a v n i k u za V inarsko ' zadrugo v Črnomlju ured i l i otroško igrišče, k i bo oskrbl jeno z v r t i l j akom, guga ln icami , p l e za ln im i l es tvami m še z r a z n i m i d r u g i m i p r i p r a v a m i za otroško zabavo in razvedr i lo . Načrte za uredi tev Ptroškega igrišča, je oskrbe l referent za, L j u d sko prosveto p r i O L O v Črnomlju, aigilni "tov. Janez Smrekar , svet za prosveto in k u l turo p r i O L O v Črnomlju p a bo za ured i tev igrišča p r i spe va l podporo 15.000 d in . A k cija, za uredi tev igrišča je p r a v i l n o usmerjena že zato., k e r bo vsako podjetje oz i roma de lavnica v Črnomlju i zde la la vsaj en pred---m « t za čim lepšo opremo igrišča. Tako bodo kc>nčno tud i o t roc i iz Črnomlja prišli do pre -P l 0 , tr&bnega igrišča; — C -
i»etovan)e otrok is Bele krajine Svet za prosveto i n ku l tu ro p r i O L O v
Črnomlju je za letošnji v e l i k i šolski odmor o r gan i z i r a l pionirsko, ko lon i jo v Do l en j sk ih Top l i cah. V dveh izmenah se bo v p r ek ra sn i ^ko l io i D o l . Top l i c odpočilo in zabavalo okrog ° « p ion i r j ev .
Nadal je orgainiz ir a i S ve t za prosveto in J u l t U r 0 s sodelovanjem okrajnega odbora dec l m Z B V C r n o m l J u letovanje predšolske
^ sicer v Buto ra ju , pri jaizni vas ic i b l i -^ o t n l j a .
Jo ož i ! ! 1 / 1 0 ' 1 1 1 ' - ! 1 ' k i b 0 d ° Ž e l € l i s e n a t i svo-z do " ^ v i n o Be l o k ra j ino i n s e seznanit i U ( i e : i I - ^ Z r ^ i n s t v o m B e l e k r a j i n e > P 'a se bodb k i t i ! p i n n i r s k e g a pohoda po B e l i k r a j i n i , šola o r San i z i Ta in v dveh izmenah). Vsaka' Dohod B e l i k r a ; i i n i b o P°slala n a p i o n i r s k i bo s B e l i k r a - > m i vsaj enega učenca, k i
J ^ ^ t k o r n novega šolskega le ta prenese l n V a i n doživljaje s p i on i r skega pohoda
ž e n cS V ° ^ e u ć e n c e . v ta namen bodo udele-
S ° t o v a P l ^ n i r & k e e a p o n o c , a p i sa l i tud i dnevn ik
VOLIVCI PREDLAGAJO Take pomoč i si žel i MLO Novo mesto od volivcev
»Zbor vo l i vcev , k i b i m o r a l b i t i redno vsak a dva meseca, je nocoj skoraj i z r edn i zbor, k e r ga že dolgo n i b i l o . . . «
Tako je spregovor i l tovariš J u r i j P i cek potem, ko so ga v o l i v c i II. i n III. terena p re t ek l i ponedel jek zvečer i z v o l i l i poleg tovarišev Mihe-Počervine in Bogdana Vrančiča v delovno predsedstvo zbora vo l i vcev teh dveh terenov. Podobno ugotovitev je na zboru vol i vcev I V in V . teren a , podalo tamkajšnje delovno predsedstvo, v ka te rem so b i l i tovariši dr. Gros , Kočevarjeva in H l a d n i k . D a je s p r i p r a v o zbora vo l i vcev res precej dela, so v o l i v c i zastopnikom! M L O ver je l i , vendar p a to še n i opravičilo', d a zborov ne b i redno sk l i c e va l i v r o k i h , k i j i h je predv ide l zakon.
T a k a je b i l a p r v a ugotovitev n a zbor ih , k i so s icer ' dobro uspe l i i n d a l i v r s to pametn ih predlogov za nadal jnje delo Mestnega ljudi-skega odbora, žal pa je b i l a udeležba vo l i vcev vseh terenov tud i tokrat še zelo šibka. V s a k o m u r , k i dovo l j v i d n i h v ab i l na, zbor n i prezrl> p a n i b i l o žal, da je slišal obračun dela M L O , njegovega izvršnega odbora in gospodarskih podjet i j .
P o k r a t k i h preg l ed ih zgodovinsko 1 pom e m b n i h ukrepov našega vodstva v zadnjem času, k i so j i h poda l i člani izvršnega, odbora M L O , so poročali o delu M L O i n l oka lnem gospodarstvu mestn i odbo rn ik i . Tako je na zbo ru vo l i v ce^ II. i n III. terena govor i l p r ed sednik M L O Jože Udovič, gospodarsko poročilo p a je podal prof . K a r e l Bačar.
O b s e ž n o je delo Mestnega ljudskega odbora D a b i M L O lahko b i l vsestransko kos
številnim nalogam, k i j i h razvoj, mesta z oko l i co postav l ja ta pred njega, b i m o r a l i b i t i de l avn i v s i člani M L O Z a l v Novem mestu še n i tako. Poročilo s icer ' n i povedalo, kdo i zmed odborn ikov se i z m i k a s e j am i i n ne pomaga izvršnemu odboru, n a ramena katerega — tako je izzvenelo v poročilih — let i jo s k r b i i n g lavna teža odgovornega vodstva, s l i šali p a s m o vendar , da v s i člani niso b i l i dovol j de lavn i . Skoda , da t a k i h odborn ikov poročilo M L O n i predstav i lo zb ran im vo l i v c e m . Upamo , da bo takoi prihodnjič, sa j se zb i ramo n a zbore vo l i vcev p rav zato, d a bomo spozna l i dobro i n slabo v našem, odločujočem mestnem telesu. .. , ,^L_
V o l i v c i d o s l e j n i s o p o s e g a l i v d o v o l j n i i n po t rebn i m e r i v delo M L O . Izvo l i tev Svetov državljanov i n komis i j pjfi neka te r ih mes tn ih poverjeništvih pomeni dejansko! v po lnem pomenu besede prenose ob last i v roke l j udsk ih množic. Sve t i državljanov so poleg
de lavsk ih svetov ena naših izredno pomembn i h pr idob i tev . S sveti bodla de lovni l judje soodločali v u p r a v i M L O Dosle j so b i l i v N o v e m mestu že i zvo l j en i svet i z a k o m u nalne zadeve, za kmet i j s tvo i n gozdarstvo, za stanov, zadeve, za k u l t u r o i n prosveto, za l judsko zdravstvo, za soc. skrbstvo, za gostinstvo i n tu r i z em, z a , sadjarstvo i n v ino gradništvo ter svet za olepšavo i n obnovo mesta. V teh ' 9 svet ih bodo v o l i v c i najtesneje sode lova l i s pove r j en ik i M L O .
Poročilo o dosedanjem delu M L O je b i l o skrbno sestavljeno i n je dalo z b r a n i m vo l i v cem točen vpog led v poslovanje M L O . (Op. uredništva,: poročilo bomo ob j av i l i v p r ihod n j i številki, da se Docio z n j im seznana i vs i , k i na zboru vo l i v c ev niso b i l i ) .
N i čudno, da je b i l o zato tud i razpravljanje vo l i vcev izredno plodno, pametno, p o l no dobr ih predlogov in nasvetov. Tako pomoč si M L O v resn ic i želi od svoj ih vo l i vcev .
Zdrava kritika rodi nove pobude za bol jše delo Kaj, so ugotav l ja l i v o l i v c i po> poročilih?
V zadnjem času se je začelo v Novem mestu res de lat i . Navz l i c napakam i n poman jk l j i vos t im se je mesto p r emakn i l o z mrtve točke, k a r je nedvomno zasluga, prave s k r b i M L O za razvo j i n napredek k ra ja . C e b i de la l i tako od leta 1945 dalje, bi biloi Novo mesto danes obnovl jeno. Spomn imo se samo, pros t ih finančnih sredstev i n delovne sile, k i je b i l a v l e t ih 1945, 1946 in 1947 na razpo lago za
l o k a l n a dela, pa ugodnih p r i l i k n ismo zna l i i zkoT is i i t i . S t a k i m i i n podobn imi ugotovitv a m i so da l i v o l i v c i pr i zadevnost i de lavn ih odborn ikov M L O i n njegovemu izvršnemu odboru nedvomno pr i znanje .
N i p a ostalo samo p r i teh ugotov i tvah. D a n i šlo brez napak, ve vsakdo V o l i v c i tud i o tem niso molčali. Zene so se prve oglasi le i n k r i t i z i r a l e slabo p r esk rbo mesta z m lekom. D a ta res n i v redu , k a k o r tud i ne p resk rba
Za kulturni dom v Trstu Doslej so bile zbrane na Dolenjskem na
slednje vsote za pomoč pri graditvi kulturnega doima naših bratov v Trstu:
»Pioniru 100.000 din, sindikat Okrajnega magazina Črnomelj 5000 din, Mestni odbor AFž Črnomelj 2000 din, sindikat invalidskih podjetij Novo mesto 700 din, sindikat splošne bolnišnice Novo mesto 1000 din, Mestni odbor Zveze borcev Črnomelj 2000 din, zbirka mesta Črnomelj 12.000 din, Krajevni odbor OF Preloka 3000 din, sindikat okrajnega ljudskega odbora Novo mesto 3803 din, kolektiv uredništva in uprave Dolenjskega lista, 5600 din, K U D Gradac 2000 dlin, tovarna Belsad 389 dlin. Gozdno gospodarstvo Novo mesto 2010 din.
Poročil iz okrajev Kočevje in Trebnje še nismo dobili
Člani Osvobodilne fronte n a Dolenjskem: fašisti so požgali kulturni dom naših tržaških bratov! Dokažimioi z dejanji, dia mislimo na našo kri za krivično potegnjenimi mejami, podprimo napore tržaških Slovencev, da bodo zgradili nov dom kulture!
Kulturnoumertniška društva, ustanove, pod-jtetjla, tovarnei, organizacije AFž, mladine,
Zveze borcev, sindikatov — zbirajte prostovoljne prispevke za kulturni dom v Trstu, prirejajte prireditve v korist dom a tržaških Slovencev! Športna društva, telovadne organizacije, gasilci, lovske družine — prirejaj-
.ite javne nastope in tekmovanja, katerih čisti dobiček namenite za kulturni dom naših bratov in sestra v Trstu!
Vinogradniki 1 Antiperonosporičnai postaja Grm — Novo
mesto opozarja vse vinogradnike dolenjskega in posavskega vinogradniškega rajona (Krško, Novo mesto, Trebnje im Črnomelj), dai je zaradii neugodnih vremenskih prilik velika nevarnost izbruha peronospore. V kolikor še nisite opravili prvega škropljenja vinske trte proti peronospori, storite to takoj, sicer vas bo peronosporična okužba prehitela.
Inž. Dušan Grum se je poslovil od „Pionirja"
P r i l j u b l j e n i d i r ek to r »Pionirja«, največjega dolenjskega podjetja, tovariš inženir D u šan G r u m se je po dveh l e t ih uspešnega dela na Do len j skem pos lov i l od svo j ih gradb incev . P o službeni po t r eb i je b i l prestavl j en na novo odgovorno mesto, mesto novega d i r ek to r ja p a je prevze l tov. K r u l c .
Tovariša inž. G r u m a so v p r e t ek l i h l e t ih spozna l i i n v z l j u b i l i v s i g radb inc i v dolenjs k i h ok ra j ih . P o d njegov im požrtvovalnim i n spretnim, vodstvom se je k o l e k t i v u t rd i l i n posta l sposoben za izpolnjevanje najtežj i h p l a n s k i h nalog. O tem dovol j govori jo številna priznanja,, zastave, nagrade i n častn i naz i v za,služnega k o l e k t i v a LRS.
N a pr i j e tnem družabnem večeru z delavc i i n nameščenci podjet ja se je tov. inž. G r u m p r e t e k l i teden .pos lov i l od »Pionirja« i n Novega mesta. K a k o . je b i l p r i l j ub l j en v k o l e k t i v u , so pokaza la d a r i l a i n dip lome, k i so m i u j i h izročili s i nd ika lna podružnicai, pa r t i j ska organizac i ja , m lad ina podjetja i n zas topn ik i posameznih gradbišč. N a družabnem večeru so se pos l o v i l i od zavednega i n predanega ak t i v i s ta tud i p r eds tavn ik i oblast i i n Part i j e , vs i pai so m u želeli na novem mestu čim več uspehov
z m e s o m , ve v mestu vsakdo. Snaga navz l i c f ebruarskemu od loku M L O še mars ik j e n i taka , kot b i m o r a l a b i t i , kazensk ih posledic pa kršilci od l oka še niso občutili v po t r ebn i m e r i , sicer b i šlo drugače. B o r b a p ro t i ameriškemu k a p a r j u je obvisela, letos na suh i v e j i — ljudje so mnogo dreves očistili, s škropljenjem p a je šlo slabo. Kopališče ob K r k i postaja vedno slabše: sp lava n i več, b a r a k a je precej demol i rana , ob l jub l j en i podaljšek doi mosta i n ured i tev dohoda do vode p a je osta la samo želja kopa l cev P r ehod čez železniški most prekoi pap i rna te vojske še n i prišel, l judje p a morajo v lepem i n grdem v r emenu iz Smihe la , I rce vas i i td . hodi t i skoz i Kand i j o v mesto, k a k o r dai b i b i l i podp l a t i tako poceni, i n čas tako brezpomemben.
Cez G r m i n Maro f vozi jo av tomob i l i i n motor is t i , k a r na j b i se prepovedalo , so pred laga l i v o l i v c i . N a ured i tev Ragovega loga, k a m o r bo vod i l n o v i most. k i so' ga že začeli postav l jat i med obema stanovanjskima, b lok o m a n a Gerdešičevi cesti, je treba m i s l i t i že zdaj
P i k r e opazke so padale na račun d iv jan ja šoferjev skoz i mesto in dost ikrat vse pre malo nadzorovan promet po p rome tn ih organ i h . P r eneka t e r i tisočak b i že m o r a l i plačati d i v j i vozači i n "ko lesar j i za številne pre stopke, s k a t e r i m i ogrožajo življenje meščanov i n kršijo cestno-prometne predpise. Novo mesto je menda eno r e d k i h mest, k i ne pozna nočnih ur ; razgrajači si dovol jujejo mars ika j , k a r b i mora lo zan imat i L judsko mi l i co v mestu. — Jezdenje na stezi ob K r k i naj se prepove.
Pred log , da b i imelo Novo mesto vsaj dva mestna miličnika, k i bi skrbe la samo z a red v mestu i n najbližji oko l i c i , so v o l i v c i soglasno spre je l i i n poob las t i l i M L O , d a pokrene tozadevne k o r a k e . Sedanja po|s|tajla L M i m a preobširen obseg, d a b i se miličniki mog l i podrobneje zan imat i za promet i n red v mestu. — V o l i v c i so razpravljali o v r n i t v i t i skarne v Novo mesto, saj je znano., d a ima mesto stoletno t i skarsko tradicijo, i n b i v r n i tev t i skarne samo poživila razg ibano k u l t u r n o življenje v mestu i n v vseh do len jsk ih o k r a j i h , na d rug i s t ran i pa olajšala izhajanje loka lnega t edn ika .
V o l i v c i IV . i n V . terena so k r i t i z i r a l i nesnago na mostu v K a n d i j i , k j e r je b lata oz. prahu več k a k o r na cestah. Živahno so raz-
i v l j a l i tudi glede pot i na K r k o , p red laga l i ustanovi tev turističnega društva, k r i t i z i -
i so nered i n nečistočo p r i skladišču pod-ja za rejo prašičev v K a n d i j i , k jer so stro-vso z imo i n spomlad i zpostav l jen i dežju,
želeli^ so po jasn i l zarad i neure jen ih r a i z m e r v t rgov inah i n podružnicah. D r Gros je poudar i l , da j e nesmiselno mašiti s i ušesa p r ed napakami , k i so se delale v mestu. Regu la c i j sk i načrt mesta se de la n. p r že desetletja, stane lepe tisočake, naprav l j en p a še ven dar le n i tako, k a k o r se bo i n se že mesto dejansko razv i j a .
O d b o r n i k i so pojasnjeval i v o l i v c e m ukrepe , k i j i h je M L O izdaja l i n upošteval p r i tem predloge organizac i j O F , odgovar ja l i p a so tud i n a stavl jena vprašanja. Pokaza lo se je, d a se l ahko le n a tak način razčisti mars i ka t e ra nejasnost, vo l i v c i p a še seznanjajo s težavami, k i j i h pred M L O n i malo. Odborn i k i M L O So poročali o izvršitvi sklepov, k i so b i l i sprejet i n a zadnjem zboru vo l ivcev . Večina predlogov vo l i v cev j e b i l a i zpolnjena, neka t e r i sk l ep i p a imajo t r a jno ve l javo i n se že izvajajo.
S k l e p i , k i so b i l i i z razprav l j an ja vo l i v cev sprejet i , soi dokaz, da pomeni jo zbor i vol i vcev v e l i k o več, k a k o r smo doslej od n j i h m i s l i l i . V luči vse globlje i n popolnejše demokrat i zac i j e našega življenja postajajo n u j nost, p lodove zboirov vo l i vcev pa spoznavamo i z dneva v dan bol j , saj dobiva tud i Novo mesto — novo l ice
p r ;
J i
V K o č e v j u tlakujejo cesto Kakor druga dolenjska mesta, tako
je tudi Kočevje potrebna boljše ceste, že v jeseni so začeli graditi za Kočevjem novo cesto, ki bo v času, ko bodo staro tlakovali, služila vozilom. Navzlic slabemu vremenu je bila ta, čez pol kilometra dolga cesta, zadnje dni aprila izročena prometu. Zdaj so se začela dela na glavni cesti v mestu. Napeljali bodo kanalizacijo, nato pa cesto tlakovali. Delavcem okr. gradbenega podjetja bodo pomagali fronlpvci in mladina, saj se zavedajo, da se bo promet po tlakovani cesti v Kočevju zelo izboljšal, manj pa bo tudi blata in prahu. O uspehih del na cesti bomo še poročali. F . **
Slike iz Šenijernejske doline Vedno radovedna dopisniška vest me je
lepega majskega ju t ra spravi la i iz mesta po eesti p r o t i St. Je rne ju . P r i j e tna pot je to. Opo jno diši razcvetajoči bezeg, p 0 n j i v ah ob cesti so p r v e r ed i pokošene detelje. Te so letos i z redno debele, da j i h kosec s koso koma j preb i j a . Ponekod, posebno medi St. Je rne j em i n Orehovicoi okrog Stare vas i , so kozo l c i že p o l n i lepo dišeče detelje. K r m e bo dovol j , p a tud i l e t ina lepo kaže. Ce ne bo kakšnega z rn ja iz oblakov, bomo letos i m e l i letimo kot že dolgo ne.
K e r sem že omen i l S taro vas, naj povem, dla me je zelo zan imalo , zakaj se vas imenuje S ta ra . N i s e m opaz i l , da b i b i l a ta vas up ra vičena do tega imena bolj kot ka t e rako l i d r u ga naša vas. L a h k o b i se imenova la tud i n . p r . K l anec . M o r d a zato;, k e r sta t a k i nap i sn i t ab l i nab i t i n a s tar i v r b i ob cesti
Lepi k ra j je St Jerne j s svojo s l ikov i to oko l ico . Toda, če m i Sentjemejčani ne zamer i jo , prostor s red i trga na križišču cest. m i n i p r a v nič všeč. Preveč je podoben osk u b l j e n i goski . Neka j ure j en ih gredic, mor da nekaj k l o p i i n še kakšno drevo- za senco, to b i pros to ru dalo čisto drugačno l ice . P r e pričan sem), da v St. Je rne ju tudi, na to m i sli jo. P r a v o nasprotje temu pros toru je pro^ štor ob potočku med g lavno cesto in spodnj im mostičkom p r i nov i t ovarn i . Skora j b i lahko p i s a l o bodočem zoojoškem v r t u . .
Nova tovarna — ponos Sentjernejčanov »Našo novo tovarno si oglejte!« so m i rek
l i znanc i i n n i sem si da l dvakra t reči. Iz bivše Ustro jeve garaže so v k r a t k e m času •uredi l i v e l i k o svetlo dvorano z a >to|varno e l ek t rouporov za rad io aparate , p r v o te vrste v Jugos lav i j i . T o va rna je s t ransk i obrat podjet ja za te l ekomunikac i j e v L j u b l j a n i i n je že začela obratovat i . S i c e r obratuje še v ma jhnem obsegu, k e r je treba, prej strokovno usposobi t i domača dekleta, ka j t i v tov a r n i bodo zaposleni izključno domačini i n to samo ženske. Ze p r i hodn j i mesec bodo zapos l i l i v t o va rn i 40 žensk, ko bodo p a doz i d a l i nad dvorano še eno nadstropje, se bo število zaposlenih povečalo. V dvo ran i so nameščeni v s i po t rebn i stro j i , 7 dekle t pod vodstvom s t rokovn jakov pa se že p r i d n o vad i v p r o d u k c i j i teh dokaj d r obn ih predmetov. P r v i i z d e l k i so že p r i p r a v l j e n i z a odpremo. V t o va rn i bodo i zde l ova l i tudi e lektro l i te . U p r a v n i k tovarne se zelo pohva lno izraža o i zda tn i pomoči kra jevnega l judskega odbora tako p r i ure jan ju pros torov kot p r i zb i r a n j u kadra . P ros to r okrog nove tovarne je ograjen, v n jem p a se p o d i po t r a v i 200 kokoši i n 150 piščancev. D i r e k c i j a podjetja i m a urejeno poleg tovarne še farmo za rejo kokoši. Pozneje bodlo i m e l i t ud i prašičerejo,.
P o u d a r i t i mo ram, da je tovarna res lepo ure jena Sentjemejčani so lahko ponosni nanjo, saj bodo i m e l i od nje le ko r i s t i .
V kmetijski zadrugi pridno odkupujejo zdravilna zelišča
T r g o v i n a kmet i j ske zadruge je založena z b lagom kot m a l o k a l e r a v okra ju . No, če b i iimeli k a j l e tn ih čevljev, sandal i n p a kvasa , b i se promet v t r g o v i n i še povečal, k l j u b t emu p a presegajo mesečni p l an prometa , odkar je t rgov ina sproščena V teku je odk u p z d r a v i l n i h zelišč, ka t e r i h SO o d k u p i l i že čez 1000 kg. Ce b i dob i l i pravočasno cene, b i b i l a odkup l j ena količina ve l iko večja. Po-s lovodk in ja tov.. R e z i k a je prepričana, da bodo k l j u b temu o d k u p i l i določene količine.
O d k u p zelišč i m a zadruga dobro organ i z i r an . V e l i k p l aka t na oknu z naveden imi cenami posamezn ih zelišč, z raven p a ras t l i ne z d r a v i l n i h zelišč; v sakomur pokažejo., ka j je treba n a b i r a t i i n k o l i k o dob i za nabrana zelišča. P r a v ko sem b i l v t r gov in i , je neka ženska p r i n e s l a sveže sad ike ba ld r i j ana i n gozdnega korena , ka tere so v sad i l i v lončnice
za vzorec. D a imajo l judje smise l z a nab i r a nje z d r a v i l n i h zelišč, sem v ide l p r i šolarjih, k i so, vračujoči se opoldne i z šole, m imogre de n a b i r a l i cvetje p l a v i c . P r a v i j o da so cene k a r primerne,, le za posušeno" l ist je ko p r i v e se jrim zd i p r ema lo 80 d i n z a kg .
»Delavnica« zadružnega sklada v St. Jerneju
P r i z n a t i mo ram, da me je »vremenska delavnica« zadružnega sk lada močno razočara la . V r e m e n s k a p r a v i m zato, k e r se lahko v njej de la samo v l epem v remenu. Imena de lavn ica p a tud i ne zasluži, ka j t i je del stare podrt i je i n ne moderna delavnica^ k i naj b i pomagala zadružnikom p r i k a p i t a l n i h gradnjah. Neka j m i z a r s k i h strojev i n m i za r sk ih stolov je nameščenih v na po l p o d r t i l u k n j i , brez vrat , oken i n stropa. G o r n j i de l stavbe je brez sten, s t reha je lukn jas ta , tako da dež neov i rano pada, v »delavnico«. S i c e r imajo načrt preure jene stavbe že narejen, toda če ne bodo za njegovo uresničenje takoj začeli de lat i , bo jesensko vreme gotovo pregnalo res dobro voljo- tovariša Cve lbar ja , d a b i o r gan i z i r a l pošteno de lavnico . M i m o grede naj še omenim, da leži z a stavbo, k jer je de lavn ica , k u p starega železa, katerega so v tednu za zb i ranje odpadkov p rav gotovo tud i našli.
Prevrat ekonomije na Brezovici Številni nov i s t ro j i i n mehanizac i ja na
ekonomi j i n a B r e z o v i c i kaže, da se je tu izvršil p rev ra t v naprednem smis lu . Sedanj i lastnik, podjetje L i tos t ro j iz L jub l j ane je prevze lo od inva l idskega podjetja letos v m a r c u kaj žalostno dediščino: s labo obde lan a po l ja , v h l e vu 7 mršavih k*av , 7 kon j i n 16 r i l cev , p a še vrsto) posledic slabega gospodarjenja. V dob r ih dVeh mesec ih je pod upravo tov. Žagarja i n ob i zdatn i pomoči p o d jet ja i n l judskega odbora ekonomi ja n a p r a v i l a ogromen skok napreji. N a mesto 7 repov neznane pasme goved je sedaj v h l e v i h 26 glav po večini sive montafonske pasme z rodovn ikom, število r i l c e v pa se je dv ign i l o n a 93 in se dnevno dv iga. Število konj se je znižalo, k e r j i h nadomešča t raktor .
Skoro vse delo oprav i jo s stro j i . Se celo vodo črpajo iz vodn jaka z električno črpalko . Letos so posad i l i k r o m p i r j a 7.5 ha, pose
j a l i ovsa 3 ha, pšenice imajo posejane 19 ha , ječmena 7 ha, 3 h a p a imajo v r t n i h t e r 24 k v a d r a t n i h metrov t o p l i h gred. V i n o g r a d v i z m e r i nad 2 h a i m a po večini 'stare trte i n je b i l l a n i p r a v tako precej zapuščen, saj drugič sp loh n i b i l kopan . Letos ga p r a v te dn i drugič kopl je jo i n k a r lepo kaže:
D a so mog l i zasadit i t o l iko površino s k r o m p i r j e m , p r a v i up ravn ik , se mora jo v precejšnji m e r i z ahva l i t i okra jnemu pover-jeništvu za kmet i j s tvo , k i j i m je dalo n a razpolago lepo količino prvov rs tnega semenske--ga k r o m p i r j a . N a ekonomi j i , k i je ena največjih v okra ju , je stalno zapos len ih 20' l j ud i , ob sezonskih de l ih p a s i pomagajo še z na--jeto delovno si lo. K j e r je le mogoče, i z v r šujejo vsa de la v ako rdu . Z a n i m i v o je, da so od 8 delavcev, k i j i h je podjetje poslalo v pomoč p r i sezonskih de l ih , štirje i z j a v i l i , da ostanejo za stalno na ekonomi j i , tako j i m je kmečko delo všeč. N e k o l i k o teže *jte z zapos l i tv i jo domačih ljudi,, k e r zahtevajo poleg plačila i n hrane še v ino , k e r se baje po n j ihovem brez v i n a ne da p r a v nič delat i . Pos led ica prejšnjega slabega gospodarstva so se odražale tud i v številnih ta tv inah, k a r pa so sedaj odločno za t r l i
V načrtu imajo še ured i tev kokošnjakov, za škropljenje v r t a p a bodo v k r a t k e m na mes t i l i posebno črpalko. Iz prejšnjega zanemarjenega silosa so s i že u r e d i l i k opa ln i bazen za delavce. K e r se je z boljšo organizaci jo dela. stori lnost povečala, je tud i zaslužek posameznega de lavca dokaj lep: 5 do 7000 d in n a mesec. De l a v c i so razpora jeni po br i ga dah. V s a k večer imajo sestanek, na, ka t e r em se pogovor i jo 0 de lu za p r ihodn j i dan. P r a v tako imajo tak sestanek ob koncu tedna i n meseca. V s i ae l avc i in uslužbenci so člani s ind ika lne podružnice, t r i j e od n j i h ak t i vno sodelujejo p r i k u l t u r n o prosve tnem de lu v St. Je rne ju . Z a pomoč p r i uprav l j an ju ekonomi je imajo 5 članski sosvet. Odnos i s sosedi i n tud i s k r a j e v n i m l judsk im' odborom so dobr i L e vprašanje stanovanj za uslužbence ekonomije se menda kot povsod tud i tu počasi rešuje.
Čeprav so l i tostro jc i doživeli p r i prevzeman ju ekonomije p r a v i ognjeni k r s t od pre j šnjega u p r a v n i k a , kot so m i to povedal i domačini, se vendar niso ustrašili težav i n so že vložili ob i lo naporov, da se bo ekonomi ja v k r a t k e m času spremeni la v vzorno socialistično gospodarstvo,
K M E T I J S K I S V E T O V A L E C
B e l o k r a n j c i , a l i jo p o z n a t e ? kor is t jo uve l j a v i l a v V jeseni 1950 so v B e l i k r a j i n i prvič se
j a l i o l jno repico. To je b i l a poizkusna, setev, da b i ugotov i l i , če; i n k a k o bo ta i n dust r i j ska ras t l ina uspeva la . Dosle j se je zelo dobro razv i j a la . Setev je b i l a v jeseni s icer neko l iko zamujena, ponekod; tud i za mesec dn i , vendar p a je milai z ima ugodno v p l i v a l a n a razvo j oljne repice. Ras t l i na je že n a vseh p o i z k u s n i h parce lah odevetela i n obeta lep pr ide l ek . Dozore la bo v prvi polovici junija. Z a r a d i tega že zdaj opozarjamo lastnike parce l , da zasledujejo razvoj i n dozorevanje repice. M o r d a bo ras t l ina k je prezore la i n se b i lahko začela, os ipat i . Po -žeti jo je treba., ko, b 0 približno tričetrtina plodov dozore l ih , delo p a je t reba op rav i t i v zgodnj ih ju t ran j ih urah .
K a k o r vse kaže, je o l jna rep ica p r i m e r n a ras t l ina za be lokran jsko zemljo in podnebje
i!;iiii;i»ii!iiyi!lil!Hlin
Obiščite razstavo f i o let Osvobodilne fronte* Razstava je odprta do io. junija
o n i i i M i o m ^
t e r se bo lahko pol jedelstvu.
K a k o r vsaka .novost, je seveda tud i ta ras t l ina m o r a l a p r eb rod i t i začetne težave. P r v a je b i la ta, da so jo kmetje večinoma zamen java l i s p leve lno repico. V Je rne j i v a s i sta n. p r £ n j i v i z l epo rastočo o l jno rep ico , k i so jo zamenjava l i s p l eve lno re p ico . T u d i kmečka de lovna zadruga v M e t l i k i i m a po i zkusno parce lo Mimoidoči l judje so zmajeva l i z g lavami , češ, k a k o dopušča, zadruga t o l i ko p l eve la na svoj i n j i v i . K o so po natančnejšem opazovanju opaz i l i med rastl i n a m i vrs te in raz l i ko med von jem cvetne o l jne i n p leve lne repitee, so se šele prepričali o nov i r a s t l i n i — o l jn i r ep i c i .
G r o b a napaka za rad i slabega poznavanja r a s t l i n b i se b i l a skoraj z god i l a na okra j n e m posestvu Zas tava k i spada pod V i n o -mer . Zas topn ik uprave je ob preg ledu n j i v na posestvu naročil tamkajšnjim l judem, | da mora jo pokos i t i vso o l jno repico. N a sre- I čo naloga n i biLa' izvršena, o l jna rep ica , k i j je b i l a i zmed vseh po i zkusn ih pa rce l n a tem | posestvu ed ina pravočasno posejana, p a je b i l a tako rešena p r e d uničenjem
Inž. P . D .
pKOJnet, tuHuzAtn in gostinstva S l i k a be lokranjskega gospodarstva se jei
v zadnj ih l e t ih zelo i zpremeni la . Svojčas je b i lo v B e l i k r a j i n i pet gospodarskih in kupčijskih središč: Črnomelj, M e t l i k a , Semič, S t a r i t rg i n V in i ca . Promet je posredovala de loma železnica, de loma p a pošta Dru&ih zvez razen zasebnih vozn ikov n i b i lo . Pred vojno začeta p roga Črnomelj—Vinica— V r bovsko je obstala p r i začetnih del ih, čeprav je zelo potrebna. Najnujnejše pa b i b i lo , daj b i dogradil i , progo Črnomelj—Vinica. Kdorj opazuje skoraj vsakodnevne žalostne prizore p r i avtobusu n a V i n i c i i n skoz i na pot i do Črnomlja, m o r a b i t i zagovorn ik čim hitrejše dograditve te komaj 18 k m dolge i n že deloma zgrajene proge Z avtobusom je danes kočljivo. Prideš v Črnomelj, hočeš na V i n i co, avtobus je pokvar j en . Prideš v nedeljo — avtobus ne voz i , Prednost imajo »službeni mesečarji«, potem; »službeni«, — nato ostali. T a m je jok i n prošnje, v endar — avtobus je premajhen, da b i lahko odpel ja l vse potn i k e v Črnomelj. Iz sosednje Hrva t ske so vsakdan j i gostje de lavc i , k i delajo, v Črnoml j u .
Nič boljše n i , če potrebuješ voz n a V in i co . Ob le ta t i moraš vso V in ico ' i n ga m o r d a končno še ne dobiš, z last i ne ob slabem vremenu Železnica b i odprav i l a vse nedostatke t a k o za l jud i k a k o r tudi za tovore. S tem, da b i podaljšali progo do V i n i c e , b i postala V i n i c a takorekoč predmestje Črnoml ja . S tanovan jska k r i z a v Črnomlju b i s e
ublažila, k e r b i mars ikdo dob i l stanovanje v k r a j i h ob prog i . Cas potovanja b i se skrajšal, k a r p a je zelo važno, najmanj 20 k i l o metrov i z Hrva t ske b i p r i t e gn i l promet na V i n i c o
O t u r i z m u danes- v B e l i k r a j i n i ne moremo govor i t i , das i ravno so dani vs i pogoji) da b i p rav tu r i z em postal pomembna g o s p o darska veja. Ce la B e l a k r a j i n a je en sam: spomenik narodnoosvobodi lne borbe, polna je zgodov insk ih i n k u l t u r n i h znamenitost i , p r i r o d n i h lepot, ogromno je ohranjene pristne fo lk lore , s t a r ih plesov i n običajev. — Občutno je pomanjkanje gostišč, saj je odprt ih komaj 20 gostim., k i n i k a k o r ne zadoščajo pot rebam prometa . Ne redkokra t se zgodi, da celo službeni p o t n i k i ne dobijo prenočišča ne v Črnomlju i n ne v M e t l i k i . T u stoji že več kot 10 let lepa i n v e l i k a stavba poleg prosvetnega dotm a i n služi za shrambo slame, namesto da b i se v z i da l a okna i n vrata i n
služila l judem bod is i za stanovanja a l i druge potrebe . T v r d k a Okroglič i z Novega mesta je dob i l a svojčas ze vsa m i z a r s k a dela plačana. A l i ve za to p l a n s k a komis i j a v
Črnomlju? Kopališča niso' obnovl jena, p lan i n s k i d n m n a M ; n<>vi j<- prižii.-m, Tflar~ s ikatera iztetna točka p a je zarad i " slabih p rome tn ih razmer nedosegljiva-.
E n k r a t n i obisk po vseh be l ok ran j sk ih g°; stiščih takoj pove, da man jka t u mars ika j . T u d i v gost instvu bo treba začeti z ukrep i za večjo snago, h ig ieno i n boljšo postrežbo-
Vprašanje tu r i zma i n gost instva je v Be l i k r a j i n i zelo važno. O tem naj b i razpravl j a l i tudi praktično,, ne samo v besedi.
B. R.
N O V E K N J I G E Prejeli smo v oceno: F e r d i n a n d Trene ; K i san j e k r m e ( s i l i r a
nje) . Založba Kmečke knj ige . T a k o gradimo soc ia l i zem n a vas i ( P r v i zbor s lovensk ih zadružnikov). A . Petričič: P o m e n k i o kme t i j stvu.
Socialistično kmet i js tvo, r e v i j a Kmečke knj ige, štev. 1, l e tn ik II.
Živinorejec po l j udn i mesečnik za pov zd i -go živinoreje. Založba Kmečke knj ige, L jubl jana, štev. 2, leto I.
Sadjarstvo, v inars tvo v r tnars tvo štev. 5. leto III-
33 Šele zdaj bodo splošne kmetijske zadruge v celoti prišle do svoje veljave!"
V zvezi z nov im načinom sproščene t r govine je naš dop isn ik s tav i l nekaj vp ra šanj p redsedn iku okrajne zveze kme t i j sk ih zadrug Novo mesto, tov, Stanetu S m i d u .
Kako so kmetijske zadruge sprejele nov način sproščene trgovine?
»Vse naše splošne kmet i jske zadruge so I nov način trgovine toplo pozdrav i l e . Sedaj šele bodo lahkoi prišle do vel jave, k o bodo prosto odkupova l e i n nabavl ja le blago po las tn ih pobudah Sedaj se bo tud i pokaza lo , k d o je bolj sposoben in kdo bo m o r a l p r e p u s t i t i svoje mesto bo l ji sposobnemu. Seveda bo nekaj manjših zadrug, k i že pre j niso imele možnosti za obstoji, odpadlo i n se priključilo najbližji močnejši kme t i j sk i zadrugi . Take kmet i j ske zadruge so Gornje 1 Sušice, Sela -H inje i n Ratež.«
Al i bo vsaka zadruga za sebe odkupovala in prodajala tudi izven okraja ali države, ali pa bo kakšno drugo posredniško telo v okrajnem merilu?
»Prvotno smo m i s l i l i , da b i b i l i v ok ra j n e m m e r i l u dve o d k u p n i podjet j i : dosedanje odkupno podjetje i n trgovsko, podjetje okra j ne zveze k m e t i j s k i h zadrug. N a predlog sam i h zadrug p a je sedaj dogovorjeno, da bo te posle prevze lo trgovsko podjetje O Z K Z , ka t e r emu "se priključi še odkupno podjetje.
»DOLENJSKI LIST«
P r i našem t r govskem podjet ju bo poseben oddelek za odkupe, k i bo zajemal vse odkupljene količine od vseh zadrug i n j i h vnov-čeval v imenu zadrug bod i s i n a domačem trgu, bod is i v d r u g i h r e p u b l i k a h a l i p a v inoz e m s t v u O d pre j e t ih dev iz bo vsaka zadruga pre j e la to l iko , k o l i k o r bo- d a l a b laga. S icer p a bodo trgovsko' podjetje v o d i l i sami člani zadrug potom i z vo l j en ih članov upravnega odbora kot upravnega organa podjetja«.
Kaj bo trgovsko podjetje v glavnem lahko nudilo na trgu bodisi v druge okraje aH republike ali: pa za izvoz?
»V g l avnem bo podjetje nud i l o n a t r g apno, vse vrste lesa i n desk, sadje, vse gozdne pro izvode , zd rav i lna zelišča, gozdne sadeže, i zde lke domače obr t i , suhe gobe., živino i td . Na j povem, da je med zadrugami v e l i ko zan iman ja za odkup naveden ih predmetov. Samo zadruga v H i n j a h je p r i j a v i l a za pro dajo 20 vagonov apna. Z odkupom izde lkov domače o b r t i se bo ta še bolj poživila. N a veza l i smo že st ike za rad i zamenjave r a z n i h predmetov v d r u g i h r e p u b l i k a h i n dob i l i dokaj ugodne ponudbe. Seveda bodo zadruge t u d i vse poljake p r i d e l k e odkupova le i n j i h po zadost i tv i domačega trga prodajale n a d r u g i h t r g i h Zadruge se pr ip rav l j a j o , da bodo prodajale razne p r ide lke tud i n a sto jnicah v N o v e m mestu,.«
Kaj pa z nabavo blaga za potrošnike sedaj, ko ni več obveznega razdeljevanja?
»Bi l je že sk ra jn i čas, da se je obvezno razdel jevanje b laga odprav i l o . V naših zadrugah je sedaj mnogo več b laga kot ga je b i l o pre j i n vel iko; večja i zb i ra , tako d a so v tem pogledu vse pritožbe prenehale . S i ce r še vedno nabav l j a blago za vse zadruge v ok ra ju t rgovsko podjetje O Z K Z , vendar ima vsaka zadruga možnost, da s i v skladišču i z bere blago in vzame tisto, k i ga sama, hoče. Posrečilo se n a m je naveizati st ike z r a z n i m i p r o i z v o d n i m i podjet j i v državi, tako d a bomo l ahko v bodoče n a k u p i l i še več b l a g a i n še v večji i z b i r i . Zadruge n a m sprot i javl jajo želje potrošnikov, te p a so n a m potem glavno napot i l o p r i n a k u p i h blaga P reg l eda l i smo zaloge vseh zadrug glede neidočega b l a ga i n ugotov i l i , da ga skoraj n i m a m o T o je najboljši dokaz sposobnosti nabavnega apara ta p r i trgovskemi podjetju.«
Al i bo tudi letos odkup zdravilnih zelišč tako uspešen kot lani?
»Upam, da še bolj O d k u p po teka zelo dobro. Ze dosedaj je odkup l j en ih čez 16.000 k g zd ra v i l n ih zelišč. Posamezne zadruge so že odkup i l e zelišč čez določene količine, čep r a v simo cen ik p re j e l i dokaj pozno. Letos bodo zadruge odkupova le tud i vse vrste gozdn i h sadežev. Precejšnje težave imamo p r i tem zarad i poman jkan ja p r i m e r n i h skladišč«
Tovariš predsednik, omenili ste pomanj^ kanje prostorov oziroma skladišč. Ce bi bili zgrajeni vsi zadružni domovi, k i so bili predvideni, ali bi sedaj ne bilo dovolj skladišč za zadruge?
»Da, presneto se nam, maščuje to. Zdaj šele zadruge spoznavajo, kakšn a napaka je
b i l a , da gradnja zadružnih domov n i b i la bolj živa, V zadnjem času zanimanje za z a ' družne domove raste. T a k o so v Podturnu. M i r n i Peči, O r e h o v i c i in Sm&rjet i sami zadružniki sprožili vprašanje gradnje zadružn i h domov«.
Kako gledajo zadružniki in tudi drugi na cene industrijskih izdelkov?
»Seveda t r d i vsak, da so te mnogo prev i soke, k a r za nekatere predmete tud i drzi-V z em imo n . pr . gradbeni mater ia l . Potreb« po cementu i n strešni opek i so zelo vel ike, vendar smo m o r a l i nekaj naročil tega mater i a l a odpovedat i , k e r je 13 do 14 d i n za fo°s strešne opeke i n cement po 18 do 20 d in kj? res neko l i ko p rev i soka cena i n potrošniki umika jo prejšnja naročila. V e l i k o je zanimanje za nabavo strojev. Posamezne zadruge so že zbrale precej, naročil i n t u d i denar za nakup čistilnikov ( t r i ler jev ) , m la t i ln i c i n d rug ih strojev Na j povem, da smo letošnjo spomlad proda l i 90 p lugov in j i h b i lahko se ve l i ko več. ako. b i j i h dobili«-
Kaj pa kredit? »Tega nam p a p r iman jku j e B a n k a
ta, dla S e m o r a k red i t v drobno p r * « » mreži ob rn i t i 6—7 kra t na leto, v 8* ,i u i M m — ' • ve l iko -t rgov in i p a celo 12 kra t , k a r P»f\a
vt? ko kra t nemogoče. P r i največji « lahko dogodi, da neko b lago obleži da J časa v gov ln i k e r v e l i k ok ra t odloča o tem tuda <* na b laga i n ne samo povpraševanje, V oz i ru se v zadnjem času zadruge p o ^ a v l j a ^ na lastne noge s povečanim de lovanjem KT d i tn ih odsekov, v k a t e r i h v loge zadružnih stalno rastejo.
\
Schiller: K o V O T S t V O UL l j u b e z e n (Uprizoritev dijakov novomeške gimnazije)
Mladostna d rama ve l ikega Goethejevega sodobnika i n pr i ja te l j a F r . Sch i l l e r ja je delo, k i ga je še zmerom- vredno pos tav i t i na oder. P esn ik je b i l uporab i l resnični dogodek, ga umetniško p r eob l i k o va l i n razširil ter us tvar i l socialno i n revo luc ionarno tragedijo, k i po d u h u i n nas tanku spada v čas t ik p r ed francosko revo luc i jo . V n j i je r a z k r i n k a l i n postav i l p red gledalce eno izmed neštetih dvo rn ih spletk n a dvo ru ene številnih n e m -ških kneževin, k jer je v lada lo povečini podlo, že skrah i rano p lemstvo. D r a m a dveh ljubečih se m l a d i h src, brez s tanovsk ih predsodkov, i zzveni v sovraštvo- do t i ranov i n v globoko željo po svobodi , kaže upor prebujajočega ,se meščanstva p ro t i plemičem- i n je po v r h u še ostra politična sat ira . Saj. p r a v i S c h i l l e r sam.: M o r a l sem se p-onorčevati i z odličnikov — bedakov i n lopovov !
D i j a k i novomeške gimnazi je (člani M K t | D »Oton Zupančič«) so za ig ra l i K o v a r s t v o i n l jubezen za novomeška občinstvo. Ilzibor tega Sch i l l e r j evega de la je b i l zanje v sekakor p o gumno i n — precej tvegano dejanje. Nav z l i c m a m l j i v i m vnan j im o d r s k i m učinkom je K o varstvo i n l jubezen t rd oreh tud i za spretne, vajene igralce, t o l i ko bol j za mlade , ne i zku šene dijake, k i so povečini prvič nastop i l i . Zaito j i h s p l o h ne gre sodit i s k a k i m i strožjim i m e r i l i . J e povsem razuml j i vo , da K o v a r -s l vu niso b i l i , n i t i mog l i b i t i kos. Tam,, k j e r b i , rec imo, Zupanova M i c k a dobro stala, j i m je S c h i l l e r sprot i uhaja l i zpod r ok (no, saj uhaja še n a drugačnih odr ih ! ) .
D i j a k i so igro p r idno študirali. P r a v tako je b i lo očitno, da je režiser, profesor T rdan , vložil v upr i zo r i t ev nemalo t ruda i n spret nost i , i n d a so. ga v temi i g r a l c i vneto p o d p r l i . Tehnično je b i l a d r a m a spel jana res tekoče i n ubrano. Toda bod i režiser še tako dober, kako bo te mlade obraze i n glasove spremen i l n a p r i m e r v kneza a l i starega M i l -l e r ja a l i M i l l e r i c o ? In k a k o j i h , življenjsko
Prvi hočejo biti1. P i o n i r j i nižje gimnazi je v Podzeml ju so
z b r a l i za Zupančičev spomenik na V i n i c i 2700 d in , s. tem p a se n i s 0 zadovo l j i l i ! O m i s l i l i so si nab i ra lne pole in z n j i m i o b i s k u jejo vaščane svojega šol. okoliša. Z b r a l i bodo na t a način okrog 5000 d in pros tovo l jn ih p r i spevkov . K e r p a hočejo b i t i p r v i v B e l i k r a j i n i , bodo u p r i z o r i l i 10. jun i j a Ingoliče-vo m lad insko igro »Mladi aktivisti«, od k a tere tud i pričakujejo najmanj 2500 d in . Tako bodo z b r a l i podizemel j sk i c i c i ban i in p i on i r j i za pesn ika sončne Bele! kra j ine oz i roma
^njegov spomenik na V i n i c i najmanj 1 0 . 0 0 0
<iin. V s e k a k o r lep i n vzgleden p r i m e r l j u bezni m lad ine do svojega pesn ika ! — c
Zbirka za Župančičev muzej Objavljamo pregled pbirke Jpirostovoljnih
prispevkov za Župančičev tauzej na Vinici, ki bo svečano; odprt v nedeljo, 17, junija.
pionirji Bele krajine & zbrali doslej že 27.000 din. Zveza borcev na Vinici je podarila pripravljalnemu odbftru 20.00© /dinarjev, okrajni odbor Osvobodilne fronte v Črnomlju 10000 din, uredništvo Dolenjskega lista v Novem mestu 2000 -din, osnovna šola Stari trg 900 din.
Podjetja in ustanove, (šole, sindikalna fin ostala Ikulturno-prosvetna društva, ki zbirajo denar za Zupančičev muzej na Vinici, lahko denar osebno oddajo v (pisarni okrajnega odbora Ljudske prosvete v Črnomlju, ali pa ga lahko nakažejo na tekoči /račun okrajnega odt bora LPS štev. 618-90332-0 v Črnomlju
neizkušene — kot t a k i m l a d i l judje so, p r e -gnetel za t ako zahtevne psihološke vloge? Res, d i j ak i so i g ra l i , n iso p a živeli na odru z življenjem^ i n značajem »kovarnik-ov i n l j u bimcev«. Za to so tako močni p r i z o r i ko t je spopad m e d L u i z o i n VVurmom (usodno p i smo) ter tragična smrt obeh zal jubl jencev osta l i pač odrska podoba, k i j i m a n j k a tretje d imenzi je — doživetega ig ran ja , da b i p r e treslo gledalce.
D r a m a je zmerom slovesna igra (ne m i s l i m v temlpu), i n p r a v te slovesnost i je man jka lo . K n e z je b i l s icer v r esn i c i lopov, ampak tako pa nemara le n i d r d r a l z besedami p r ed svoj i m i d v o r j a n i k a k o r naš igralec. N e v em, komu je p r i p i s a t i dvornega maršala K a l b a ; p rav l a h k o je b i l bedak i n smešno nap ihn j en dvor jan, k i je b i l v ide t i p a v l i h o v s k i , n i k a k o r pa n i sam hote i g ra l Pav l ihe , k a k o r se je zgodi lo v tej p reds tav i . L u i z a (Ma jda Vrtač-ni ik ) b i b i l a lahko dobro za igra la , ima glas i n nastop, toda pokaza t i b i m o r a l a v b i s t vu preprosto meščansko dekle , ne dvorne dame, i n p a — odrska govor i ca n i dek lamiranje . D a 16-letna meščančica govor i ko t izkušena »svetska dama« (pr i zor z La-dy M i l f o rd ) je pač k r i v avtor; režiser b i t i s t i tekst laihiko z m i r n o Vestjo prede la l . F e r d i n a n d (Stanko G a jšek) je ponekod k a r dobro za igra l , t rud i l a sta se tud i M i l l e r (Jože Pe rpar ) i n W u r m ( M i h a K r h i n ) . Resnično, ta lent i rano igro sta p a p ravzaprav p o k a z a l a le d v a : F r a n c i L e nart v k r a t k i , prepričljivo podan i v l og i ko mornega 'Služabnika, i n E v i c a N i f e r ga l ko t L a d y M i l f o r d . N i f e rga l ova se je vživela v svojo vlogo, j o uteme l j i l a i n za i g ra la tako s p r e t n o , d a se je p o v z p e l a nad svoje soigralce . • S»
Obračun dela Glasbene šole 29. ma ja je p r i r e d i l a G lasbena šola v N o
vem mestu j a v n o i p rodukc i j o svo j ih učencev. Nas t op i l i s o učenci k l a v i r j a , v i o l ine , v i o l o n čela, f lavte, k l a r ine ta i n trobente.
Tovrstne p r i r e d i t v e so zmerom zan imive . S l ehe rna umetnost hoče i z r a z i t i lepoto, s t em pa p l e m e n i t i duha iin srce, k a r ve l j a z last i za glasbo kot najg lobl jo i n človeku n a j p r i -stopnejšo umetnost. Ra z uml j i v o je torej;, d a nas posebno zanimajo p r i r ed i t v e , k i naji pokažejo napredek v g lasben i vzgoj i naših n a j mlajših; i n k e r je t a k a p rodukc i j a samo enkra t n a leto, je moreb i tn i napredek tem bolj očiten. T a napredek smo m i , k i i z l e ta v leto ob iskujemo javne p rodukc i j e novomeške glasbene šole, nedvomno, začutili.
Z a uvod so tr i je učenci z a i g r a l i s l ovesn i pozdrav s fan farami , n a k a r je ravnate l j z a voda D r a g o Sproc i m e l pomen l j i v govor o nalogah glasbene vzgoje sploh i n o de lu šole posebej. P r o g r a m je- b i l bogat: nastop i lo je 15 učencev za k l a v i r (nekater i celo s t r emi točkami), 4 za v i o l ino , po eden p a za v i o l o n čelo, flavto-, k l a r i n e t i n trobento. Zašli b i predaleč, če b i skušali oceni t i poedince; omej i t i se moramo, le n a delo novomeške glasbene šole sploh. T o delo je b i l o v vseh o z i r i h uspešno. V i d e l i smo od razbur jen ja žareče obraze i n oči, k i so se i sk r i l e od živega zan iman ja i n 1-julbe'zni za glasbo. Učenci so jasno izpričali svojo mar l j i v os t i n pr izadevnost , z last i p a nesebično i n požrtvovalno sk rb svoj i h učiteljev.
S posebn im zadovol jstvom moramo omen i t i p ouk p iha l , . z a ka te ra doslej n i b i l o učitel ja, zdaj p a poučujejo g lasbenik i tukajšnje vojaške godbe. To n a m i daje upanje, d a bo -
Črnomeljski igralci na novomeškem odru T r i leta so m i n i l a od zadnjega ob iska
črnomeljskih igra lcev V Novem' mestu. T a kra t so n a m i g ra l i Nušičeve Žalujoče ostale, v soboto 26, maja pai so se p r eds t a v i l i z Operac i jo M i r e Pucove .
Da l j časa o n j ihovem de lu n i b i l o v e l i ko slišati. T u d i v sezoni, k i gre h k r a j u , so se resno l o t i l i i g ranja šele v zadn j ih mesec ih. Odtod pozen obisk; vendar p a so Novome-ščanom le za i g ra l i dramo-, k i jo je obetalo tudi novomeško gledališče, ka te ro p a zarad i no t ran j ih neure jen ih razmer , k i so j i h r a z čistili šele zadnj i učinkoviti, čeprav prece j ka sn i tsklepi, p r eko obetov Operac i j e ni. prišlo.
Ocenjevat i rast i n trenutno 1 'stanje črno-mel jskega od ra po enkratnem! g ledanju d r a me novomeškemu opazova lcu n i mogoče. N a mesto ug ibanja , k a k o se bo razvijalo- g ledal i šče v Črnomlju v bodoči sezoni, zapišemo v t i s , k i g a je s p u s t u v n a s n j i h o v I g r a l s k i ko l ek t i v : v e l i ko dobre vol je , resnega p r i z a devanja i n hotenja je v n j ih , us t va r i t i dobro amatersko i g r a l sko družino. Medsebo jna gostovanja med obema gledališčema naj' nam dajo — m o r d a že v jeseni — priložnost, da bomo to njihovo- stremljenje v i d e l i u r e s n i čeno v n o v i h u p r i z o r i t v a h .
V Operac i j o je vložil režiser drame Janez S m r e k a r vse svoje sposobnosti P repros ta scena je ustreza la oko l ju , v ka t e r em se dejanja- razvi ja jo. RazMke v i g r a l s k i h sposobnost ih posamezn ikov k o l e k t i v u še ne dajejo v ideza enotno ubranega ansa-mJbla, saj so b i l e v d r a m i preobčutne. Težko- se je zato od lo čiti z a najbol je igrano osebo n a odru. I zb i ra t i b i jo b i l o treba — potemi, ko b i s i opazovalec delo večkrat ogledal — ver jetno med župnik o m K l a v o r o , dr. Ramihoivo' i n dr. P e r m e -tovo.
A n t o n a K l a v o r o je i g ra l S l a v k o Grahek ; zna l m u je v l i t i v geste, i z raz i n v ves nastop
vso t isto k lav rnos t hlapčevske vdanost i »ponižnega služabnika« v sencii vojskujočega se škofa, k i je pos tav l j a l svoje zveste za vohune tujim- k r v n i k o m . D r . Dona ta je i g ra l režiser Janez S m r e k a r . Najboljši je b i l v zaplet ih drugega dejanja, mot i lo p a je njegovo odsekano, največkrat nepotrebno hlastno govorjenje. Odličen v mo j s t r sk ih d ia log ih s svo j im bivšim sošolcem K l a v o r o i n s preds to jn ikom, je b i l dr. Donat v scenah z Romihovo manj prepričljiv. D r . Ratek, šef k i ru r g i j e v bolnišn i c i , je zaživel v J u l i j u M i l e r j u v vsej svoj i štacunarski preračunljivosti; b i l je p r a v a p o doba gliisite-sredinca. Nasprotno pa je b i l p r e ma lo doživet Kos t j a — Simonič Ma t i j a , k i b i b i l lahko dosegel večji učinek z dovo l j en im i i g r a l s k i m i sredstv i (ton, geste i n podobno) .
I g ra l ahko tnega življenja i n erosa željne dr . Roanihove za Bo l e s l avo H o r v a t n i b i l a l ahka naloga. I g ra lka j i je b i l a v g lavnem kos, v odnos ih do bivšega l j ub imca p a jii malo več toplote nav z l i c vsej n j en i histeričnost i ne b i škodovalo. N a d oko l i co b i jo bol j dvignila- tud i malo razkošnejša toaleta, k a r b i še dobro u jemalo z odlično i g r an im p r e z i r om vsega, k a r n i v višini n j en ih p o k v a r j en ih meščanskih navad . — Simpatično i n z občutkom je u s t v a r i l a dr. Permetovo Drag i ca M i l e k . O b r o b n i vlo-gi sester K a n i z i j e i n S e r a f ine sta v osebah Pepce Meh le in E l e Petrič dale s lu t i t i tiransko* vzdušje razmer v naših bolnišnicah p r e d i n med vojno, v i g r i pa n i s t a b i l i dovo l j prepričljivi. J e z i k u bo treba- v črnomeljisikem gledališču dat i precej p i l e , ke r so m o t i l i d ia l ek t i .
Nastopa črnomeljskih i g ra l cev smo b i l i v N o v e m mesitu vese l i . Zbližal nas je i n nam povedal , da je zave l tud i v črnomeljskem gledališču nov veter, k i obeta^rfnarsikaj dobrega. — k -
mo sčasoma v N o v e m mestu dob i l i glasben i k e n a p i h a l a , k e r je šolski pouk edino p r a v i pot, da (temeljito- vzgo j i naraščaj tako za mestno godbo n a p iha la , k a k o r za sode lovanje v goda lnem orkes t ru . Seveda moramo omen i t i tud i nekatere ob jekt i vne težave, brez k a t e r i h b i b i l i doseženi r e zu l t a t i še uspešnejši. M i s l i m o z las t i n a nekatere m a t e r ia lne pripomočke, n . p r . strune- Ce b i neko od teh »violinic«, k i smo, j i h poslušali z ne mogočimi -strunami i n l o k i , v ze l v rtoko v i o l i nist v isoke kva l i te te , b i se »na las tn i koži« prepričal, k a k o je težko i n skoro nemogoče iz takega ins t rumenta i z vab i t i čist ton. Vsek a k o r je treba p r i ocenjevanju dela i n t r e nutnega uspeha to okoliščino upoštevati.
Toda g l a vna težava, s ka t e ro se m o r a med d r u g i m i b o r i t i novomeška glasbena šola, je pomanjkan je — časa. Z a zadovo l j i v uspeh na s lehernem inštrumentu je brezpogojno p o trebno redno obiskovanje p o u k a i n dnevna vaja. Oboje i m a navadno t r i naloge: tehnične vaje, etude i n vaje v predva jan ju , za k a r p a ena u r a na dan n i k a k o r me zadostuje. Učenci so preobremen jen i še drugod. Raz log i za tako preobremenjenost so različni, toda mnogo je tak ih , k a t e r i m b i se z neko l i k o dobre vol je i n večjim razumevan j em l ahko i zogn i l i .
P r i vseh j a v n i h p r i r e d i t v a h je t reba računa t i z r a z n i m i motn jami , n a p r i m e r s tremo, slučajnim nerazpoloženjeim i n podobno. Ze zato je b i l o opaz i t i , da, učenci na javnem nastopu ne igrajo s tvar i , k i prekašajo nj ihove zmažniasti. Učiteljeva dolžnost je, da pob i j a tako p r i sebi kot p r i učencu pre t i rano vnemo, k e r je*učencu samo škodljiva. G lasba ne t r p i skokov, zato je treba učenje temu p r i merno p r i l a god i t i . T e h n i k a i g ran ja n i sama sebi namen, temveč le sredstvo za dosego pravega c i l j a •— glasbenega predvajanja . T u m o r a učitelj pokaza t i na lepoto nav idez prep ros t ih kompoz ic i j in vpe l javat i učenca v nj ihovo razumevanje in predvajanje . O tem smo se prepričali t ud i na tej p r i r e d i t v i , k o so poslušalci z navdušenjem spreml j a l i i z v a janja neka te r ih m l a d i h učencev, k i so nastop i l i s čisto enos tavn imi sk ladbami .
P r i r ed i t e v je uspešno zaključil šolski o r kester. Pod t ak t i r ko ravnate l j a zavoda tov. S p r o c a je za igra l Schuber tovo Serenado in Mazasov op. 4: Alleigro, Rondo. T u d i p r i orke 'stru smo zapaz i l i k r epak napredek. S e veda m u man jka p r imernega muz ika lnega grad iva , k a r je razuml j i vo , k e r so orkestra lne kompoz ic i j e za začetniške izvaja lce nekaj 'nenavadnega, p a tud i t a k i h šolskih kompoz ic i j n i v e l iko . P o učnem načrtu se skupno i g r a nje začenja šele na naprednejši stopnji . Zato se orkester poslužuje p r i m e r n o p r ede l a n i h skladb. O.
V Ribnici so proslavili 400-letnico slovenske knjige
Ribniška nižja g imnaz i j a je 26. maja p r o s l a v i l a 400_letnieo p r v e slovenske knj ige s svečano akademi jo . V soboto je b i l a pros lava za di jake, v nedeljo p a za odrasle. P r i r ed i t e v je da la posrečen preg l ed naše književnosti; ob sp remn ih besedah prof . A l b e r t o v e so d i j a k i r e c i t i r a l i , p e l i i n i g r a l i pomembnejša del a a l i odlomke iz n j ih .
G r a j a t i p a je t reba omalovažujoč odnos ribniških t rgov in , k i navz l i c prošnji r a v n a tel ja g imnazi je tov. Vanič a niso p r i r ed i l e v izložbah razstav kn j i g , k i b i l ahko mnog im l judem pokaza le bogastvo našega knjižnega trga. —, V zvezi s. p ros lavo 400-letnice je b i l tudi- koncer t pevskega zbora d i j akov kočevske g imnazi je , k i p a je b i l navz l i c k va l i t e tn i i z vedbi in pestremu sporedu slabo ob iskan.
F. T-
Oton Zupančič se vrača na V i n i c o . . . B i l o je p o z i m i l e ta 1944. V sanator i ju
Slajimerjeveiga doma v L j u b l j a n i se je zd ra v i l pesnik Oto-n Zupančič. N jegova soba je b i l a ma lo podobna bolniški sobi, saj je b i l a bogato založena ,s k n j i g a m i m pap i r j em. Pelsni-k Oton Zupančič n i pozna l počitka. T u d i v času bor z n i je neumorno p isa l i n preva ja l N jegov i znanc i in- p r i j a t e l j i smo l e p redobro vede l i , ^ dr . A n t o n Pesn ik ne poana počitka v e -° e l_i smo, da je svoje pesniško pe ro o-šiiil za bojno kopje v času, k o so naši -borci k r v a v e l i i n se b o r i l i za svobodo. Njegove p e s m i so v •dneh najhujše preizkušnje i n napo rov v l i v a l e s lovenskemu pa r t i z anu moči, da je, oplo jen i n duhovno obogaten z ve r z i dr. An t ona Pes n i k a b i l boj, s f a,ši sti na življenje i n smrt .
P r a v i c a je zmagovala, toda do. končne amage je b i lo še daleč. Spom in j am se l ep ih Popo ldansk ih ur, k i s m o j i h s p o k o j n i m O t o nom Zupančičem i n p , 0 l k o , j n i m pesn ikom P e n i j e m ter novinarjem, France tom S l o k a -o-din ? r e ž i v e l i v n ^ g o v : i bolniški -sobici. Z a m e S r V * j e p e S n i k °ian Zupančič rad pre -te l i i v t e i n v r g e l t a r o k s s vo j im i p r i j a -razto i g r a p a ^ ' b l l a V s e l e J le u v o d v kttei K ' k i l S e j e n U J n ' ° ' r a Z V i l v ug ibanja. J / , , ° d o h r a b r i pa r t i z an i p r e gna l i tisočkrat
eklete fašiste z naših ta l .
l e j , ° t 0 n ^ e to'i;l ' m e d n a i m i k a k o r p re rok . V s e -a k c i ^ h b i l ' ' t o ^ n c * °' b vešičen o vseh bo rben ih nanu • n a š * n borcev . K a d a r smo obupava l i sta "'•t T l i v a l v e r o v z r n a ! S ° i n svobodo, k i Njifi« * a l i v našo deželo z velikj-mi k o r a k i , i n m V a * e n a A n i g a i ' e dinevmo ob iskova la čakal? < P r m a š a l a vest i , na katere smo komaj
Nekega dne ga je ob i ska l že tud i poko jn i pisatel j F r a n Govekar . Govekar , starček k i p a se je t r u d i l , da b i s pokončno, z ravnano hojo zataj i l leta, je p r inese l vest i , k i niso b i l e všečne. Obiupaval je. i n t r d i l , da ne bo pričakal konca vojne. Tak ra t je Oton Z u pančič vs ta l i z za mize, se sprehod i l po sob i , potem pai se us tav i l p r e d n j i m i n m u položil svojo drobno, koiščeno r o k o na široka- r a mena:
»Veruj, F r a n e ! T i ne smeš A b u p a v a t i . •. T i že ne!« ,
S e b i govor i l , spoznal i smo po ogn ju v njegov ih , očeh, da se je p r i p r a v i l na besedni dvoboj . P a ja vstopilo- v sobo p l aho dekletce. P r i n e s l o je spominsko kn j igo .
»Mojlster, napišite m l verz; v knjigo-! Z a spomin . Prosim!«
In mojster s lovenske besede je našel čas tudi za to drobno prošnjo. N a p i s a l je d e k l i c i J e l k i v spominsko kn j i g o :
K a k o r j e l ka sred gozda v nebo k i p i , t ako naj J e l k i srce za narod gor i !
Podp i sa l se je s tresočo roko, spominsko kn j i go p a v r n i l d e k l i c i z naročilom: »Pozdrav i m a m i c o i n r e c i j i , da se bo tvo j očka k m a l u p o v r n i l v osvobojeno- Ljubljano-!«
K d o je b i l a dek l i ca? Nihče n i vprašal pesn ika p o n jenem imenu , n i k o m u r n i razodei njenega imena.
Goveka r je odšel p-otolažen. Njegov ko rak je samozavestno i n k r e p k o udar ja l po dolgem h o d n i k u sanator i ja .
Po t em smo spet os ta l i sami . S a m i s svoj i m i sanjami, bolečinami i n hrepenenjem.
O b dveh ponoči je O t o n Zupančič vs ta l . To n i biLo nič nenavadnega. Spreha ja l se je
po veži, s i nažgal c igareto i n snoval načrte za ve l ik i ! dan, ko bo L j u b l j a n a spre je la p a r t izane v svod objem. S a m o o tem je sanjal . S S l o k a n o m sva b i l a v i s t i sob ic i . Z a m a n sva se b o r i l a za spanec, zato sva se t iho pogova r j a l a i n k a k o r dva pa jka spreda la t e n k a mrežo, v ka te ro sva l o v i l a s l ehern i šum, k i je p r i h a j a l i z za v r a t v na j ino sobico. I znenad a je tiho- po t rka lo na v ra ta : V s t o p i l je Oton Zupančič:
»Vedel sem, d a ne spita. S r c e imi je zacepetalo, da bedita. P r a v k a r sem v l o v i l v svoj m a l i sp r e j emn ik vest, da so naši zavze l i Za^ greb. Fanta , fanta ! Konec se bMža! A h konec te p r ek l e t e iigre, k i sil jo- je i z m i s l i l še bo l , p r ek l e t i Hit ler!«
Sedel je na rob moje posteilje. Čutil sem, kako d r h t i od vznesene notranje sreče.
S l o k a n je sedel na -svoji poste l j i . Oči so m u vročično žarele.
»Odkod ta- vest, -mojister?« je t iho zarado-ved i l .
» I z Kaira!« je odgovor i l v e l i k i Viničan i n si p o m e l roke .
K o j-e odhajal , se je -pri v r a t i h o b r n i l k n a m a i n i z r eke l z j a sn im glasom:
»Ah, tako sem vesel , tako srečen, da b i šel najrajši k a r takoj na v r h Slajm-erjevega doma, se k a k o r kokot ustop i l p r a v n a spa -dišče i n z a k u k u r i k a l , da b i me slišala L j u b ljana!«
Z ju t r a j naju- je p r e b u d i l d r . Ceboh in . »Mojstru je slabo«, je potožil. »Spet imamo težave z n jegov im s r cem. . . «
»N i mogoče! Saj. na ju je ob treh zjutraj zapust i l ves veder i n srečen!« sem v z k l i k n i l .
»Veselo vest nama je sporočil,« je dodal nov ina r S l okan .
D r . Cehoihin je žalostno odmaja l z glavo. »Tista vest je b i l a preuranjena,« je pojasni l -
»Ko je danes zjutraj zvedel, da je rad i j sk i oddajnik K a i r o pos la l v eter izmišljeno vest, je legel i n zahroped v s i l n i bolečini,«
T r i d n i ga n i b i l o na spregled. Nihče se ga n i u p a l mo t i t i v n jegov i sobic i . S a m si je k a k o r ran jen l ev l i za l srčne rane . ..
Po t em sva se nekega dne .sprehajala na v r t u Slajlmerjevega doma.
»Po vo jni? Kam?« je zapičil pogled vame. » V B e l o k ra j ino . Učiteljevat,« sem se za
smejal . »Takrat po zd ra v i mojo drago Be l o k r a
j ino!« m i je naročil, »Ini moje Viničane še posebej ! Boš?«
»Mojster, skupaj bova šla, ko bo Ze l en i J u r i j p r i j ead i l pod zelene breze na be lo -kran j i sk ih steljni-kih!« sem odv rn i l .
»Da, skupa j ! M o r a m dočakati ta dan. Moram!«
Dočakal g a .je. K o je Ze l en i Jur i j i p r i j e zd i l k njegovimi d r a g i m Be l ok ran j c em, so p a r t i z a n i i z Be le kra j ine na juriš zavze l i vso s lovensko deželo i n L j u b l j a n a j i h je spre j e la k a k o r nevesta, vsa v cvet ju ln ze lenju.
U m r l je. DVe le t i m ineva ta , odkar ga n i več, a- njegov duh bedi nad sončno Belo kra-j ino. Njegov i d rag i Viničani m u bodo 17. jun i j a o d k r i l i spomenik v njegovem rojstnem k r a j u , o d k r i l i spominsko ploščo in m u zej, k i bo p r i k a z o v a l njegovo gigantsko delo za rast s lovenske k u l t u r e .
N i u m r l ! S s v o j i m i de l i in z bogastvom svojega neumrjočega dulha se vrača v svoj ro j s tn i k r a j i n Be l a k r a j i n a s ponosom; m l jubezni jo sprejema ku l tu rno dediščino svojega ve l ikega s ina ! Lojize Zupane
»DOLENJSKI LIST« 3
A l i bo res N o v o mes fo i m e l o r e k o r d v c e n a h ? V i d e t i je, da i m a Novo mesto jugos lovansk i
r e k o r d v cenah govejega mesa. Dočim j a v l j a , jo iz d r u g i h mest ini kra jev ceno mesa p o vprečno p o 130 do 170 d i n za kig, je v N o v e m mestu cena 200 do 220 d i n za kig. Zani imivo p r i t em je, da celo v novomeškem o k r a j u po r a z n i h k r a j i h meso n i dražje od 130 do 160 d i n za k g i n je samo Novo mesto i z jema. K j e je v z r ok za tako »ugodne« cene mesa, n i težko ugotov i t i . Podjet je »Mesarija« nI sposobno .odkupit i živine .po t a k i h cenah kot jo kupuje jo os ta l i zadružni i n t u d i p r i v a tn i mesar j i . To se je pokaza lo takoj po sprost i tv i , ko je b i l o me'sto več d n i brez m e sa. N a mestnem l judskem odbo ru zagovarjajo te cene, češ, saj so k l j u b t emu še vrste p r ed mesari jo. Piače uslužbencev i n delavcev p a so v N o v e m mestu enake kot v d rug ih k r a j i h .
P r e s k r b a z mlekotm je p rav tako začela močno šapati. Neka j dn i po" spros t i t v i je res m l e k a preostaja lo, keir potrošniki še niso i m e l i d ena rn ih bonov. Ze po nekaj dneh pa je začelo m l e k a zman jkova t i i n dovožene količine so vsak dan manjše. D o k l e r se je za organizac i jo odkupa m l e k a b r i ga l o o k r a j no poverjeništvo za trgov ino, je b i l odkup v redu, po tem p a so se vs i , k i b i m o r a l i sk rbe t i
za nada l jn j i r edn i odkup i n organizac i jo do voza m l e k a v mesto uspava l i s p o d a t k i p r v i h dn i , k o je res nekaj m l e k a šlo i z razloženih razlogov v prede lavo . D o k a z za to je, da je n a p r i m e r državno posetetvo G r m nekaj dn i oddajalo gotovo količino prvenstvenega m l e k a p r i v a t n i slaščičarni i z prepričanja, da je pač v mes tu m l e k a dovolj 1 , čeprav je v r e s n i c i precej dojenčkov v mestu ostalo, brez dobrega m l eka . K o je b i l o d i r ek t o r ju posestva razloženo, k a k o je p ravzaprav z m l ekom, je takoj odtegni l m l eko p r i v a t n i s t r a n k i i n ga da l n a razpolago mestn i m l e k a r n i .
Jasno je, da s tako p r esk rbo mestni potrošn i k i ne more jo b i t i zadovo l jn i i n pričakujejo, da se bo izboljšala. Upravičeno p a tud i pričakujejo, d a cene ne bodo višje kot v sosednjih k r a j i h .
P R O S T A P R O D A J A M L E K A IN M E S A V RIBNICI*
V R i b n i c i j e m l e k a d o v o l j po 22 d i n a l i 4,50 d i n n a ž iv i lske b o n e . P o v a s e h plačujejo z b i r a l n i c e m l e k o k m e t o m po 18 d i n . ZboljŠala se j e t u d i k a k o v o s t m l e k a , k e r s l a b e g a m l e k a z b i r a l n i c e n e k u p u j e j o . — Z m e s o m j e m a l o slabše. — N a p r o d a j j e b i l o dos l e j t r i k r a t po 160 d i n o z i r o m a p o 32 d i n n a bone . C e s i bo m e s a r i j a razširila o d k u p n o omrež je , se b o i z boljšala t u d i p r e s k r b a z m e s o m .
Kaj in za koliko lahko kupite . . . ? ! Tople, kožuhe i n zimske suknjie za vroče
poletje n a m ponujajo v izložbah novomeških t r g o v i n . . . Izgleda, da imajo t rgovska pod jet ja dovol j o b r a t n i h sredstev, da se lahko zalagajo s t a k i m i p redmet i , k i bodo p r a v go tovo še nekaj časa čakali kupcev . M o r d a bo poletna vročina otajala cene tem predmetom a l i p a prožnost nabavljačev. To bomo v ide l i šele po uve l j av l j en ju novega načina k r e d i t i ran ja . P rav i j o , da take predmete morajo k u p i t i . Čudimo se, da se v demokratični državi nekdo podre ja d i k t a t u r i , pa čeprav samo v t r gov in i i n to p r o t i interesom potrošnikov a l i
FIZKULT
še bolj točno* p r o t i interesom las tn ih uslužbencev! S i ce r p a l ahko kup i t e v N o v e m me stu še m a r s i k a j drugega: z imske rokav i ce , i z delane moške obleke, de lovne ' čevlje v p o l j u b n i količini, razne »vezane« predmete (ve-
~zane na druge predmete ! ) po v i s o k i h cenah i n še mars ika j .
Cene so vse po n e k i h fak tor j ih , promet v t rgov inah p a se p r a v tako r a v n a po faktor j ih , k i so v t em p r i m e r u — denarnice potrošnikov. — T a faktor spet v p l i v a n a pre jemke uslužbencev, da se zadovol j i jo samo s po l o v ico mesečnih pre j emkov . . .
ŠPORT f n Š A U NOGOMET:
K R K A : L O G A T E C 3:0 (1:0) Prvens tvena m l a d i n s k a nogometna tekma
oblastne lige m e d K r k o i n Logatcem se je končala z zasluženo zmago K r k e . M l a d i n c i K r k e b i l ahko po t res l i mrežo naspro tn ikov še večkrat, vendar p a niso i z k o r i s t i l i vseh ugodnih p r i l i k . Go l e sta da l a Rodič (2) in Wind ischer .
Kočevje: O D R E D : L I T O S T R O J 2:3 Nogometna tekma k i so jo 27. maja o d
i g r a l i v Kočevju i g r a l c i O d r e d a i n L i tos t ro ja , se je končala z zmago L i tos t ro jcev i z L j u b l jane. •
K R K A : P A P I R N I C A R (Vevče ) 1:1 (1:0) V n e d e l j o , 3. t. m . s t a se p o m e r i l i v N o v e m
m e s t u v p r v e n s t v e n i m l a d i n s k i n o g o m e t n i t e k m i o b l a s t n e l i g e moštv i K r k e i n Papirničar ja i z Vevč . T e k m a se j e končala neodločeno 1:1 (1:0). Domače moštvo b i l a h k o doseg l o dvošte-v i lčni r e z u l t a t , t o d a s l ab n a p a d n i i z k o r i s t i l u g o d n i h p r i l i k . E d i n i p r o d o r gos t ov j e b i l u s p e šen z a r a d i k r i v d e domačega v r a t a r j a , k i j e l a h k o žogo s a m p o s l a l v mrežo. Z a domače j e b i l uspešen W i n d i s c h e r , z a goste p a d e s n i k r i l e c .
S. Dok i
S A H : J E S E N I C E : N O V O M E S T O 6:5
T u d i n a p o v r a t n e m šahovskem dvoboju med Jesen i cami i n N o v i m mestom So zmaga l i Jeseničani. Novomeški šahisti so p o k a za l i tokrat boljšo igro kot v p r v e m dvoboju, k i so ga i z gub i l i z 8:3. Z a N o v o mesto so nas top i l i nas lednj i i g ra l c i i n dosegl i sledeče uspehe:
1. dr. Gole ž 2. F i n k y2, 3. S i l a 1 4-Jerančič % 5. Košele 0, 6. J e n k o 7 K a -stel ic i/o. 8. Verbič 3/2. 9. S t ra jnar i . 10. S k r a b l 0.
ODBOJKA : K R K A II • GOZDARSKI T E H N I K U M
L J U B L J A N A 3:1 V D o l en j sk ih Top l i c ah je b i l a p re t ek lo
nedeljo od igrana pr i j a t e l j ska odbo jkarska tekma med d rug im moštvom K r k e i n goz d a r s k i m t ehn ikumom iz L jub l j ane Zmaga l i so Novomeščani z rezu l ta t i : 15:7. 8:15, 15:9 in 15:12. P r i gostih so se o d l i k o v a l i Lukančič. S e r i n i i n Dolinšek, p r i K r k i p a s požrtvova lno igro Stane Gregorčič.
K R K A : J E D I N S T V O (Čakovec ) 3:2 Z . n e d e l j s k o t e k m o v Čakovcu so si N o v o
meščani p r i b o r i l i n a d a l j n j i d v e d r a g o c e n i točki n a t a b e l i z v e z n e l i g e od too jkar j e v zahodne s k u p i n e F L R J . Z m a g a l i so p o težki igr i , v k a t e r i so p o k a z a l i tehnično nadmoč; Cakovčane j e p r e d več j im p o r a z o m rešila požrtvovalnost moštva, k i j e l o v i l o t u d i i z r e d n o z a b i t e žoge. Najbol jša moža K r k e s ta b i l a t u d i to po t P u c k o i n L u k a .
P O L E T (Maribor) : K R K A 3:0 (15:7. 15:4. 15:8)
HITROSTNE G O R S K E DIRKE NA G O R J A N C E
Av to -mo to zveza S loven i j e p r i r e d i dne 17. jun i j a 1951 hi trostne gorske mo to -d i rke na p r o s i Go tna vas do v r h a gorjanske ceste (do Vante ) . Podrobnejša navod i l a bodo s led i l a . Vs i , k i se zan imajo za to panogo športa, l ahko dobijo podrobnejša navod i l a p r i A v to-moto društvu v Novem mestu.
V a b i m o p a vse, k i se zanimajo za av to m o b i l s k i šport, da se 17. j u n i j a udeležijo p r v i h povo jn ih d i rk n a Gor jance . P r e b i v a l stvo Novega mesta i n vseh vas i . k j e r bodo potekale d i rke p a pros imo, da nud i j o p r i r e d i te l j em i n tekmova lcem vsestransko pomoč, talko da bo p r i r ed i t e v čim' iboljše uspela.
Odfototr Avto-moto društva Novo mesto.
Letalski miting v Podzemlju Prece j pozno smo d o b i l i poročilo o l e t a l
skem m i t i n g u v Podzeml ju , iz ka te rega p r i našamo naslednje odstavke:
20. ma ja je b i l o v B e l i k r a j i n i zelo živahno. V Podzeml ju ob K o l p i je b i l o r gan i z i r an ve l i k l e ta l sk i m i t i ng . Pobudo za p r i r ed i t e v je d a l o k r a j n i odbor L judske tehnike i n le ta l ska zveza S loveni je .
D o t reh popo ldne se je zbra lo n a ma l em prostoru ob K o l p i čez 5000 l j ud i , k i so ne strpno pričakovali, da b i s i og leda l i pester spored: skoke pada lcev i n akrobaci je , j a d r a nje i n prosto voižnjo n a le ta lu , propagandne vožnje viseh mo to rn ih v o z i l avto-moto d r u štva Črnomelj, kon jske d i rke garniizije Črnomel j , tekmo kajakaišev n a K o l p i brodarskega društva »Mišo« tovarne učil i n motorne d i rke motor is tov avtomoto društva iz Črnomlja.
N a m i t i n g u so b i l i z b r an i l judje i z vseh kra jev Be l e kra j ine , p a iz Kočevja, Novega mesta. L jub l j ane i n K a r l o v c a . B e l a k r a j i n a je tokrat prvič v ide l a padalce, mnog i p a so tud i prvič v življenju spoznal i ' pestrost vseh panog udejstvovanja l judske tehnike. Sele odslej se bo začela l j udska t ehn ika dobro razv i ja t i , tako je m i s l i l mars ikdo^ k i je gledal drzne kajakaše, motor iste, jahače, padalce in letalce
Najboljši padalec je b i l N i k o l a Tomaševič, najboljši p i l o t p r i akrobac i j ah z l e t a l i p a Jože C i r i n s k i , oba iz Le ta l ske zveze S l o v e ni je . P r i kajakaših in m o t o - d i r k a h sta za sedla p r v o mesto m l a d i n c a iz Črnomlja p r i
k o n j s k i h d i r k a h p a je b i l najboljši major Cedomi r Radovič. komandant gar.ni.zije Črnomel j . Po zaključenem tekmovan ju so b i l e r a z deljene d ip l ome i n denarne nagrade.
P r i o rgan izac i j i m i t i n g a je b i l o seveda tu d i več neprav i lnos t i , p r edvsem v postrežbi množice obiskovalecv . N a j se p r i r e d i t e l j i učijo i z p r i dob l j en ih izkušenj! P r i p ros t i z a b a v i t ud i n i man jka l o zmikantov . k i so v gneči segal i n o ko za r c ih , vrčih i n ' podobno.
I da b i se o k o r i s t i l i . P r i h o d n j i l e t a l sk i m i t i n g bo v jeseni.
K . M . Z A R A Z M A H A E R O K L U B A
j V N O V E M M E S T U P r e t e k l i teden je novomeški Aeroklufo
I skupno z mestno razg lasno post a.: o o r gan i z i -I r a l v počastitev p r a z n i k a le ta ls tva teden, p o -I svečen našim le ta lcem.
P r e d m i k r o f o n o m novomeške razglasne i postaje so se z v r s t i l i g o vo rn ik i is p ropagand-I n i m i i n s t r okovn im i op i s i leta l i n mode lar -! stva. Teden je začel z govorom' o raizvoju m o -i de lars tva p i o n i r - m o d e l a r B r u n o B e r n a r d , go
v o r i l a p a sta tud i sekretar k l u b a J a n k o Slabe i n o f i c i r L j u b o Pavlovič. V o k v i r u tedna je b i lo p r i r e j eno tud i predavanje o razvo ju l e talstva, h k r a t i pa je b i l p r edva jan f i l m »Bodoči čuvarji neba«. V Teden leta lstva je b i l a vključena tud i razstava modelov v dveh i z ložbah pro fesor j i f i z ike p a so n a šolah govor i l i o p o m e n u letalstva,. Učo.
N o v o m e š č a n i ! V nedeljo dopoldne vsi na Loko!
Mošivo KRKE igra prvenstveno odbojkarsko tekmo s prvakom Hrvaške — ..Mladostjo" iz Zagreba. Edinstvena prilika za ogled odlične igre n a j b o l j š i h igralcev bratske republike na novomeških tleh.
Sladke vesti z grenkim trgovskim zaključkom Ručigaja Antona , poslovodjo v kme t i j sk i
zadrugi Gradišče je rado zav i ja lo po žeioi'cu. »Strašno, slabost čutim« j,e potožil nekega dhe znancu V . A . i n pr ip i cmni i : »Kuhano v i n o s em i p i l i n ker sem d a l na l i ter v ina d v a k i l og rama s ladkor ja , m i toi najbrž po.-vzroča slabost.«
Tako pres ladko življenje poslovodje res ne b i moglo' dolgo tra jat i , k e r b i la l iko ogrožalo njegovo zdravje. Neka j časa p a b i gotovo še vzdržal, če ne b i medtemr nastal v t r g o v i n i p r iman jk l j a j s ladkorja, v količini 22̂ 401 kg|, kateregai je biilo t reba Uzravnatii. Pos lovod ja se je »znašel« tako, d a je na nakaz i l i h , k i jiih je i zda ja l upravičencem k ra j e vn i l j udsk i odbor, p o p r a v i l številke na večjo kodičino kot sa< jo> upravičenci pre j e l i . N a ta način je »ustvaril« točno 22.40 k g s ladkor ja .
Zdaj je baje odgovorna za, p r iman jk l j a j nesrečna tehtnica v t rgov in i , k e r »ni točnai«. Čudno p r i vsem je le to, k a k o je tehtnica mogila in znala n:\ nakaz i l i h s črnilom in peresnikem, poprav l j a t i številke. M o r d a p a je tista tehtn ica posebne vrste. K d o ve?
K a k o r hiša po< zračnem napadu izg leda posiiOvaflnlca kmet i jske zadruge v Gaberju^ Vse s tvar i v t rgov in i so med serooj v »bratskem, sožitju.« bodis i n a t leh a l i na ; po l i cah . T u d i smeti p r i tem sožitju niso iz- ;
vzete_ P a je ime l poslovodja Bedek Franc < k l j u b tej s logi i n r edu skoraj enako s ladko smolo ko t njegov so t rp in Ručigaj' v G r a - ': dišč.u. Z m a n j k a l o m u je 9.95 k g s ladkor ja , da sam ne ve k a k o i n kdaj . Gotovo ga p r i tem, toiteiži to d a v nesreči n i os?imi!Jein» jj ka j t i pote govor p r a v i , da. v trejtje gre ra-Jo. I
P rav tako kot n jemu in Ručigaju (Tn morda še komu) so je p r ipe t i l a podobna nesreča Petrinčič Iv ic i , peslcvadlkinj i okrajnega magaz ina v Smarjeti. T u d i njej je med drugimi zmanjkailo pori obračunu lU . lOkg aladKe-ga s ladkor ja . P a p r i njej ne gre samo z a ; s ladkorno tragedijo, keir j i m a n j k a .še i *cg čokolade, 30 komadov rez in , 2.85 k g k a v i n i h * nadome s ikov nekaj m i l a i n riža.
Cuidlno sliadkcjrno »boiltezen« k i je niso odkr i l i ! z d r a v n i k i pač pai t rgov inska tnŠpex« c i ja , bcdoi z d ra v i l i z učinkovitem zdravilom.. Imena zd rav i lu še n iso določili, trdi jo pa , j dla se- težko* p r e b a v i i n dia ima: grenek okus.
Pismo s Sinjega vrha Spomladanska setev je zaključena v celot i .
Ogroženih površin n imamo, obdelan je s le h e r n i košček zemlje. Največ preg lav ic smo i m e l i z a rad i pomanjkanja, gnoja. K m e t i j s k a zadruga je sicer p r esk rbe l a večjo količino ume tn ih gnoj i l , toda to n i moglo p o k r i t i p o treb naših kmetov. Gove je živine, je p r e malo, upamo pa , da se bo letos d v i g n i l p r i rastek i v h l eV ih i n n a po l j i h . S k r b i smo i m e l i tud i s s l ab im i semeni . L a n s k a suša i n toča sta n a m prece j škodovali.
Nedavno smo p i sa l i , d a b i i m e l i r ad i te lefonsko zvezo z V i n k o . N i ostalo samo p r i besedah; že imamo p r i p rav l j ene drogove i n samo še čakamo, da bo odmer jena proga, p o tem bomo i z k o p a l i jame. Upamo , da bomo k m a l u dob i l i t u d i avtobusno zvezo. V de lu i n napo r ih smo enotni , k e r se zavedamo, d a bomo le tako i m e l i uspehe.
P r e d r o j s tn im dnem maršala T i t a smo se z b r a l i člani vseh organizac i j i n spre j e l i p o zdravno p ismo našemu dragemu vodi te l ju . P i smo so p i o n i r j i na to odnes l i v štafeti v V i n ico i n v Črnomelj. Ž- P.
Izpod zelenega Kučarja Vas i ca G r m stoj i p od ze len im Kučarjem.
M a j h n a je, saj i m a samo 12 hiš- S p o m l a d a n -Bko setev s m o <wspe«no zaključili. v s a z e m l j a je posejana. N a čast 10. obletnice O F so kmetje očistili v>se sadovnjake, v e l i ko pa smo
letos tud i pocep i l i , k j e r so nam pomaga l i p i o n i r j i . P o p r a v i l i smo vaška po ta i n p o m a ga l i razvažati gramoz po g l avn i cesti . R a d i beremo D o l e n j s k i l ist, k i ga komaj pričaku j emo Vsak teden. O d 12 niš ga ima 8 gospodarjev. — Zadovo l jn i smo b i l i z ob iskom igra lcev i z Birčne vasi , k i so i g r a l i »Bele vrtnice«. — L e t i n a kaže lepo, rešeni p a smo tuldi v e l i k i h sk rb i za prehrano^ živine. Košnja bo letds ob i lna . I. 2 .
A l i res lahko živijo brez dela? Janez Pate je m l i n a r i n Žagar v I van j i
vas i . Ima družino, k i najbrž l ahko živi brez dela. Namesto da b i n jegov i s inov i de l a l i v m l i n u i n n a žagi, po> cele popo ldneve poha j kuje jo okrog . Ce prinešeiš v m l i n , t i povejo: »Pridi čez nekaj I n i po m o k o ! K o prideš, se tak odgovor p o n o v i : »Pr idi jutri!« T a j u t r i se potem spet l ahko raztegne, na koncu p a l ahko še zveš, da m o k e zate sploh n i m a . Ce nimaš posebne sreče; še vreče ne dobiš nazaj.
P r a v tako je n a žagi. » L e k a r p r i p e l j i , t i bom takoj zrezal tiste hlode,« je p r e d le tom d n i ob l jub i l gospodarju iz okol ice . H l o d i p a še zdaj ležijo tam, k j e r j i h je l a n i v a p r i l u gospodar odložil, čeprav je delo že vnapre j plačal s hrano . P r i gan jan j e ne pomaga nič.
Iz v e l i ke kmet i j e , m l i n a i n žage je nastala b e r a C l J a . M l i n toma [ji .1 wml}<= na h-olofea, ža;g3
pa bo klmalu r a z va l i na . Z a l enuha n i k r u h a f
prav i j o naši l judje. Bo, držalo . . . M ,
Naročnike opozarjamo, da smo priložili današnji številki položnice in j i h prosimo, da nam čimprej nakažejo zaostalo naročnino. N a vprašanje, kako je z doplačilom raz l ike , sporočamo vsem naročnikom sledeče:
Kdor je letos od 1. januar ja dalje dobival Do len jsk i list, dolguje za prvo polletje skupno 150 dinarjev naročnine (1? številk po 3 din, 9 štev i l k — do vključno 30. jun i j a — po 6 din). Naročnina za drugo polletje 1951 znaša 150 din, četrtletna pa 75 d in . Celoletna naročnina za stare naročnike znaša torej 255 din.
Ke r bomo vsem zamudnikom, k i l ista ne plačujejo v redu> nadal j nje pošiljanje ustavi l i , prosimo naročnike, da takoj poravnajo zaostanke neplačane naročnine oz. da vsaj do 30. jun i j a obnovijo naročnino za tretje četrtletje 1951. Uprava ^Dolenjskega lista
» V ponedel jek v a m spečemo nov kruh . . . « Tako so pos t reg l i on i d a n v novomeški mestni pekarni gospodinj i , k i je v soboto z jutraj oddala be lo moko, popoldne pa j i je hote la p r oda j a l ka izročiti- črn k r u h . M o r d a lahko p e k i prestav l ja jo lukn je na svo j ih pasov ih tako učinkovito, da se da počakati od sobote do ponede l jka — gospodinje tega p r i o t roc ih ne morejo nared i t i . K e r je biloi že več p r i tožb o zamenjavah moke, k r u h a i n teže, p r i poročamo mestn i pekarni, , da nared i red. Ce p a k r u h a po želji s t rank ne more peči, naj moke ne spre jema!
Afriški s loni hodi jo umi ra t v samotne k r a je, novomeške podgane pa v novo skladišče »Odpada« za okra jno b a r a k o na L o k i . T am lahko dobiš zb i rke najrazličnejših star ih loncev, posod, tečajev za v r a t a i n okna, pisane vzorce s tek len ih črepinj,, gumijaste podplate brez bonov, dele strojev, vato,, lase pap i r j a k o l i k o r hočeš, pa ostanke usnja, cunje, k o n -zervne škatle in še mars ika j zan imivega . Nekdo s k r b i tud i za »snago« v tem novem j a vnem smetišču — od čas a do časa zažge pep i r iin cunje, tako d a se dvigajo blage vonjave p rav do oken okra jne barake i n \ stanovanjsko hišo »pri levih«. — N o v e m u smetišču napoveduje tekmovanje nesnaga na Ragovsk i cesti b l i z u podvoza pod K a n d i j s k i m mostom. T a m dobiš gnojišče n a cesti i n z b i r ko starega železa. K u r i r s k o službo: v t ekmo van ju med obema smetiščema bodo' baje p r e vzele starejše podgane.
Časopisov ne berejo, rad ia ne -poslušajo, na sestanke ne hodi jo nekater i l judje v Mokronogu. Se danes so zadovo l jn i s staro p a rolo »Živel Stalin!« na steni neke hiše n a domačem t rgu . Verjetno ' niso še nič slišali
j o i zb ranem apet i tu na j -na j -na j . . . modrejše-
ga vods t va i n nezmot l j i vega ve l ikega , e d i n stvenega, naj naij . . . itd_ Moskovičana, M o u kronog n a noge!
Potok med novomeškim i n krškim o k r a jem: i m a čudovito lastnost: č e pustiš v n jem čez noč belo blago, postane črno. T o i z k o riščajo »domači« usn ja r j i v Zameškem i n St. Jerneju, čevljarji v okol ica p a trdi jo , da se tako p r ide lano usnje p r a v nič ne raz l i ku j e od industr i jskega- Te vrste domača obrt j e prece j donosna za nekatere Zameščane.
»Spitalska diragau pri Metliki je res d r a ga . . . Mož iz zadnje hiše ob cesti p r o t i G a -brovcu je srednj i kmet. S i r o m a k u je računal za dan o ran ja samo 4000 d in , p a še izgubo ima , kot p r a v i sam. To de l a i z gole usluž-noisti i n l jubezn i do bližnjih, V svojo izgubo je postregel neka t e r im tud i s semenom pšenice : m e r n i k je s ta l »samo« 7 8000 d in . — Upamo , da ve M L O M e t l i k a , kje so viški za plačevanje davkov . Mož bo p r i plačevanju zaostankov namreč spet j oka l , da je revež...
P r o s v e tn i dom v Črnomlju p r o d a tab l i co zavarova lne družbe »Croaiia«. Ce j e ne bo nihče k u p i l , jo bodo oddal i podružnici » O d pada«.
M A L I O G L A S I K U P I M O M L A T I L N I C O s čisti lnimi napravami,
s r e d n j a težko, na m o t o r n i p o g o n . P o n u d b e p o s l a t i na K m e t i j s k o zadrugo Stopiče.
P I S A L N I S T R O J k u p i m o . P o n u d b e z n a v e d b o cene , z n a m k e s t r o j a i n v z o r e c p i s a v e p o s l a t i n a u p r a v o D o l e n j s k e g a l i s t a .
500 D I N A R J E V N A G R A D E d o b i , k d o r m i sporoči točen n a s l o v Jožeta B o n a i z G o t n e v a s i . I v a n k a Z o r i n , N o v o mes t o , poštno ležeče.
Ureja uredniški o d b o r — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e ' G o š n i k — N a s l o v uredništva in u p r a v e : N o v o mes to , K a p u c i n s k i t r g 3 — T e l e f o n u r e d ništva: štev. 127 — Čekovni račun p r i K o m u n a l n i b a n k i v N o v e m m e s t u stev . 616-1-90322-1 — Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 din, celoletna 300 din — Naročnina se plačuje vna prej _ T i s k a T i s k a r n a »Slovenskega poročeva l ca« v L j u b l j a n i .