NAVODILA ZA IZDELAVO
SEMINARSKE/PROJEKTNE NALOGE
SEMINARSKA/PROJEKTNA NALOGA
Študent(-ka): ime in priimek študenta (študentke)
Vpisna številka: vpisna številka
Študijski program: vpišite študijski program
Modul: vpišite št. modula in izbrani modul
Vrsta študija: redni/izredni
Predmet: vpišite ime predmeta
Mentor(-ica): ime in priimek mentorja, strokovni naziv
Maribor, oktober 2015
VSEBINA
1 UVOD.........................................................................................................................................1
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA..................................................................................................2
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE.............................................................................................................2
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE.......................................................................................................3
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE.........................................................................................................3
2 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE.........................................................................................5
3 PRIPRAVA ZA TISK..............................................................................................................7
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE........................................................................................................................7
3.2 OBLIKA STRANI........................................................................................................................................7
3.3 UREDITEV SLOGOV NASLAVLJANJA...............................................................................................................8
4 DODATNE ZAHTEVE..........................................................................................................10
4.1 SLIKE IN TABELE.....................................................................................................................................10
4.2 ŠTEVILČENJE NALOGE..............................................................................................................................12
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE...........................................................................................................................13
4.4 ENAČBE...............................................................................................................................................13
5 NAVAJANJE UPORABLJENE LITERATURE V BESEDILU – CITIRANJE IN
POVZEMANJE...............................................................................................................................14
5.1 CITIRANJE.............................................................................................................................................14
5.1.1 Primer dobesednega citiranja enega avtorja..........................................................................15
5.1.2 Primer dobesednega citiranja dveh avtorjev...........................................................................16
5.1.3 Primer dobesednega citiranja, če sta več kot dva avtorja.......................................................16
5.1.4 Primer dobesednega citiranja sredi povedi.............................................................................16
5.1.5 Primer dobesednega citiranja avtorja iz različne literature, ki je objavljena istega leta.........16
5.2 POVZEMANJE........................................................................................................................................17
VIRI, LITERATURA......................................................................................................................20
SEZNAM SLIK...............................................................................................................................24
SEZNAM TABEL...........................................................................................................................24
SEZNAM GRAFIKONOV.............................................................................................................24
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 1
1 UVOD
Seminarska/projektna naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela
manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno-raziskovalnega dela.
Študent z izdelavo in s predstavitvijo naloge izkaže svojo zmožnost samostojnega dela pri
obdelavi v naprej določene teme. Naslov naloge lahko predlaga študent, nato pa ga potrdi
učitelj predmeta.
Cilj naloge je, da se študent seznani s problemi določenega predmeta v okviru študijskega
programa ter da pridobi veščine pisanja strokovnih del in se tako pripravi za pisanje
diplomskega dela. Pri predmetih, kjer je to v skladu z učnimi cilji, se študent pripravi in
izvede predstavitev doseženih rezultatov naloge na seminarskih vajah ali na izpitu (PRI1 in
PRI2).
Vsebina naloge mora biti v skladu z naslovom naloge. Tega se mora študent zavedati že ob
izbiri naslova. Študent naj si izbere naslov tako, da bo lahko kasneje poiskal primerno
literaturo, vire in konkretne podatke. Neujemanje vsebine z naslovom naloge je največkrat
odraz nesamostojnega dela pri njeni izdelavi. Z obliko pisnega izdelka študent izkaže
obvladovanje veščin pisnega komuniciranja. Pri oblikovanju naj uporabi primerna tehnična
sredstva in svojo ustvarjalnost ob doslednem upoštevanju teh navodil.
Pisni izdelek je sestavljen iz:
uvoda,
jedra – obrazložitve tematike v dveh do osmih poglavjih,
sklepa,
seznama uporabljene literature (po abecednem seznamu avtorjev),
prilog (če obstajajo).
Z uvodom bralca uvedemo v vsebino pisne naloge in mu na kratko pojasnimo predmet
obravnave teme. Uvod je kratek in naj ne presega 10 % naloge.
Za izdelavo pisne naloge morate poiskati, zbrati in pregledati vire, ki so že napisani in
objavljeni na področju, ki ga obdelujte v nalogi. Viri za izdelavo naloge so lahko zelo
različni. Uporabljate lahko strokovno literaturo, statistične in druge uradne podatke,
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 2
dokumente, ki jih dobite v organizaciji, članke iz različnih revij ter seveda internet.
Zaželeno je, da za izdelavo naloge uporabite tudi čim več tuje literature.
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA
Opredelitev problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki
je predmet naše obravnave in je sestavni del uvoda.
Iz vsebine izbrane teme moramo razviti nekaj bistvenih vprašanj, ki nam pomagajo
natančno opredeliti zadani problem. Vprašanja, na katera iščemo odgovore, predstavljajo
naš problem. Jasno naj bo opredeljeno, kakšen praktičen primer nameravamo rešiti.
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
Namen in cilji naloge so podati strnjen pregled obravnavanega področja. Navedemo, zakaj
smo si izbrali takšno nalogo (namen) in katero strokovno področje je predmet našega
preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravamo rešiti.
Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in
načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo
pojasnilo o namenu naše obravnave. Ko pojasnjujemo namen, moramo razložiti, zakaj
obravnavamo izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s
pojasnili drugih avtorjev itd.).
Cilje naloge definiramo tako, da navedemo, katere konkretne cilje želimo doseči (na
primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v
Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu
nevarne snovi itd.).
Prav tako lahko navedemo, katere trditve bomo skušali dokazati. Slednje moramo vključiti
v nalogo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve
(teze), ki jih bomo v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer
prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 3
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo
zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki
opredeljujejo neko področje, zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo
poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne
spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano
področje ali celo na posamični primer. Na primer – pri analizi vpliva spremembe cene na
količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki
povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe ...) ne spreminjajo, zato
ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se
v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna
obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga nismo obravnavali
prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali nismo obravnavali, kako je ta prevoz urejen v
državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve naše obravnave opišemo
v nalogi. Kot omejitve lahko navedemo tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov,
poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost
odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE
Metoda je premišljen, ustaljen način opravljanja neke dejavnosti. Z metodo natančno
opredelimo kako, po kakšnem zaporedju in s kakšnimi sredstvi bomo raziskovali
postavljeni raziskovalni problem. Vsaka metoda mora biti objektivna in preverljiva.
Za potrebe seminarske/projektne naloge navajamo na tem področju nekaj najpogostejših:
metoda deskripcije, s pomočjo katere boste opisovali teorijo in pojme;
metoda klasifikacije, če boste definirali pojme;
metoda kompilacije, kjer boste s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z
izbranim raziskovalnim problemom oblikovali nova stališča;
metoda sinteze, če boste razčlenjevali ugotovitve iz prakse in teorije;
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 4
metoda analize, če boste v celoti povezovali teoretične poglede in dejstva iz prakse;
statistična metoda, če boste dokazavali matematične pojave;
metoda anketiranja, če boste opravili anketo.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 5
2 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE
Osnovno besedilo seminarske naloge zajema:
uvod,
jedro (obdelavo teme),
sklep.
Uvod mora biti jedrnat, kratek ter privlačen za bralca in naj pri seminarski nalogi obsega
dve do tri strani (lahko tudi 5 do 10 % seminarske naloge). Osnovno besedilo se vedno
prične z uvodom.
Jedro predstavlja najobsežnejši del pisne naloge. Predstavlja najpomembnejši in
najinventivnejši del pisnega dela. V njem podrobno opišemo izbrano temo (poslovanje
organizacije, pravni vidik ustanovitve organizacije, trženje izdelka ali storitve, statistično
obdelavo podatkov, stroške dela, analizo transportnega procesa, oblikovanje tehnološkega
postopka, praktično uporabo transportnih naprav in sredstev …), jo razvijamo in
pojasnjujemo. Bodite strokovni in logično povezujte spoznanja.
Jedro mora obsegati tri vsebinska področja:
Teoretični del, v katerem strnjeno predstavimo pomembnejša teoretična izhodišča,
na katerih bosta temeljila analitični in perspektivni del. Obsega lahko 30 do 50 %
obsega seminarske naloge.
Analitični ali analitično-eksperimentalni del, v katerem analitično in sintetično
predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke, informacije
in podobno. V tem delu analiziramo obravnavane zadeve z uporabo določenih
znanj, modelov in metod. V analitičnem delu moramo na osnovi analize testirati
svojo trditev, ki smo jo postavili v uvodu. Lahko jo ovržemo ali potrdimo. Obsega
lahko 30 do 55 % obsega seminarske naloge.
Perspektivni del (predlogi in priporočila) ─ v njem predlagamo rešitve in aktivnosti
za uporabo v praksi. Namenjen je predvsem uporabnikom seminarske naloge.
Predlogi morajo biti jedrnati, pregledni in korektni. Ta del jedra naj zajema
predvidoma 5 % obsega seminarske naloge.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 6
Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na smiselna poglavja. To pomeni, da
lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj lahko vsebinska poglavja členimo še na več
podpoglavij (to še posebej velja za analitični del jedra), vendar do največ četrte ravni (na
primer 3.2.1.4). Podpoglavja ne smejo biti predolga niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski
sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno
nadaljevanje prejšnjega. Odstavek v poglavju naj tvori skupina povedi, ki izražajo
določeno zaokroženo misel.
V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne
literature na izbranem področju. Študent mora samostojno presojati objektivnost tujih
mnenj in stališč. Izogiba se dobesednemu povzemanju ali celo prepisovanju splošnih
ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja
spoznanja.
Sklep je obvezen del vsake pisne naloge. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja,
sklepne misli. Zato v tem delu naloge na kratko analizirajte svoje delo, povzemite osnovne
ugotovitve in predloge, komentirajte dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji,
navedite lastna spoznanja in odprte probleme. V njem ne navajajte novih spoznanj,
podatkov, dokazov, informacij. V sklepu lahko potrdite ali ovržete podmeno ali opozorite
na probleme, s katerimi ste se srečevali pri delu. Opozorite lahko tudi na teme, ki bi jih bilo
potrebno podrobneje obdelati, pa tega v nalogi niste storili. V sklepnem delu naloge lahko
navajate samo svoje misli. Upoštevajte, da v sklepu jedrnato povzamete vsebino naloge in
se osredotočite na najpomembnejše izvirne ugotovitve. Po obsegu naj sklep v seminarski
nalogi ne presega 5 do 10 % naloge.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 7
3 PRIPRAVA ZA TISK
Za pisanje seminarske/projektne naloge uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z
laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne
kvalitete ni dovoljen.
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE
Obstaja veliko število pisav. Uporabite proporcionalno obliko pisave, kot je Times (New)
Roman ali Dutch. Če takšnih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za
besedilo naj bo dvanajst (12) pik (pt), razmik besedila pred 0 pik (pt), po 6 pik (pt) ter
razmik vrstic 1,5 vrstice. Poravnava besedila je obojestranska.
Minimalna velikost pisave za napis oznake tabele, slike, grafikona in opombe je 10 pik.
Primer uporabe velikosti pisav podaja tabela 1.
Tabela 1: Primeri pisav
Velikost
pisave
Komentar Videz
8 Nadpisano in podpisano besedilo pri simbolih F2, x2
9 Glava dokumenta (ležeče) Navodila za izdelavo seminarske naloge
10 Slike, tabele, grafikoni ter viri pod slikami in
tabelami
Slika 1:
Vir:
20 Naslov seminarske/projektne naloge 20 pik
(pt), izjemoma 18 pik (pt), če je naslov daljšiNASLOV
Vir: Lasten
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 8
3.2 OBLIKA STRANI
Stran oblikujte tako, da bodo spodnji in levi rob široki 30 mm ter desni, zgornji in spodnji
rob 25 mm. Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice, med odstavki pa 6 pt. Dolžino strani
prilagodite tako, da med poglavji, slikami ali tabelami in tekstom pustite prazno vrstico.
Slika 1: Oblika strani
Vir: Lasten
3.3 UREDITEV SLOGOV NASLAVLJANJA
Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa _ SKLEP (označen z ustrezno številko – brez pik).
Podrobneje:
1 NASLOV POGLAVJA
Pisava: Times New Roman, velikost 14 pik (pt), krepko, velike tiskane črke.
Poravnava in razmik: leva poravnava, razmik naslova pred 30 pik (pt), po 18 pik
(pt), razmik vrstic 1,5.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 9
Vsako novo poglavje se prične na novi strani.
2 NASLOV PODPOGLAVJA
Pisava: Times New Roman, velikost 12 pik (pt), krepko, velike tiskane črke.
Poravnava in razmik: leva poravnava, razmik naslova pred 30 pik (pt), po 18 pik
(pt), razmik vrstic 1,5.
3 Naslov podpodpoglavja
Pisava: Times New Roman, velikost 12 pik (pt), krepko.
Poravnava in razmik: leva poravnava, razmik naslova pred 30 pik (pt), po 18 pik
(pt), razmik vrstic 1,5.
4 Naslov
Pisava: Times New Roman, velikost 12 pik (pt).
Poravnava in razmik: leva poravnava, razmik naslova pred 30 pik (pt), po 18 pik
(pt), razmik vrstic 1,5.
Vsako poglavje ima lahko razdelke, ki so oštevilčeni z dvema arabskima številkama,
ločenima s piko. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek tretjega poglavja. Delitve
na podrazdelke so mogoče le do četrte ravni (npr. označba 3.2.4.1).
Vsako členjenje na podpoglavja oz. podpodpoglavja pa je smiselno le, če (pod)poglavje
vsebuje vsaj dve (pod)podpoglavji.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 10
Slika 2: Razmiki pred in po naslovu poglavij
Vir: Lasten
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 11
4 DODATNE ZAHTEVE
4.1 SLIKE IN TABELE
Tabele, grafikoni in slike so pomembni elementi seminarske naloge. Z njimi avtor
nazorneje prikaže in dopolni obravnavano tematiko.
Tabele, grafikoni in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V
besedilu jih zaporedno številčimo z arabskimi številkami in naslovimo. Morebitne legende
pišemo brez okvirov čim bliže tabelam, grafom ipd.
Tabele, grafikoni in slike (sem sodijo še organigrami, skice …) naj bodo sredinsko
poravnane, oštevilčene in opremljene z naslovom (naslov naj bo sredinsko poravnan nad
tabelo in sredinsko poravnan pod sliko) in virom. Za naslov in vir uporabite pisavo Times
New Roman, velikost 10, ne krepko, začnete z veliko začetnico, brez končne pike.
Slika 3: Prometna šola Maribor, Višja prometna šola
Vir: http://www. vpsmb.net (13. 10. 2015)
Primeri citiranja vira:
Vir: http://www.vpsmb.net (15. 8. 2015)
Vir: Prirejeno po: http://www.vpsmb.net (25. 8. 2015)
Vir: Lasten (Navedite, če uporabljate lastne slike)
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 12
Slika 4: Letališče
Vir: Lasten
Slika 5: Priprava in izvedba storitve
Vir: Tavčar, 1996, 59
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 13
Napis »Tabela« je nad tabelo, vir pa je označen pod tabelo: avtor, letnica, stran.
Tabela 2: Zaposleni po stopnji izobrazbe in spolu v logistiki v Sloveniji
Vir: Letopis Slovenije, 2007, 22
Napis »Grafikon« in vir je pod grafikonom, kot kaže primer grafikona 1.
Kategorija 1
Kategorija 2
Kategorija 3
0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4 4.5 5
Podjetje 3 Podjetja 2 Podjetje 1
Grafikon 1: Ocena podjetij
Vir: Lasten
Spol Stopnja izobrazbe Skupaj
Visoka in
podiplomska
Višja Srednja
Moški 294 252 2.003 2.549
Ženske 593 424 2.716 3.733
Skupaj 887 676 4.719 6.282
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 14
4.2 ŠTEVILČENJE NALOGE
Strani številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih. Če tiskate obojestransko,
naj bo številčenje na zunanjem robu strani.
Do uvoda številčite z rimskimi številkami (prva stran je neoštevilčena), od uvoda naprej pa
z arabskimi. Uvod se začne s številko 1.
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE
Okrajšave in kratice razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi če ste jih razložili v
povzetku). Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajšav v naslovu.
4.4 ENAČBE
Enačbe številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi številkami v
oklepaju, kot je prikazano v (4.1). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne
funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite nagnjeno (razen grških
simbolov) v enaki pisavi kot besedilo (4.1). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega
raje podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu.
Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite 2 cm od levega roba
strani.
n p=Qp
Gk( palet )
(4.1)
kjer je:
Qp - masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati,
d1 - korisna nosilnost palete (975 kg).
Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite predtem v besedilu ali pa neposredno za enačbo.
V besedilu se sklicujte na enačbe preprosto kot v (4.1), ne pa "en. (4.1)" ali podobno, razen
na začetku stavka.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 15
5 NAVAJANJE UPORABLJENE LITERATURE V BESEDILU –
CITIRANJE IN POVZEMANJE
Seminarska/projektna naloga sta sestavljeni iz teoretičnega in praktičnega dela. Pisec
takega strokovnega dela mora zato za pripravo teoretičnih izhodišč najprej poleg lastnega
že usvojenega znanja z obravnavanega teoretičnega področja poznati in preučiti še dodatno
strokovno literaturo s področja, ki zadeva temo njegove naloge. Če želi različna teoretična
izhodišča drugih avtorjev predstaviti v svojem strokovnem delu, mora poznati in upoštevati
pravila citiranja in povzemanja. Misli drugih avtorjev torej v našem besedilu ne smemo
zapisati tako, kot da so naše lastne misli in spoznanja, saj bi s tem kršili avtorske pravice
(plagiatorstvo). To pomeni, da moramo, kadar navajamo strokovna izhodišča drugih
avtorjev, v besedilu to natančno označiti kot povzetke (avtor, letnica, stran) oz. citate
(narekovaji, avtor, letnica, stran). Seveda morajo biti vsi avtorji, katerih misli smo kot
povzetke ali citate navedli, na koncu navedeni še v literaturi, tako da lahko iz polnega
zapisa (avtor, naslov, kraj, založba, leto …) nedvoumno razberemo, iz katerih strokovnih
del je pisec diplomskega oz. seminarskega dela izhajal pri snovanju teoretičnih izhodišč.
Seveda pa vse to, kar smo navedli zgoraj, ne pomeni, da pisec strokovnega besedila sestavi
teoretični del naloge tako, da je le-ta skupek povzetkov in citatov. Besedilo mora biti
notranje in zunanje povezano tako, da so naše lastne misli in strokovno znanje, ki smo si ga
pridobili v času šolanja, povezovalni element ali izhodišče za misli drugih avtorjev. Prav
tako sami izdelamo teoretične zaključke in ugotovitve, potem ko smo primerjali več
različnih teorij oz. misli drugih avtorjev.
5.1 CITIRANJE
Pri citiranju natančno in v celoti (tj. dobesedno) prepišemo besedilo iz vira ter ga
postavimo v narekovaje. Pred citatom ali za njim (odvisno, kako postavimo citat v
sobesedilo) ob priimku avtorja obvezno navedemo v oklepaju še letnico izida in stran.
Kadar se zaradi dolžine citata in manj pomembnih delov citata za našo trditev odločimo, da
bomo dele citata izpustili, potem take izpuščene dele označimo s tremi pikami (…).
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 16
Pri citiranju daljših misli velja načelo, da med narekovaje postavimo besedilo, ki zajema
do pet vrstic; če je besedilo daljše, ne pišemo narekovajev, pač pa tako besedilo grafično
ločimo v poseben odstavek (zamaknjeno). Običajno ne citiramo celih strani besedila – v
takem primeru se raje odločimo za povzemanje.
5.1.1 Primer dobesednega citiranja enega avtorja
Primer 1:
Pri oblikovanju vsebine analize stanja vselej preverjamo usklajenost sprejetih
procesov s standardi, ki vladajo v oskrbovalnih verigah. Tehnološko zahtevna
okolja temeljijo na sistemu označevanja logističnih pošiljk in manjših enot, ki te
pošiljke sestavljajo – soočiti se je torej treba s standardi označevanja. Jasno
razdelajte vlogo udeležencev v skladiščenju in njihove funkcije tudi v okviru
dokumenta o notranji organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest. Pozabiti ne
smete na vlogo informacijskih rešitev, ki so vse prevečkrat povezane tudi z
organizacijo (Muršič, 2010, 10).
Kadar določeni vir v besedilu večkrat zaporedoma navedemo in vmes ne navajamo drugih
virov, označimo take vire z besedo »prav tam«, če se stran ne spreminja.
Primer 2:
»Velik del logističnih stroškov v strukturi cene izdelka je mogoče obvladati s prenovo
procesov skladiščenja in povezanih logističnih procesov. Predvsem se je treba spopasti s
težavami, ki velikokrat izhajajo iz napak v procesu uvajanja informacijskih rešitev in
težav, ki so povezane z uvedenim dokumentnim modelom in organiziranostjo družbe kot
celote« (prav tam).
Primer 3 – citiranje elektronskih virov:
»Stroški in izdatki za popravila se s permanentnim vzdrževanjem viličarja bistveno
zmanjšajo. Prednosti so jasne: Vaš viličar je vedno pripravljen za delo! In tudi popravila se
lahko optimalno prilagajajo vašemu poteku proizvodnje« (Still [online], 2015).
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 17
5.1.2 Primer dobesednega citiranja dveh avtorjev
Primer 1:
»Dobra komunikacija je življenjska sila podjetja« (Heller in Hindle, 2001, 18).
5.1.3 Primer dobesednega citiranja, če sta več kot dva avtorja
Primer 1:
»Vodenje je sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja sodelavcev k doseganju
želenih ciljev« (Možina in ostali, 2002, 499).
5.1.4 Primer dobesednega citiranja sredi povedi
Primer 1:
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994, 874) navaja, da je »plagiat, kar je prepisano,
povzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno«.
Primer 2:
Rozman in drugi (1993, 12) definirajo vodenje »kot vplivanje na obnašanje in delovanje
tako posameznika kot tudi skupine v podjetju in usmerjanje njihovega delovanja k
zastavljenim ciljem podjetja«.
5.1.5 Primer dobesednega citiranja avtorja iz različne literature, ki je objavljena
istega leta
Primer 1:
Roš (2005a, 47) navaja, da je »za citate z več kot 100 besedami ali obsegom več kot 5
odstotkov izvirnega članka potrebno dovoljenje«.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 18
5.1.6 Primer sklicevanja na vir, ki je citiran v drugem viru
Primer 1:
Trstenjak (v: Kavčič, 2000, 306) navaja, da so »splošni fiziološki učinki barv…«.
5.2 POVZEMANJE
O povzemanju govorimo, kadar originalno besedilo izbranega avtorja preberemo, ga
obnovimo s svojimi besedami ter ga tako skrajšamo, lahko pa tudi izberemo samo bistvene
misli, vendar pri tem ne spreminjamo pomena avtorjevega besedila. Kadar povzemamo,
besedilo ustrezno označimo tako, da v oklepaj zapišemo priimek avtorja, letnico izida,
stran; več podatkov o avtorju in viru pa zapišemo v poglavju Viri in literatura. Kadar v
našem besedilu uporabimo več del istega avtorja z enako letnico, si pri razločevanju
pomagamo tako, da k letnici izida zapišemo črke a, b, c …
Ko povzemamo iz elektronskih virov, prav tako zapišemo priimek avtorja ali naslov
sestavka ali ime podjetja (odvisno od tega, katere od teh podatkov lahko poiščemo na
spletni strani), v oglatem oklepaju označimo, da je besedilo iz elektronskega vira, in
zapišemo stran, če jo lahko razberemo. Vse ostale podatke podrobneje zapišemo v
poglavju Viri in literatura (datum citiranja, dostopnost …).
Kadar določeni vir v besedilu večkrat zaporedoma navedemo in vmes ne navajamo drugih
virov, označimo take vire z besedo »prav tam«. Če pri povzemanju zapisujemo še stran, v
zgornjem primeru zadostuje že samo (prav tam), če se stran ne spreminja; drugače pa
zapišemo za vejico še stran, ki je drugačna, kot prej omenjena (prav tam, …).
Primeri povzemanja
Primer 1 – zapis na začetku povedi:
Možina in ostali (2002, 56) opredeljujejo vodenje kot sposobnost vodje, da vpliva,
spodbuja in usmerja druge, da bi dosegli želene cilje.
Primer 2 – povzetek povzetka:
Vodenje ima ožji in širši pomen, kjer je glavna razlika med tema pomenoma v besedi
organizacija. Vodenje kot managemet obstaja zaradi zagotavljanja ciljev organizacije,
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 19
medtem ko se vodenje kot leadership pojavi vedno, ko nekdo želi vplivati na vedenje
posameznika ali skupine ne glede na razlog, saj gre lahko tudi za cilje posameznika, ki niso
nujno skladni s cilji organizacije (prirejeno/povzeto po Hersey in Blanchard, 1982, 23).
Primer 3 – povzemanje po zakonih, pravilnikih:
Zakon predvideva, da kdor opravi vse obveznosti iz višješolskega študijskega programa, si
pridobi javnoveljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome
določi minister (Zakon o višjem strokovnem …, 2004, 19. člen).
Bodite pozorni na povzemanje zakonodaje, pravilnikov v tiskani obliki (primer 3), če pa
povzemate zakone, pravilnike v elektronski obliki, pa upoštevajte primer 8.
Primer 4 – povzemanje po alinejah:
V notranjem transportu so v ospredju prizadevanja za skrajševanje transportnih poti in
zagotavljanje čim večje prepustnosti le-teh, ki pa so odvisne od (Simič, 1993, 51):
tehnološkega procesa,
vrste materiala in
prostorov.
Primer 5 – povzemanje dveh avtorjev:
Zaradi lažjega preučevanja podjetniške logistike v proizvodnem podjetju jo bomo razdelili
po prej naštetih tipičnih dejavnostih na naslednje podsisteme (Križman in Rak, 2006, 65):
nabavna logistika,
notranja logistika,
distribucijska logistika,
poprodajna logistika.
Primer 6 – povzemanje elektronskih virov:
V podjetju Still pojasnujejo, da se stroški in izdatki za popravila s permanentnim
vzdrževanjem viličarja bistveno zmanjšajo (Still [online], 2015).
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 20
Primer 7 – povzemanje elektronskih virov:
Popolnoma fleksibilna pogodba podjetja Still vsebuje vrste pogodb, kot so lizing, najem,
BasicDynamic, in prenos lastništva (Still [online], 2015a).
Pojasnilo:
(Still [online], 2015a) – dodana črka a za letnico 2015 pomeni, da je besedilo povzeto iz
strani podjetja Still, toda podstran je različna. Tako morate na koncu med vire dodati
drugačen naslov članka ter povezavo. Če uporabite še naslednjo podstran podjetja, sledijo
črke za letnico 2015b, c, d …
Primer 8 – povzemanje elektronskih virov:
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. št. RS, št.
46/2000) v prvem odstavku 5. člena pravi, da mora biti prometna signalizacija postavljena
ob desni strani ceste poleg vozišča v smeri vožnje vozil (Pravilnik o prometni signalizaciji
in opremi na javnih cestah [online], 2015).
Primer 9 – povzemanje elektronskih virov:
Policisti so obravnavali v letu 2011 za 7,2 % manj prometnih nesreč s telesnimi
poškodbami. Število hudo telesno poškodovanih se je zmanjšalo za 7,8 %, lahko telesno
poškodovanih pa za 8,9 % (Policija [online], 2015, 4).
Pojasnilo:
(Policija [online], 2015, 4) – kadar povzemate besedilo, ki je na svetovnem spletu v .pdf ali
.xps obliki, dodate za letnico še stran.
Primer 10:
Število nedovoljenih prehodov čez zunanjo schengensko mejo se je zmanjšalo za 1,9 %.
Policisti so obravnavali za 16,8 % manj oseb zaradi nedovoljenega prebivanja. V objektih
centra za tujce v Velikem Otoku pri Postojni je bilo na novo nastanjenih za 18,1 % manj
tujcev (prav tam).
Pojasnilo:
(prav tam) – povzeto besedilo se nahaja v istem dokumentu na isti strani kot predhodni
odstavek – primer 8.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 21
VIRI, LITERATURA
V seznamu literature navedite vso literaturo in vire, ki ste jih uporabili v nalogi.
Seznam citiranih ali povzetih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev. Označite jih
z arabskimi številkami z zaklepaji (primer spodaj).
1) Kolarič, D. Varnost v prometu in varnost pri delu. Maribor: Višja prometna šola,
2004.
Pri sestavljanju seznama citirane in povzete literature navedite naslednje podatke:
a) MONOGRAFIJA - EN AVTOR
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
1) Metljak, M. Prometni predpisi v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod za tehnično
izobraževanje, 1986.
2) Pantar, B. Viličarji v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo
pri delu, 1998.
3) Žižmond, E. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 1998.
b) MONOGRAFIJA - DVA AVTORJA
Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primera:
1) Gradišar, M. in Resinovič, G. Informatika v organizaciji. Kranj: Založba Moderna
organizacija, 1998.
2) Šuhel, P. in Murovec, B. Računalniška integracija proizvodnje. Velenje: Gorenje d.d.,
Izobraževalni center, 2003.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 22
c) MONOGRAFIJA - TRIJE ALI VEČ AVTORJEV
Priimek, I. in ostali. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primer:
1) Kovačič, A. in ostali. Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta, 2004.
d) NAVAJANJE ČLANKOV
I. Objavljenih v serijski publikaciji
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije:
podnaslov serijske publikacije. Kraj, letnica izida, letnik, številka, strani.
Primera:
1) Kovačič, A. Kakšne uporabniške programske rešitve potrebujemo? Uporabna
informatika. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 1997, let. 5, št.1 , str. 8–15.
2) Možina, S. Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva
slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju. Ljubljana:
Založba Educa, 2005, let. 3, št. 1, str. 17–23.
II. Objavljenih v zbornikih
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. V: Naslov zbornika: podnaslov
zbornika. Kraj: Založba, leto, stran.
Primera:
1) Lavrenčič, D. in Mlakar, I. Vloga mladinskega knjižničarja pri razvijanju bralnih
sposobnosti. V: Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva
Slovenije. Ljubljana: Bralno društvo Slovenije, 1998, str. 153–154.
2) Zwitter, T. in Munari, U. Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars In
The Old West: Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic
Variables and Related Objects. San Francisco: Astronomical Society of the Pacific,
1998, let. 137, str. 35.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 23
III. Anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih
Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izd., str.
Primera:
1) Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1975, str. 81.
2) Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing,
1998, str. 222.
IV. Navajanje uradnih dokumentov
Zakon/pravilnik. Institucija, številka/leto, datum izdaje, str.
Opombe: Navedba datuma izdaje in strani ni obvezna.
Primer:
1) Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ur. l. RS, 53/1996.
ali
2) Zakona o pravilih cestnega prometa. Ur. l. RS, 109/2010, 30. 12. 2010, str. 4–15.
e) NAVAJANJE ELEKTRONSKIH VIROV, DELOV ELEKTRONSKIH
MONOGRAFIJ, PODATKOVNIH BAZ, RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV
Avtor [vrsta medija]. Naslov dokumenta. Leto objave1. (Številka/leto2). (Datum
citiranja). Dosegljivo na naslovu:
Primeri:
1) GS1 Slovenija [online]. Označevanje škatelj in palet. 2012. (Citirano 5. 10. 2015).
Dostopno na naslovu: http://www.gs1si.org/
2) Pevec, D. [online]. Reorganizacija notranje logistike v podjetju Resistec: diplomsko
delo. 2008. (Citirano 17. 10. 2015). Dostopno na naslovu:
http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=9266
1 Za elektronske knjige, publikacije, itd.
2 Za zakone, pravilnike, itd.
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 24
3) Rak, G. Logistika notranjega transporta in skladiščenja. 2011. (Citirano 14. 10. 2015).
Dostopno na naslovu:
http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Logistika_notranjega_transp
orta_in_skladiscenja-Rak.pdf
4) Still [online]. Proizvodi. (Citirano 10. 10. 2015). Dostopno na naslovu:
http://www.still.si/storitve-vilicarji.5.0.html
5) Still [online]. Storitve. (Citirano 10. 10. 2015a). Dostopno na naslovu:
http://www.still.si/storitve-vilicarji.0.0.html
6) Ur. l. RS [online]. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih
cestah. 46/2000. (Citirano 20. 10. 2015). Dostopno na naslovu:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV2547.html
7) Zavod IRC [online]. Enotni tehnični standardi za pripravo višješolskih učbenikov.
2010. (Citirano 11. 10. 2015). Dostopno na naslovu: http://www.impletum.zavod-
irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Enotni_tehnicni_standardi_1.doc
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 25
SEZNAM SLIK
SLIKA 1: OBLIKA STRANI..........................................................................................................................................8
SLIKA 2: RAZMIKI PRED IN PO NASLOVU POGLAVIJ........................................................................................................9
SLIKA 3: PROMETNA ŠOLA MARIBOR, VIŠJA PROMETNA ŠOLA........................................................................................10
SLIKA 4: LETALIŠČE...............................................................................................................................................11
SLIKA 5: PRIPRAVA IN IZVEDBA STORITVE..................................................................................................................11
SEZNAM TABEL
TABELA 1: PRIMERI PISAV........................................................................................................................................7
TABELA 2: ZAPOSLENI PO STOPNJI IZOBRAZBE IN SPOLU V LOGISTIKI V SLOVENIJI...............................................................12
SEZNAM GRAFIKONOV
GRAFIKON 1: OCENA PODJETIJ................................................................................................................................12
Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 26
PRILOGE
Priloge niso sestavni del seminarske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer
potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme motile
potek sporočila seminarske naloge. V priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti,
daljši računalniški izpisi, merilne metode, vsebina priložene zgoščenke itd.