Download pdf - NAČRTOVANJE IN - aftennis.si · TRENER TENISA A Variacije osnovnega ali linearnega modela periodizacije •Vmesna periodizacija (intermediate periodization - IP), ki obravnava več

TRENER TENISA A

NAČRTOVANJE IN PERIODIZACIJA TRENIRANJA IN

TEKMOVANJ

TRENER TENISA A

V sklopu tega predavanja bomo…

• Razložili dejavniki, ki vplivajo na načrtovanje in periodizacijo pri vrhunskih igralcih

• Pojasnili individualne značilnosti načrtovanja in periodizacije v tenisu

• Spoznali glavne značilnosti letnih načrtov treniranja in tekmovanj pri vrhunskih igralcih.

TRENER TENISA A

Načrtovanje treniranja

• Dobro načrtovano in organizirano treniranje in tekmovanja lahko odločilno povečajo športne dosežke

• Pri načrtovanju je potrebno vključiti tudi igralca in druge strokovnjake (kondicijski trener, športni psiholog idr.)

• Ustvarjalno sodelovanje med trenerjem in igralcem je eden izmed pomembnih pogojev za izpolnjevanje začrtanih ciljev

• Poznamo več vrst načrtov: dolgoročni, letni, načrt za makro, mezo in mikrocikel, mesečni, tedenski, dnevni načrt treninga.

TRENER TENISA A

Teniški koledar

• V tenisu tekmovalna sezona traja preko celega leta (uradno ni mrtve sezone, kot v večini drugih športov)

• To otežuje načrtovanje in tempiranje forme za turnirje, okrevanje po poškodbah in primerno količino treninga.

Roetert, 1999.

TRENER TENISA A

Teniški koledar

• Ta problem ni vezan samo na profesionalne igralce; tudi med mladinci se turnirji odvijajo preko celega leta

• Kako lahko torej trenerji preprečijo poškodbe, utrujenost in slabe rezultate zaradi prenatrpanega urnika igranja?

• Odgovor se skriva v optimalnem načrtovanju in periodizaciji treniranja in tekmovanj.

Roetert, 1999.

TRENER TENISA A

Zakaj načrt?

Načrt sam po sebi ni garancija za uspeh, toda odsotnost načrtovanja zagotovo pomeni

neuspeh!

Z uvajanjem obdobij v teniške aktivnosti vašega igralca, se zmanjša možnost poškodb in

poveča možnost za uspeh.

Roetert, 1999.

TRENER TENISA A

Kaj je periodizacija?

Je metoda organizacije trenažnih in tekmovalnih aktivnosti športnika, s pomočjo katere se

zmanjša nevarnost preobremenitve in hkrati poveča verjetnost za doseganje vrhunca

forme ob pravem času.

Trenerji in igralci morajo načrtujejo tekmovanja, počitek, treninge (teniške in kondicijske) skozi

celo leto.

Roetert, 1999.

TRENER TENISA A

Tradicionalni koncept: 4 obdobja

1. Pripravljalno obdobje

- splošno

- specifično

2. Predtekemovalno obdobje

3. Tekmovalno obdobje

4. Prehodno obdobje. Roetert, 1999.

TRENER TENISA A

Pripravljalno - splošno

• Večji obseg treniranja

• Višji obseg, nižja intenzivnost

• Kondicijski trening zelo pomemben

• Tehnika (učenje)

• tekmovanja: manj tekmovanj

• Trajanje: 4 do 6 tednov.

TRENER TENISA A

Pripravljalno - specifično

• Nižji obseg, višja intenzivnost

• Kondicijski trening zelo specifičen

• Tehnika (delo na orožjih, igralnih situacijah)

• Pshološki trening prilagojen tekmovalnim situacijam

• Tekmovanja: manj pomembni turnirji

• Trajanje: 4 do 6 tednov.

TRENER TENISA A

Pripravljalno

Roetert, 1999.

Razmerje

Počitek

Kondicijskitrening

Teniški trening

Tekmovanja

TRENER TENISA A

Predtekmovalno

• Nižji obseg, visoka intenzivnost

• Kondicijski trening: zelo specifičen in individualen

• Taktika: sparing tekme

• Psihološki trening: rutine in pozitivno vzdušje

• Tekmovanja: pripravljalni turnirji.

• Trajanje: odvisno od ravni igralca.

TRENER TENISA A

Predtekmovalno

Roetert, 1999.

Razmerje

Počitek

Kondicijskitrening

Teniški trening

Tekmovanja

TRENER TENISA A

Tekmovalno

• “Špičenje” forme

• Kondicijski trening ima cilj ohraniti raven

• Taktika: prilagojena tekmecem in pogojem tekmovanja

• Psihološki trening: rutine in koncentracija

• Tekmovanja: najpomembnejši turnirji

• Trajanje: odvisno od ravni igralca.

TRENER TENISA A

Tekmovalno

Roetert, 1999.

Razmerje

Počitek

Kondicijskitrening

Teniški trening

Tekmovanja

TRENER TENISA A

Tekmovalno

Roetert, 1999.

Razmerje

Počitek

Kondicijskitrening

Teniški trening

Tekmovanja

TRENER TENISA A

Prehodno

• Počitek

• Ohraniti doseženo raven

• Ukvarjanje z drugimi športi

• Počitnice, prosti čas

• Trajanje: 1 do 4 tedne.

TRENER TENISA A

Prehodno

Roetert, 1999.

Razmerje

Počitek

Kondicijskitrening

Teniški trening

Tekmovanja

TRENER TENISA A Loehr, 1989.

TRENER TENISA A Groppel & Nishihara, 1989.

TRENER TENISA A

STRUKTURA PERIODIZACIJE PRI IGRALCIH NAJVIŠJEGA NIVOJA

TRENER TENISA A

DOLGOROČNI RAZVOJ IGRALCA - leta

LETNI (makrocikel) NAČRT – 1 leto

NAČRT ZA OBDOBJE (mezocikel) – tedni/meseci

TEDENSKI (mikrocikel) NAČRT – 1 teden

DNEVNI NAČRT – 1 dan

NAČRT ZA POSAMEZNI TRENING – 1 trening

NAČRT ZA POSAMEZNO VAJO – 1 vaja

TRENER TENISA A

Priprava letnega načrta treniranja in tekmovanj

• Naredite tekmovalni načrt

• Izberite najpomembnejše turnirje (vrhunci)

• Skupaj z igralcem določite tekmovalne in „performance“ cilje, čas za dosego ciljev za vsa pomembna področja

• Določite trajanje, cilje, vsebine in obremenitev obdobij

• Sestavite natančne mesečne, tedenske, dnevne programe treninga.

Roetert, 1999.

TRENER TENISA A

Kaj je vrhunec?

• “Začasno stanje v procesu treninga, med katerim so fizične in psihične sposobnosti povzdignjene na najvišji nivo, tehnična in taktična priprava pa optimalna."

• Vrhunec forme je glavni cilj periodizacije.

• Vrhunec igralčeve priprave soupada z vrhuncem tekmovalne sezone.

Bompa, 2002.

TRENER TENISA A

Koliko vrhuncev na leto?

• Odvisno od igralca

• Od 4 do 8 (5-6)

• Lestvica vrhuncev: – Najvišji: Grand Slam, Davisov pokal, Olimpijske

igre, Mastersi, ITF & TE tekmovanja…

– Srednji: državna prvenstva, ekipna tekmovanja…

– Nižji (priprava): odprta prvenstva..

TRENER TENISA A Skorodumova, 1999.

1 vrhunec


2 vrhunca


2 vrhunca


3 vrhunci


3 vrhunci


3 vrhunci

TRENER TENISA A

Letni tekmovalni načrt

Skorodumova, 1999.

TRENER TENISA A

Določanje obdobij

• Preštejte dneve (za nazaj) od datuma, ko želite doseči vrhunec (npr. na določenem turnirju).

• Pri mladih igralcih je lahko to tudi tekmovanje, kjer se odloča ali bo igralec uvrščen v ekipo za evropsko prvenstvo

• Pri vrhunskih igralcih določimo najpomembnejše tekmovanje

• Ko določite datum najpomembnejšega turnira si v ltenem načrtu natančno označite obdobja

• Vrstni red je vedno: pripravljalno, predtekmovalno, tekmovalno in prehodno obdobje.

Chu, 2001.

TRENER TENISA A

Elementi načrtovanja

• Obseg/Trajanje: – Količina opravljenega dela ali dolžina treningov? – Koliko je preveč?

• Intenzivnost: – Kako trdo trenirate? – Namen trdega dela?

• Frekvenca: – Kako pogosti so treningi? – Počitek med treningi: preveč / premalo? – Intervali treningov / počivanja: izogibanje pretreniranosti?

• Specifičnost: – Se vaš program treninga sklada s cilji in zahtevami tenisa?

• Raznovrstnost: – Ali je trening dovolj raznovrsten?


Primeri spreminjanja obremenitve

TRENER TENISA A

Značilnosti programov treninga

• Individualizacija

• Specifičnost

• Trening & počitek

• Prilagodljivost

• Celovitost & natančnost

• Raznolikost & zabava

• Analiza & testiranja.

TRENER TENISA A

Individualizacija

• Igralci, ki trenirajo brez osebnega programa treninga, narejenega glede na njihove potrebe, ne bodo nikoli razvili svojega potenciala v celoti.

• Vsak program treninga mora biti zastavljen tako, da bo pomagal športniku razviti svoj potencial do maksimuma, poleg tega mora biti program dovolj funkcionalen, da ga bo lahko igralec ali trener uporabljal sam.

TRENER TENISA A

Individualizacija

• Vsak igralec ima drugačne individualne cilje, zato mora biti letni načrt narejen v skladu s značilnostmi posameznika

• Pomembno je upoštevati dejavnike, kot so spol, starost, prednosti in slabosti igralca, cilji in pogoji za trening

• Dobri letni načrti vedno upoštevajo zgoraj navedene dejavnike

• Program naj bo tak, da bo pisan na kožo tako trenerju kot igralcu!

TRENER TENISA A

Specifičnost

• Letni načrt mora upoštevati postavljene cilje

• Za vsak cilj je potrebno uporabiti drugačne pristope, metode, vsebine, obremenitve…

• Trening čim bolj približajte zahtevam in pogojem na tekmi in jih določenih trenutkih lahko tudi presežete.

TRENER TENISA A

Razmerje trening / počitek

Najbolj pomembna (in najtežja) naloga optimalne periodizacije treninga je, kdaj in

koliko časa nameniti počitku.

Roetert, 1999.

TRENER TENISA A

Prilagodljivost

• Letni načrt mora biti prilagodljiv

• Aktivnosti naj bodo začrtane tako, da se jih lahko prilagodi glede na potrebe in želje trenerja ali igralca.

• Potrebno je biti še posebej pozoren na morebitne omejitve igralca ali posebne situacije, ki bi mu lahko preprečili dosego vrhunske pripravljenosti.

TRENER TENISA A

Celovitost & natančnost

• Letni načrt mora biti celovit in hkrati natančen ter usmerjen v trajne in opazne kakovostne spremembe

• Nujna je vključenost igralca, i mora natančno poznati letni načrt, cilje, faze, obremenitve…

• Priporočljivo je, da pred pričetkom izvajanja igralec opravi zdravniški pregled (s katerim se preveri, če lahko trenira pod takšnimi obremenitvami) in testiranja (kjer se ugotovi začetno stanje pred pripravljalnim obdobjem).

TRENER TENISA A

Raznolikost & zabava

• Pri izvedbi letnega načrta uporabite različne pristope, metode in vsebine

• Uporabite holistični/integralni pristop • Za razvoj enakih veščin in sposobnosti

uporabite različne vaje • V naporna obdobja vključujte kontrastne

(sprostilne) aktivnosti.

TRENER TENISA A

Analiza & testiranja

• Testiranja pred začetkom in ob koncu pripravljalnega obdobja so osnova za natančno načrtovanje

• V treninge vključite analize in redna testiranja na vseh področjih

• Uporabite merljive in objektivne postopke.

TRENER TENISA A

Dejavniki, ki vplivajo na periodizacijo

• Budžet

• Igralec

• Trener

• Pogoji

• Tekmovanja

• Ostalo.

TRENER TENISA A

Variacije osnovnega ali linearnega modela periodizacije

• Obratna linearna periodizacija (Reverse linear periodisation - RLP), ki deluje na principu specifičnosti in spodbuja lokalno misično vzdržljivost

• Dnevno razgiban program (Daily undulating programme - DUP), pri katerem se vaje spreminjajo vsak dan in je učinkovit pri razvoju moči v predsezoni.

TRENER TENISA A

Variacije osnovnega ali linearnega modela periodizacije

• Vmesna periodizacija (intermediate periodization - IP), ki obravnava več različnih vidikov treninga hkrati

• Enosmerni trening (Unidirectional training – UT), ki se več tednov osredotoča samo na en vidik treninga in šele nato preide k drugemu, vendar za krajši čas.

• Ta način je primeren za zelo izkušene in dobro trenirane športnike, saj zahteva zmožnost prenesti zelo težke treninge brez popuščanja.

TRENER TENISA A

• Število tednov:

– Tekmovanja: 29 tednov

– Trening/Počitek: 25 tednov

• Število odigranih tekem: 88 /leto.

Letni načrt - Juan Carlos Ferrero, 2003

TRENER TENISA A

6

9

8 8

5

8

5

7

4

5

7 7 7 7

4

10

9

10

8

5 5

10 10

5

6

8 8

0

2

4

6

8

10

121

.ja

n

06

/01

Sy

dn

ey

13

/01

Au

s O

.

20

/01

Au

s O

.

27

/01

Mil

an

03

/02

Da

vis

C

10

.feb

17

/02

Ro

tter

da

m

24

.feb

3.m

ar

10

/03

In

dia

n W

.

17

/03

Mia

mi

24

/03

Mia

mi

31

/03

Da

vis

C.

7.a

pr

14

/04

Mo

nte

carl

o

21

/04

Ba

rcel

on

a

28

/04

Va

len

cia

05

/05

Ro

me

12

.ma

j

19

.ma

j

26

/05

Ro

lan

d G

.

2/0

6 R

ola

nd

G

9.j

un

16

.ju

n

23

/06

Wim

ble

do

n

30

/06

Wim

ble

do

n

Dates & Tournaments

Deg

ree o

f Im

po

rta

nce


1.polovica leta: 17 t/turnirji, 10 t/trening in počitek.

TRENER TENISA A

5 5

7 7 7 7

6

9 9

6

8

9

5

6

10

6

7

6

7

6

8

3 3

4

6 6 6

0

2

4

6

8

10

127

.ju

l

14

.ju

l

21

/07

Kit

zbu

hel

28

/07

So

po

t

04

/08

Mo

ntr

eal

11

/08

Cin

cin

att

i

18

.av

g

25

/08

US

Op

.

01

/09

Us

Op

.

8.a

vg

15

/08

Da

vis

C.

22

/09

Th

ail

an

d

29

.sep

6.o

kt

13

.ok

t

20

.ok

t

27

/10

Pa

ris

3.n

ov

10

/11

Ma

ster

s

17

.no

v

17

/11

Da

vis

C.

24

.no

v

1.d

ec

8.d

ec

15

.no

v

22

.no

v

29

.no

v

Dates & Tournaments

Deg

ree o

f Im

po

rta

nce

2.polovica leta: 12 t/tekmovanja, 15 t/trening in počitek.


TRENER TENISA A

Vprašanja?