Univerza v Ljubljani
Pravna fakulteta
Katedra za mednarodno pravo
Izredne razmere in odgovornost držav po mednarodnem
investicijskem pravu
(magistrsko diplomsko delo)
Avtorica: Brina Žitnik
Mentorica: izr. prof. dr. Vasilka Sancin
Ljubljana, december 2019
ii
Izredne razmere in odgovornost držav po mednarodnem investicijskem pravu
(povzetek)
Avtorica: Brina Žitnik
Mentorica: izr. prof. Vasilka Sancin
Mednarodno investicijsko pravo je področje mednarodnega javnega prava, ki ureja pravice in
obveznosti držav gostiteljic in tujih investitorjev v teh državah z namenom spodbujanja in
varstva naložb. Mednarodni investicijski spori se pogosto rešujejo v okviru mednarodne
arbitraže, ki jo lahko sprožijo tuji investitorji, če menijo, da jim je država s svojim ravnanjem
kršila njihove pravice. Zaradi narave državnih posegov v času izrednih razmer, pa obstaja večja
nevarnost za kršitve mednarodnih obveznosti držav v razmerju do tujih investitorjev.
Naloga obravnava institute splošnega mednarodnega prava in mednarodnega investicijskega
prava, ki so na voljo državam pred arbitražnimi tribunali v postopkih glede zatrjevanih kršitev
v času izrednih razmer. Države so v svojem pravnem utemeljevanju precej omejene.
Mednarodni investicijski sporazumi vsebujejo dva instituta, ki sta jim na voljo v času izrednih
razmer, t.j. splošne izjeme in določbe o nadomestilu za izgube (compensation for losses
clauses). Poleg obrambe na podlagi pogodbenih institutov se države lahko sklicujejo tudi na
okoliščine, ki izključujejo protipravnost po mednarodnem običajnem pravu o odgovornosti
držav (npr. nuja).
Arbitražna praksa na področju tujih investicij, ki se je doslej ukvarjala z omenjenimi instituti,
je relativno neusklajena, kar predstavlja dodatno težavo za vpletene deležnike. Pomanjkanje
jasnih smernic glede dopustnega ravnanja držav v času izrednih razmer, se namreč odraža v
nestabilnosti pravnega okolja.
Ključne besede: mednarodno investicijsko pravo, investicijska arbitraža, investitorji,
investicije, izredne razmere, nuja
iii
Emergency Situations and the Responsibility of States under International Investment
Law (abstract)
Author: Brina Žitnik
Thesis supervisor: Associate Professor Vasilka Sancin, PhD
The goal of international investment law consists of fostering and protecting foreign
investments through a reciprocal arrangement of rights and obligations between host States and
foreign investors. International arbitral tribunals provide fora for the resolution of Investor-
State disputes to which the investors may turn in order to obtain relief for the breach of their
rights under international invesment law. Due to the nature of State measures taken in
emergency situations, there is a substantial possibility of breaches of State obligations owed to
foreign investors.
The following thesis provides an analysis of some of the legal mechanisms under general
international law and international investment law which are available to respondent States
before international arbitral tribunals in cases arising out of emergency situations. It will be
shown that the array of defenses available to States is relatively limited. Investment treaties
usually contain two relevant types of clauses, the ‘general exceptions’ and the compensation-
for-losses clauses. In addition to the treaty-based defenses, States may also rely on
circumstances precluding wrongfulness under customary international law, such as necessity.
The arbitral practice that hitherto dealt with these institutes is relatively inconsistent, which
presents a problem for all parties involved. The lack of clear guidelines on the permissible State
action in emergency situations is primarily reflected in the lack of stability of the legal
environment.
Key words: International investment law, Investment arbitration, Investors, Investments,
Emergency situations, Necessity
iv
Seznam kratic in okrajšav
BiH Bosna in Hercegovina
BIS bilateralni investicijski sporazum
BLEU Belgium Luxemburg Economic Union / Belgijsko-luksemburška
ekonomska unija
CETA Gospodarski in trgovinski sporazuma EU s Kanado
CPTPP Comprehensive and Progressive Agreement for Trans-Pacific
Partnership
čl. člen, člena, členi
DKPMP Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb / Vienna
Convention on the Law on Treaties
EC European Commission / Evropska komisija
ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice
EU Evropska unija
FCN treaty on friendship, commerce and navigation / pogodba o
prijateljstvu, trgovini in plovbi
FET fair and equitable treatment / načelo pravične in enakopravne
obravnave
FPS full protection and security / načelo popolne varnosti in zaščite
FTA free trade agreement / prostotrgovinski sporazum
GA Res. General Assembly Resolution/ resolucija Generalne skupščine
GATT General Agreement on Tariffs and Trade / Splošni sporazum o
carinah in trgovini
gl. glej
ibid. ibidem / prav tam
ICC International Chamber of Commerce / Mednarodna trgovinska
zbornica
ILC International Law Commission / Komisija za mednarodno pravo
ipd. in podobno, in podobni
IS investicijski sporazum, investicijski sporazumi
mdr. med drugim, med drugimi
v
MFN most favoured nation / načelo največjih ugodnosti
MIS multilateralni investicijski sporazum
MOP mednarodno običajno pravo
NAFTA North American Free Trade Agreement / Severnoameriški sporazum
o prosti trgovini
npr. na primer
OECD Organisation for Economic Co-operation and Development /
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
op. opomba
op. cit. opere citato / citirano po
Osnutek Pravil Osnutek Pravil o odgovornosti držav s komentarjem / Draft articles
on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts, with
commentaries
OZN Organizacija združenih narodov
Pravila Pravila o odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja /
ILC Articles on the Responsibility of States for Internationally
Wrongful Acts
prof. profesorica, profesor
RS Republika Slovenija
SFRJ Socialistična federativna republika Jugoslavija
SI splošne izjeme
str. stran, strani
št. številka, številke
t.i. tako imenovani
t.j. to je
UL Ustanovna listina Organizacije združenih narodov
UN Doc. United Nations Document / dokument ZN
UNCTAD United Nations Conference on Trade and Development / Konferenca
Združenih narodov za trgovino in razvoj
ur. urednica, urednik, uredniki
Ur. l. uradni list
VS Varnostni svet Organizacije združenih narodov
WTO World Trade Organisation / Svetovna trgovinska organizacija
ZDA Združene države Amerike
vi
ZK Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
ZR Zvezna republika
(A) Annulment Decision / odločitev razveljavitvenega odbora
(L) Liability Award / odločitev o odgovornosti
vii
Kazalo
1. Uvod ................................................................................................................................... 1
2. Splošne izjeme (general exceptions) v mednarodnih investicijskih sporazumih ............ 5
2.1 Značilnosti splošnih izjem ................................................................................................... 6
2.1.1 Povezava med cilji in ukrepi ........................................................................................................... 7
2.1.2 Pravno dopusten cilj........................................................................................................................ 8
2.1.3 Določbe samopresoje (self-judging clauses) ................................................................................... 8
2.2 Uporaba splošnih izjem v praksi ...................................................................................... 11
2.2.1 Zajete okoliščine ........................................................................................................................... 11
2.2.2 Razmerje med izjemami in mednarodnim običajnim pravom ...................................................... 13
2.2.3 Pogoji za uspešno sklicevanje na izjeme ...................................................................................... 17
2.2.4 Učinek uspešnega sklicevanja na izjeme ...................................................................................... 20
2.3 Vmesni sklep – splošne izjeme .......................................................................................... 21
3. Določbe o nadomestilu za izgube (non-discrimination clauses, compensation-for-loses
clauses, war clauses) ............................................................................................................... 23
3.1 Določbe o nadomestilu za izgube, ki prepovedujejo diskriminacijo ............................. 24
3.2 Razširjene določbe o nadomestilu za izgube ................................................................... 25
3.3 Razmerje med določbami o nadomestilu za izgube in drugimi investicijskimi
standardi .......................................................................................................................................... 26
3.3.1 Objektivna odgovornost držav za nadomestilo izgub v času izrednih razmer .............................. 26
3.3.2 Dodatna zaščita investitorjev ........................................................................................................ 28
3.3.3 Omejena odgovornost držav – lex specialis .................................................................................. 31
3.4 Razmerje določb o nadomestilu za izgube do splošnih izjem ........................................ 33
3.5 Vmesni sklep – določbe o nadomestilu za izgube ............................................................ 34
4. Mednarodno običajno pravo ........................................................................................... 35
4.1 Sklicevanje držav na okoliščine, ki izključujejo protipravnost ..................................... 35
viii
4.2 Nuja v praksi mednarodnih investicijskih tribunalov ................................................... 36
4.2.1 Kriterij: bistveni interes države ..................................................................................................... 38
4.2.2 Kriterij: huda in neposredna nevarnost ......................................................................................... 39
4.2.3 Kriterij: edini način ....................................................................................................................... 39
4.2.4 Kriterij: neogrožanje interesov druge države oz. mednarodne skupnosti ..................................... 40
4.2.5 Kriterij: prispevek države ............................................................................................................. 41
4.3 Druge okoliščine, ki izključujejo protipravnost .............................................................. 41
4.3.1 Višja sila ....................................................................................................................................... 41
4.3.2 Stiska, soglasje, samoobramba in dovoljeni protiukrepi ............................................................... 42
4.4 Vmesni sklep – mednarodno običajno pravo .................................................................. 43
5. Pregled investicijskih sporazumov Slovenije ................................................................. 45
6. Zaključek ......................................................................................................................... 47
7. Viri in literatura .............................................................................................................. 50
7.1 Knjige.................................................................................................................................. 50
7.2 Zborniki člankov ............................................................................................................... 51
7.3 Članki.................................................................................................................................. 53
7.4 Magistrska diplomska dela ............................................................................................... 57
7.5 Bilateralni investicijski sporazumi ................................................................................... 57
7.6 Bilateralni investicijski sporazumi Slovenije .................................................................. 62
7.7 Multilateralni investicijski sporazumi in mednarodne pogodbe z investicijskimi
določbami ........................................................................................................................................ 65
7.8 Vzorčni BIS ........................................................................................................................ 65
7.9 Druge mednarodne pogodbe............................................................................................. 66
7.10 Dokumenti in gradivo OZN .............................................................................................. 66
7.11 Praksa Meddržavnega sodišča ......................................................................................... 67
7.12 Praksa mednarodnih investicijskih tribunalov ............................................................... 67
ix
7.13 Praksa drugih mednarodnih tribunalov .......................................................................... 70
7.14 Medmrežje .......................................................................................................................... 70
1
1. Uvod
Mednarodno investicijsko pravo je področje mednarodnega javnega prava,1 ki ureja pravice in
obveznosti držav gostiteljic in tujih investitorjev v teh državah z namenom spodbujanja in
varstva naložb.2 Temeljni vir so bilateralni in multilateralni investicijski sporazumi (BIS, MIS
oz. IS) ter druge mednarodne pogodbe z investicijskimi določbami.3 Največ tovrstnih pogodb
je bilo sklenjenih v 90. letih prejšnjega stoletja,4 ta trend pa se je v zadnjih letih upočasnil.5 Kot
odziv na naraščajoče kritike in zahteve po reformi investicijskopravnega sistema, je
Organizacija združenih narodov (OZN) oktobra 2019 predstavila več mogočih oblik reforme.6
Velik pomen pri oblikovanju smernic državam za obravnavo tujih investitorjev ima arbitražna
praksa.7 Arbitražni način reševanja sporov je eden ključnih delov investicijskopravnega
sistema in je vključen v večino IS.8 Odločitve investicijskih tribunalov glede delovanja držav
je mogoče v razmerju do držav pogodbenic Konvencije o reševanju investicijskih sporov med
državami in državljani drugih držav (ICSID)9 oz. Newyorške konvencije o priznanju in
izvršitvi tujih arbitražnih odločb10 (konvenciji imata preko 150 pogodbenic) izvršiti pred
1 De Brabandere, INVESTMENT TREATY ARBITRATION AS PUBLIC INTERNATIONAL LAW:
PROCEDURAL ASPECTS AND IMPLICATIONS (2014), str. 17, 202. 2 Singh, Ilge, Introduction (2016), URL:
https://www.bothends.org/uploaded_files/document/1Rethinking_Bilateral_Investment_Treaties_Boo
k.pdf, str. 1; Fatur, Peček, Zaščita tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji: bilateralni
investicijski sporazumi v kontekstu prava EU (2014), str. 1357. 3 Hirsch, Sources of international investment law (2012), str. 10. 4 Sornarajah, THE INTERNATIONAL LAW ON FOREIGN INVESTMENT (2012), str. 3. 5 UNCTAD, Recent Developments in the International Investment Regime, URL:
https://unctad.org/en/PublicationsLibrary/diaepcbinf2018d1_en.pdf, str. 1. 6 Possible reform of investor-State dispute settlement (ISDS), UN Doc.
A/CN.9/WG.III/WP.166/Add.1; Van Harten, Percieved Bias in Investment Treaty Arbitration (2010),
str. 453. 7 Montt, STATE LIABILITY IN INVESTMENT TREATY ARBITRATION: GLOBAL CONSTITUTIONAL AND
ADMINISTRATIVE LAW IN THE BIT GENERATION (2009), str. 3. 8 Yannaca-Small, Arbitration Under International Investment Agreements (2010), str. xxi. 9 Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav, Ur. l. SFRJ,
št. 7/67. 10 Newyorška konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb, Ur. l. SFRJ, št. 11/81.
2
domačimi sodišči.11 Učinkovitost arbitražnih odločb tako na nek način presega številne
regionalne tribunale za človekove pravice in deloma celo Meddržavno sodišče (ICJ), saj sodb
teh sodišč ni mogoče izvršiti pred domačimi sodišči.12 Mednarodno investicijsko pravo torej
predstavlja znatno omejitev držav pri zasledovanju ciljev javne politike, kar je predmet
naraščajočih kritik pogodbenih strank IS, ki menijo, da ti prekomerno omejujejo njihove
suverene pravice.13 Po naravi stvari pa je dejanski interes držav po ohranitvi polja proste
presoje še toliko močnejši v času izrednih razmer.
V nalogi bomo preučili pravno ureditev pravic in obveznosti držav v času izrednih razmer, ko
so te prisiljene poseči v obstoječa ekonomska razmerja, da bi zagotovile pomembne javne
dobrine. Izredne razmere terjajo hitro in učinkovito ravnanje, ki zlahka poseže v pridobljene
pravice investitorjev.14 Spremembe pravnega in dejanskega položaja investitorjev se
največkrat odražajo v (zatrjevani) kršitvi standardov pravične in enakopravne obravnave (FET)
ter trajne zaščite in varnosti (FPS). Kršitve FET načeloma povezujemo z zakonodajnim in
upravnim urejanjem, medtem ko se FPS navezuje predvsem na zagotavljanje fizične varnosti
naložb.15 Poleg tujih investitorjev, ki na podlagi investicijskih sporazumov utemeljeno
pričakujejo stabilnost okolja in varnost svojih naložb, pa izredne razmere seveda prizadenejo
tudi prebivalstvo države v stiski.16 Tako so dogodki v času argentinske gospodarske krize z
začetka 21. stoletja, ki je povzročila več kot 25 % brezposelnost, pahnili pod prag revščine več
kot polovico argentinskega prebivalstva, številni pa si niso zmogli priskrbeti niti
najosnovnejših življenjskih dobrin.17 Država se je na krizo odzvala z zakonom, ki je ukinil
konvertibilnost argentinskega pesa z dolarjem, odpravil dogovorjene indeksacije za izvajanje
11 Van Harten, Loughlin, Investment Treaty Arbitration as a Species of Global Administrative Law
(2006), str. 134. 12 Ibid., str. 135. 13 Spears, The Quest for Policy Space in a New Generation of International Investment Agreements
(2010) str. 1042; Gl. tudi Osojnik, Doktrina oblastnih pristojnosti v mednarodnem investicijskem
pravu (2019). 14 Collins, AN INTRODUCTION TO INTERNATIONAL INVESTMENT LAW (2016) str. 305. 15 Schreuer, Full Protection and Security (2010), str. 354. 16 Odumosu-Ayanu, International Investment Law and Disasters: Necessity, Peoples, and the Burden
of (Economic) Emergencies (2014), str. 315. 17 Bjorklund, Emergency Exceptions (2008), str. 478, 479.
3
pogodb o javnih službah in vlado pooblastil za revizijo vseh teh pogodb,18 kar naj bi hudo
prizadelo interese tujih investitorjev.19 Pred arbitražnimi tribunali, na katere so se ti obrnili, naj
bi po nekaterih napovedih Argentina lahko odgovarjala vse do vrednosti 80 milijard dolarjev.20
Podoben trend porasta investicijskih arbitraž je mogoče opaziti v državah, udeleženih v t.i.
arabski pomladi.21
V nalogi predpostavljamo, da mednarodne pogodbe v času izrednih razmer ostanejo v veljavi.
Neprekinjeno veljavnost pogodb v času oboroženih spopadov mdr. predvideva tudi Osnutek
pravil Komisije za mednarodno pravo (Draft articles on the effects of armed conflicts on
treaties).22 Osnutek vključuje tudi seznam pogodb, katerih vsebina naj bi v času oboroženega
spopada ostala veljavna, in vključuje tudi predhodnice sodobnih IS, t.j. pogodbe o prijateljstvu,
trgovini in plovbi (treaties on friendship, commerce and navigation, FCN).23 Zaradi izrednih
razmer bi država teoretično lahko tudi prekinila IS, ki jo zavezujejo, ali od njih odstopila,
vendar pa bi bilo tako ravnanje mogoče le ob upoštevanju pravil Dunajske konvencije o pravu
mednarodnih pogodb (DKPMP).24
Naloga se ne omejuje na določeno vrsto izrednih razmer, temveč skuša celostno opisati
instrumente, ki vplivajo na mednarodnopravno odgovornost držav v stanjih, ki za ohranitev
stabilnosti terjajo nujne ukrepe. Pojem izrednih razmer označuje širok nabor položajev,
vključno z oboroženimi spopadi in gospodarskimi krizami. Jedro mednarodnega
18 Suez, Sociedad General de Aguas de Barcelona S.A., and InterAguas Servicios Integrales del Agua
S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/17 [Suez/InterAguas] (L), §43. 19 von Staden, Towards Greater Doctrinal Clarity in Investor-State Arbitration (2010), str. 209, 210. 20 Do leta 2014 je bilo izrečenih za 1,4 milijarde dolarjev odškodnin. Lavopa, Crisis, medidas de
emergencia y fracaso del mecanismo de SCIE: el caso de la Argentina, URL:
https://www.southcentre.int/wp-content/uploads/2017/05/IPB2_Crisis-Emergency-Measures-and-the-
Failure-of-the-ISDS-System-The-Case-of-Argentina_ES.pdf, str. 4. 21 Foty, Impact of the Arab Spring on the International Arbitration Landscape, URL:
http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2019/07/26/impact-of-the-arab-spring-on-the-
international-arbitration-landscape/. 22 Crawford, BROWNLIE'S PRINCIPLES OF PUBLIC INTERNATIONAL LAW (2012), str. 390, 391. 23 Čl. 7 Draft articles on the effects of armed conflicts on treaties, with commentaries, ILC Report
A/66/10. 24 Čl. 42, 54, 56, 57, 65 Dunajske konvencija o pravu mednarodnih pogodb [DKPMP], Ur. l. RS, št.
9/92.
4
investicijskega prava je v osnovi namenjeno definiranju obveznosti, ki jih imajo države do
investitorjev,25 sledeče besedilo pa ureditev v času izrednih razmer obravnava z zornega kota
države kot toženke v investicijski arbitraži. Kot bomo pokazali v nadaljevanju, se države lahko
sklicujejo na omejen nabor pogodbenih institutov in obrambo sekundarnega značaja na podlagi
okoliščin, ki izključujejo protipravnost.
Jedro naloge sestavljajo štirje deli, v katerih obravnavamo pravno odgovornost držav v času
izrednih razmer na podlagi analize IS, arbitražne prakse in teoretskih izhodišč. Prvi dve
poglavji se osredotočata na pogodbene institute relevantne v času izrednih razmer. V drugem
poglavju so obravnavane splošne izjeme, ki se v IS pojavljajo relativno redko, vendar uspešno
sklicevanje nanje pomeni, da državno ukrepanje ne bo kršilo mednarodnih obveznosti države.
Določbe o nadomestilu za izgube so predstavljene v tretjem poglavju, obramba držav na
podlagi mednarodnega običajnega prava (MOP) pa je obravnavana v četrtem poglavju. Peto
poglavje vsebuje pregled obravnavanih institutov v IS Slovenije.
Na tej podlagi bomo v nadaljevanju proučili veljavnost hipoteze, da so države pri
utemeljevanju svojega ukrepanja v času izrednih razmer razmeroma omejene. To izvajamo iz
opažanj, da a) so uporabljivi pravni instituti redki in b) da jih arbitražna praksa razlaga ozko.
25 Odumosu-Ayanu, op. cit., str. 315.
5
2. Splošne izjeme (general exceptions) v mednarodnih
investicijskih sporazumih
Splošne izjeme26 (general exceptions, SI) državam dopuščajo odstop od investicijskih
standardov z namenom zavarovanja njihovih temeljnih interesov in so v IS relativno redke.27
Splošne izjeme npr. vsebuje XI. člen ZDA-Argentina BIS, ki se glasi:
»This Treaty shall not preclude the application by either Party of measures necessary for
the maintenance of public order, the fulfilment of its obligations with respect to the
maintenance or restoration of international peace or security, or the protection of its own
essential security interests.«28
»Ta pogodba nobeni izmed strank ne preprečuje sprejemanja ukrepov nujnih za
ohranjanje javnega reda, izpolnjevanja njenih obveznosti glede ohranjanja ali ponovne
vzpostavitve mednarodnega miru in varnosti ali varovanja njenih temeljnih varnostnih
interesov.« (prevedla B.Ž.)
26 V nalogi bomo izraz uporabljali kot krovni pojem, sicer pa v literaturi za poimenovanje izjem v IS
obstajajo različni izrazi mdr. non-precluded measures, derogation measures, emergency clauses. Ti
izrazi se lahko nanašajo na SI na splošno ali na določeno vrsto splošnih izjem (npr. essential security
clauses so SI, ki se nanašajo na varnostne interese držav). Sabanogullari, GENERAL EXCEPTION
CLAUSES IN INTERNATIONAL INVESTMENT LAW: THE RECALIBRATION OF INVESTMENT
AGREEMENTS VIA WTO-BASED FLEXIBILITIES (2018), str. 47; Zhu, The Belt and Road” Initiative:
Call for “General Exceptions Clause” in BITs, URL:
http://scriptiesonline.uba.uva.nl/document/666756, str. 8.
V obstoječi literaturi v slovenskem jeziku Freidl v kontekstu splošnih izjem GATT govori o
dovoljenih omejitvah, prof. Sancin pa omenja dodatne izjeme. Za uporabo pojma splošne izjeme sem
se odločila na podlagi obstoječih prevodov določb te vrste v IS Slovenije. Freidl, Reformirati
arbitražni ISDS ali uvajati investicijska sodišča? (2016), str. 12; Sancin, Dokončnost mednarodnih
investicijskih arbitražnih odločb (2014), str. 1346; čl. 13 Srbija-Slovenija BIS; čl. 14 Slovenija-
Moldavija BIS. 27 Agustín Parma, Las cláusulas de emergencia en el derecho de la OMC y en el derecho internacional
de las inversiones (2012), str. 13; Newcombe, General Exceptions in International Investment
Agreements (Draft Discussion Paper Prepared for BIICL Eighth Annual WTO Conference 13th and
14th May 2008, London, URL: https://www.biicl.org/files/3866_andrew_newcombe.pdf, str. 3. 28 Čl. XI ZDA-Argentina BIS.
6
Od veljavnih IS jih več kot dvesto vsebuje izjeme v eni izmed oblik,29 številne določbe pa se
pojavljajo v sporazumih sklenjenih po letu 2010.30 Cilj splošnih izjem je omejitev odgovornosti
držav,31 če se te odzivajo na dogodke, ki ogrožajo javni red ali druge temelje državnega
delovanja32 in jim tako omogočajo odzivanje na izredne dogodke z ukrepi, ki bi v normalnih
razmerah pomenili kršitev IS33. Stroški škode, nastale zaradi izrednega urejanja države, se
posledično lahko prenesejo na investitorje.34 Določbe, ki vsebujejo izjeme, so pogosto ohlapno
oblikovane, zato je njihova uporaba lahko nepredvidljiva tako za investitorje, ki se zanašajo na
s pogodbo pridobljene pravice, kot tudi za državo, ki sprejema ukrepe, ki utegnejo kršiti njene
mednarodnopravne obveznosti.
2.1 Značilnosti splošnih izjem
Navkljub jezikovni in oblikovni raznolikosti določb, ki vsebujejo izjeme, je tem načeloma
skupno, da izključujejo investicijske standarde v času izrednih razmer, zaradi česar države s
svojimi ukrepi ne kršijo veljavnih IS.35 Splošne izjeme imajo širok domet, saj izključujejo vse
investicijske standarde in omogočajo prednostno obravnavo neinvesticijskih interesov.36 Dva
ključna elementa splošnih izjem sta povezava med cilji in ukrepi (nexus) in seznam pravno
dopustnih ciljev (permissible objective).37 Ena redkih držav, ki splošne izjeme že dalj časa
29 Binder, Non Performance of Treaty Obligations in Cases of Necessity - From Necessity Knows No
Law via the Law(s) of Necessity to Interface between Different Laws of Necessity (2008), str. 15. 30 Henckels, Necessity and Self-Defence in the Context of Armed Conflict (2019), str. 321. 31 Sancin, op. cit., str. 1346. 32 Collins, op. cit., str. 305. 33 Sinha, Non-Precluded Measures Provisions in Bilateral Investment Treaties of South Asian
Countries (2017), str. 228. 34 Ibid. 35 Burke-White, von Staden, Investment Protection in Extraordinary Times: The Interpretation and
Application of Non-Precluded Measures Provisions in Bilateral Investment Treaties (2008), str. 314;
Burke-White, The Argentine Financial Crisis: State Liability under BITs and the Legitimacy of the
ICSID System (2008), str. 201. 36 Nishith Desai Associates, International Investment Treaty Arbitration and India - With special
focus on India Model BIT, URL:
http://www.nishithdesai.com/fileadmin/user_upload/pdfs/Research_Papers/Bilateral_Investment_Trea
ty_Arbitration_and_India-PRINT-2.pdf, str. 35. 37 Ibid.
7
vključuje v svoje BIS, je Kanada,38 ki ji v zadnjih letih v okviru trenda širitve urejevalnih
pristojnosti držav39 sledijo tudi nekatere druge države.40 Stališča glede vprašanja, ali vključitev
splošnih izjem državam resnično omogoča večji manevrski prostor, so sicer deljena.41
Za razliko od splošnih izjem, ki so redke, se v IS pogosto pojavljajo izjeme, ki omejujejo le
uporabljivost določenih investicijskih standardov (npr. MFN, FPS)42 in se jim v tej nalogi
zaradi prostorske omejitve ne posvečamo.
2.1.1 Povezava med cilji in ukrepi
Med ukrepom države in zastavljenim ciljem mora obstajati zadostna povezava. Narava slednje
je odvisna od besedila posamezne določbe: odgovornost države je npr. lahko izključena v zvezi
z ukrepi, ki so »nujni za« (neccessary for),43 »usmerjeni k« (directed to)44 oz. »potrebni za«
(required for) dosego cilja45, pa vse do ukrepov, ki so sprejeti zgolj »z razlogom« dosege
nekega cilja (for the reason of).46
V arbitražni praksi se je pokazalo, da so lahko pogoji za uporabo posamezne določbe odvisni
od tega, ali ta vsebuje besedno zvezo »necessary for«, ki so jo nekateri tribunali povezali s
pogoji za uporabo nuje po MOP.47 Študija UNCTAD je na podlagi te besedne zveze določbe
razvrstila v štiri skupine:48 a) določbe samopresoje (self-judging clauses, t.i. subjektivni
38 Newcombe, op. cit., str. 3; čl. 10 Vzorčnega BIS Kanade (2004), čl. 10 Kanada-Peru BIS. 39 Sabanogullari, The Merits and Limitations of General Exception Clauses in Contemporary
Investment Treaty Practice, URL: https://www.iisd.org/itn/2015/05/21/the-merits-and-limitations-of-
general-exception-clauses-in-contemporary-investment-treaty-practice/. 40 Splošne izjeme v svoje IS najpogosteje vključujejo Kanada, Indija in ZDA. Burke-White, von
Staden, op. cit., str. 331; čl. XIV Azerbajdžan-ZDA BIS (1997); čl. XIV(1) ZDA-Mozambik BIS
(1998); čl. XIV ZDA-Litva (1998); čl. 17 Kanada-Mongolija BIS; čl. 17 Kanada-Moldavija BIS; čl.
32 Belorusija-Indija BIS. 41 Newcombe, op. cit., str. 8. 42 Burke-White, von Staden, op. cit., str. 331. 43 Npr. čl. 18 ZDA-Ruanda BIS; čl. XIV ZDA-El Salvador; čl. 3(3) Argentina-Maroko BIS. 44 Npr. čl. 3 BLEU-Mehika BIS. 45 Npr. čl. 3 Kazakhstan-BLEU BIS. 46 Npr. čl. 2 Švica-Čad BIS; čl. 2(c) Nemčija-Rusija BIS. 47 Gl. del 2.3.2. 48 UNCTAD, The Protection of National Security in IIAs (2009), UN Doc.
UNCTAD/DIAE/IA/2008/5, str. 90-95.
8
pristop), b) nuja (necessity) kot objektivni predpogoj za uporabo izjeme (objektivni pristop), c)
določbe brez sklicevanja na nujo in d) določbe, ki popolnoma izključujejo sodno presojo
sprejetih ukrepov (non-justiciability).
2.1.2 Pravno dopusten cilj
Ključna sestavina določb, ki vsebujejo splošne izjeme, je nabor pravno dopustnih ciljev, ki jih
smejo države zasledovati pri sprejemanju ukrepov. Seznam dopustnih ciljev opredeljuje
področje, znotraj katerega smejo države (z investicijskopravnega vidika) neovirano varovati
pomembne državne interese.49 Najpogosteje se v IS pojavljajo pojmi, kot so (državna) varnost
(essential security interestes, public safety), mednarodni mir in varnost (international peace
and security) ter javni red (public order);50 v njih pa najdemo tudi kategorije, kot so varovanje
javnega zdravja, okolja, javne morale ipd.51
Kot bomo ugotovili v nadaljevanju, sta pomen in domet številnih naštetih ciljev predmet
razlage. Eden redkih ciljev, glede katerega so vpleteni deležniki soglasni, je varovanje
mednarodnega miru in varnosti.52 Slednjega razumemo v kontekstu obveznosti držav iz
Ustanovne listine OZN (UL),53 tudi če besedilo IS tega izrecno ne omenja. UL v 24. členu
državam nalaga sprejemanje in izvajanje odločitev Varnostnega sveta (VS), izjema pa razrešuje
situacijo, ko bi država kršila IS pri izvrševanju odločitve VS (prevlado obveznosti po UL sicer
zapoveduje že njen 103. člen).
2.1.3 Določbe samopresoje (self-judging clauses)
Posebej učinkovito orodje za zaščito državnih interesov nudijo določbe samopresoje (self-
judging clauses) t.j. določbe, oblikovane na način, ki državam omogoča, da samostojno
49 Ranjan, Capital-flow management measures and international investment law: Never the twain shall
meet? (2017), str. 276. 50 Salacuse, THE LAW OF INVESTMENT TREATIES (2015), str. 378. 51 Burke-White, von Staden, op. cit., str. 332-335; Wang, The Non-Precluded Measure Type Clause in
International Investment Agreements: Significances, Challenges, and Reactions (2017), str. 447. 52 Burke-White, von Staden, op. cit., 355. 53 Ustanovna listina OZN, 1 UNTS XVI (1945).
9
presodijo, ali je določen ukrep nujen za zagotovitev njihovih pravno varovanih interesov.54
Takšne določbe so v IS redke.55 Zasledimo jih predvsem pri izjemah glede varnostnih ciljev,56
pogostejše pa so v drugih vrstah mednarodnih pogodb.57 Tipično določbo samopresoje v
investicijskem pravu predstavlja npr. 14. člen ZDA-Bahrajn BIS, ki se glasi:
»This Treaty shall not preclude a party from applying measures which it considers
necessary for the fulfillment of its obligations with respect to international peace and
security, or the protection of its own essential security interests.«58 (poudarila B. Ž.)
Tovrstne določbe vsebujejo nekatere značilne fraze, ki nakazujejo na to, da je država tista, ki
presoja nujnost sprejetih ukrepov oz. uporabljivost splošne izjeme v danih razmerah
(najpogosteje v obliki »which it considers«).59 Razvoj določb samopresoje ZDA ponazarja
pomen jezikovne določnosti tovrstnih določb. Določbe v IS ZDA sprva niso vsebovale fraze
»that it considers necessary«,60 kar je bil mdr. razlog, da tribunali v nobenem od številnih
primerov, v katerih je na strani toženke nastopala Argentina,61 niso sprejeli navedb slednje, da
je (izključno) država tista, ki presoja o nujnosti sprejetih ukrepov v gospodarski krizi.62
54 Sabanogullari, op. cit. (2018), str. 43; Prevod »določba (klavzula) samopresoje« prevzemam od dr.
Peterlin, ki je o tej vrsti določb pisala v okviru sistema WTO. Peterlin, Svobodna trgovina, izjeme v
interesu nacionalne varnosti in klavzule samopresoje - spolzek teren svetovnega trgovinskega režima
(2017), str. 16. 55 Reinisch, Necessity in Investment Arbitration (2010), str. 143. 56 Sabanogullari, op. cit. (2018), str. 43. 57 Npr. čl. 2 Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, Ur. l. RS, št.
25/99; čl. 21(b) Konvencije Združenih narodov proti korupciji, Ur. l. RS, št. 22/2008; Briese, Schill,
Djibouti v. France – Self-Judging Clauses Before the International Court of Justice (2009), str. 309. 58 Čl. 14 Bahrajn-ZDA BIS. 59 Schill, Briese, “If the State Considers”: Self-Judging Clauses in International Dispute Settlement
(2009), str. 70; Titi, The Evolution of Substantive Investment Protections in Recent Trade and
Investment Treaties (2018), URL: https://e15initiative.org/wp-content/uploads/2015/09/ictsd_-
_the_evolution_of_substantive_investment_protections_in_recent_trade_and_investment_treaties_-
_titi.pdf. 60 Newcombe, Paradell, LAW AND PRACTICE OF INVESTMENT TREATIES : STANDARDS OF TREATMENT
(2009), str. 490. 61 Sempra Energy International v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/02/16 [Sempra],
§388; Enron Corporation and Ponderosa Assets, L.P. v. Argentine Republic, ICSID Case No.
ARB/01/3 [Enron], §339. 62 Reinisch, Necessity in International Investment Arbitration— An Unnecessary Split of Opinions in
Recent ICSID Cases? (2007), str. 210.
10
Tribunal v zadevi CMS je svojo odločitev utemeljil na podlagi primerjalne analize
mednarodnih pogodb, ki so jih sklenile ZDA, med katerimi so nekatere za razliko od XI. člena
ZDA-Argentina BIS vsebovale izrecno določilo o samopresojujoči naravi izjem.63 Enako
odločitev je tribunal v zadevi LG&E utemeljil na podlagi razlage namena držav pogodbenic,64
v zadevi Sempra pa je tribunal poleg obeh omenjenih pristopov dodatno poudaril še pomen
vprašanja pravic posameznikov, ki jih ti izpeljujejo iz mednarodne pogodbe.65 Kot vsako
izjemo naj bi se tudi določbe samopresoje razlagalo restriktivno. Če IS državi dovoljuje zgolj
sprejem objektivno potrebnih ukrepov, določba ne more biti samopresojujoča, saj o potrebnosti
sprejetih ukrepov lahko presodi šele mednarodni tribunal.66 ZDA so z vzorčnim BIS iz leta
2004 določbo o splošnih izjemah preoblikovale tako, da je njena narava danes jasno
samopresojujoča.67
Tudi kadar IS vsebujejo določbe samopresoje, to državam še ne zagotavlja popolne diskrecije
pri varovanju njihovih interesov. Tribunali imajo pristojnost, da presodijo, ali je država ravnala
v dobri veri,68 kot to zahteva 26. člen DKPMP.69 V zadevi LG&E je tribunal glede presoje
ravnanja v dobri veri tako sklenil,70 da se taka presoja sploh ne bi bistveno razlikovala od
siceršnje vsebinske presoje o pravilnosti ukrepanja države (predvsem glede vprašanja, ali so
bili ukrepi države resnično nujni v danem položaju).71
63 CMS Gas Transmission Company v. The Republic of Argentina, ICSID Case No. ARB/01/8 [CMS],
§370-373 64 LG&E Energy Corp., LG&E Capital Corp., and LG&E International, Inc .v. Argentine Republic,
ICSID Case No. ARB/02/1 [LG&E] (L), §212. 65 Sempra, §387. 66 Reinisch (2007), op. cit., str. 210. 67 Čl. 18 Vzorčnega BIS ZDA; Gibson, “Essential Security” for the United States in TPP and Beyond,
URL: http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2015/12/22/essential-security-for-the-united-states-
in-tpp-and-beyond/. 68 Certain Questions of Mutual Assistance in Criminal Matters (Djibouti v. France), Judgment, I.C.J.
Reports 2008, p. 177, §145. 69 Čl. 26 DKPMP; Dorr, Schmalenbach: VIENNA CONVENTION ON THE LAW OF TREATIES: A
COMMENTARY (2018), str. 483. 70 LG&E (L), §214; Schill, Briese, op. cit., str. 113. 71 Kolo, Investor Protection vs Host State Regulatory Autonomy during Economic Crisis: Treatment
of Capital Transfers and Restrictions under Modern Investment Treaties (2007), str. 482.
11
2.2 Uporaba splošnih izjem v praksi
Težavnost zanašanja na splošne izjeme v izrednih razmerah najbolje ponazarjajo arbitražni
postopki v zvezi z argentinsko gospodarsko krizo.72 Ta je sledila obdobju celovite privatizacije
ključnih državnih podjetij in sklenitvi številnih novih BIS, mdr. tudi ZDA-Argentina BIS, ki v
XI. členu vsebuje splošne izjeme. Kot številne druge določbe te vrste je tudi XI. člen relativno
skop. Pravna teorija in arbitražna praksa sta zato skušali razdelati nekaj ključnih odgovorov na
vprašanja glede uporabe izjem ter njihovega razmerja do MOP,73 kar podrobneje obravnavamo
v nadaljevanju.
2.2.1 Zajete okoliščine
Načeloma se splošne izjeme od pravice do urejanja (right to regulate) razlikujejo po tem, da
ščitijo le najbolj temeljne državne interese in posledično vključujejo le tiste situacije, ki bi ob
neukrepanju utegnile ogroziti delovanje države kot take.74 Med naštetimi izrednimi razmerami
načeloma vključujejo grožnje državni varnosti, kot so nemednarodni ali mednarodni oboroženi
spopadi, terorizem ipd.,75 določbe s širšim dometom pa vključujejo tudi druge oblike groženj,
kot so npr. hude gospodarske ali okoljske krize.
Z vprašanjem, ali je gospodarsko krizo mogoče uvrstiti v nabor izrednih razmer, vključenih v
XI. člen ZDA-Argentina BIS, so se ukvarjali tudi arbitražni tribunali, ustanovljeni kot odziv
na argentinsko krizo. Strinjali so se, da lahko tudi huda gospodarska kriza ogrozi bistvene
varnostne interese države (essential security interests).76 Tribunal v zadevi CMS je zapisal, da
tako MOP kot besedilo XI. člena BIS izrecno ne izključujeta gospodarske krize kot okoliščine,
ki bi lahko ogrozila državno varnost in da bi bilo tako razumevanje XI. člena neuravnoteženo
ter v neskladju z razlagalnimi pravili pogodb.77 Odločitve tribunalov se zaradi različnega
razumevanja silovitosti argentinske gospodarske krize razhajajo glede uporabljivosti izjeme.
72 Burke-White, von Staden, op. cit., str. 337. 73 Gl. npr. Odumosu-Ayanu, op. cit., str. 318 in naslednje. 74 Collins, op. cit., str. 284. 75 Schreuer, The protection of investments in armed conflicts (2013), str. 17. 76 npr. El Paso Energy International Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No.
ARB/03/15 [El Paso], §611. 77 CMS, §359, 360; Enron, §331, 332.
12
Najstrožje so določbo razlagali tribunali v zadevah CMS, Enron in Sempra, kjer so jo enačili z
MOP in zaključili, da bi gospodarska kriza ogrožala temeljne interese države le, če bi bila ta
pred neizogibnim zlomom.78 Odločitvi v zadevah Enron in Sempra sta posebej opozorili, da je
cilj BIS v zagotavljanju pravic investitorjev, zaradi česar je treba izjeme (kot je XI. člen) tudi
glede zajetih okoliščin razlagati strogo.79 Drugačno razlago določbe lahko najdemo v zadevah
LG&E in Continental Casualty80, kjer je tribunal zatrdil, da bi bil XI. člen brez pomena, če bi
ga lahko uporabili le, kadar se izredne razmere razvijejo v »popoln zlom«.81 Tribunal v zadevi
LG&E je zavrnil trditve tožnika, da so izjeme omejene na stanje oboroženih spopadov,82 nato
pa zaključil, da ima huda gospodarska kriza lahko enako uničujoče učinke za prebivalstvo in
politični sistem kot vojaška intervencija in iz tega razloga potrdil uporabljivost izjeme v času
težkih gospodarskih, političnih ali socialnih razmer.83
Nekoliko strožje razumevanje izraza »bistveni varnostni interesi« najdemo v novejši arbitražni
praksi v zadevah proti Indiji (CC/Devas84 in Deutsche Telekom85). V slednji je tribunal zatrdil,
da je izraz omejen le na varnostne interese države (za razliko od drugih javnih oz. družbenih
interesov).86 Ti morajo posegati v samo bistvo državne varnosti, kar tribunal ponazori preko
primerjave s členom o razlastitvi, ki vključuje manj pomembne javne interese in ne bistvenih,
varnostnih interesov.87 Oba tribunala sta poudarila, da dometa tega izraza ni mogoče širiti
onkraj njegovega običajnega pomena.88 To stališče sta kasneje nekoliko omilila s tem, ko sta
državi priznala določeno polje proste presoje.89
78 Odumosu-Ayanu, op. cit., str. 323. 79 Sempra, §373-375. 80 Continental Casualty Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/9
[Continental]. 81 Continental, §180. 82 LG&E (L),§237. 83 Ibid., §238. 84 CC/Devas (Mauritius) Ltd., Devas Employees Mauritius Private Limited and Telecom Devas
Mauritius Limited v. India, PCA Case No. 2013-09 [CC/Devas]. 85 Deutsche Telekom v. India, PCA Case No. 2014-10 [DT]. 86 DT, §236. 87 Ibid. 88 DT se pri tem opre na sodno prakso ESČP. DT, §236; CC/Devas, §241. 89 DT, §235; CC/Devas, §244, 245.
13
2.2.2 Razmerje med izjemami in mednarodnim običajnim pravom
Različne določbe IS, ki vsebujejo izjeme, terjajo različne ravni zahtevane povezave med ukrepi
in cilji.90 Zaradi pogosto uporabljene fraze »nujno za« (necessary for) se je v arbitražni praksi
zastavilo vprašanje razmerja med izjemami (»pogodbena nuja«) in nujo kot okoliščino, ki po
MOP izključuje protipravnost. Vzpostavitev nuje po MOP91 je pogojena s strogimi pogoji,
vsebovanimi v 25. členu Pravil o odgovornosti držav (Pravila),92 za vzpostavitev obrambe
preko IS pa so načeloma pogoji manj strogi,93 kar naj bi državi omogočalo več manevrskega
prostora za varovanje njenih ključnih interesov.94
Na podlagi obstoječe arbitražne prakse je teorija razvila tri možne oblike razmerja med
izjemami v IS in MOP.95 Obravnavani pristopi so rezultat teoretske analize nekoliko
nekonsistentne arbitražne prakse, zato je mogoče argumente v prid različnim pristopom zaznati
tudi v eni sami odločitvi.
a) Sovpadanje izjem in mednarodnega običajnega prava (confluence)
Odločitve v zadevah CMS, Sempra in Enron izražajo stališče, da so pogoji za uporabo XI. člena
ZDA-Argentina BIS enaki tistim za nujo po MOP.96 Tribunala v zadevah Sempra in Enron sta
90 Gl. 2.1. 91 O obrambi držav po MOP gl. 4. poglavje. 92 Čl. 25 Pravila o odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja [Pravila], GA Res. A/56/83
(2001). 93 DT §229; CMS (A), §129. 94 Lozano Contreras, El estado de necesidad y las cláusulas de emergencia contempladas en los
APPRI: los casos argentinos ante el CIADI (2013), op. 64. 95 Naloga izbira delitev na tri skupine, del teorije pa zadnji dve uvršča v isto kategorijo. Za delitev na
tri skupine gl. npr. Kurtz, Adjudging the Exceptional at International Law: Security, Public Order and
Financial Crisis (2008), URL: http://jeanmonnetprogram.org/wp-
content/uploads/2014/12/080601.pdf; Henckels, op. cit. Za delitev na dve skupini gl. npr. Ho, STATE
RESPONSIBILITY FOR BREACHES OF INVESTMENT CONTRACTS (2018), str. 87, 88. 96 Alvarez, THE PUBLIC INTERNATIONAL LAW REGIME GOVERNING INTERNATIONAL INVESTMENT
(2011), str. 268; V vseh zadevah je predsedoval prof. Orrego Vicuña, ki ga je predsednik ICJ Tomka v
kasnejši zadevi CC/Devas izločil tudi zaradi neomajnega stališča glede splošnih izjem v zadevah
CMS, Sempra in Enron, ki so bile kasneje predmet kritike razveljavitvenih odborov. Griffith,
Kalderimis, 'Pure' Issue Conflicts in Investment Treaty Arbitration (2015), str. 610, 611; Schill,
14
določbo tako štela za neločljivo od MOP, saj naj bi bilo uspešno sklicevanje na izjeme, še
posebej zato, ker sam BIS podrobnih pogojev njihove uporabe ne omenja, pogojeno z
običajnopravnimi kriteriji nuje.97
Del teorije je do metode sovpadanja kritičen,98 saj naj ta ne bi upoštevala razmerja med
primarnimi in sekundarnimi pravnimi viri ter besedilnih razlik med različnimi določbami v IS
in zgodovinskih okoliščin vključitve izjem v IS.99
b) Izjeme kot lex specialis v razmerju do običajnega prava
Drugi pristop temelji na pravilu lex specialis iz 55. člena Pravil,100 ki izključuje uporabo
splošnih pravil o odgovornosti držav (MOP) v primeru obstoja drugega pravila iste ravni, ki
ureja odgovornost držav podrobneje (IS).101 Ta pristop predpostavlja, da izjeme v IS in nuja
kot okoliščina, ki izključuje protipravnost, učinkujejo na isti ravni, t.j. ne ločuje med
primarnimi in sekundarnimi pravnimi viri.102 Pravilo lex specialis lahko deluje na način, da so
splošna pravila povsem nadomeščena ali pa le spreminja obstoječi splošni režim (residual
way).103
Najočitnejši primer uporabe prvega pristopa lahko najdemo v odločitvi v zadevi UPS proti
Kanadi104, opazimo pa ga lahko tudi v razlogovanju razveljavitvenih odborov v zadevah
Arbitrator Independence and Academic Freedom, URL: https://www.ejiltalk.org/arbitrator-
independence-and-academic-freedom/. 97 Sempra, §376; Enron, §334. 98 Med zagovorniki tesne povezave izjem z običajnim pravom najdemo npr. prof. Dolzerja; gl. npr.
Dolzer, Emergency Clauses in Investment Treaties: Four Versions (2010), str. 716. 99 Kurtz, Delineating Primary and Secondary Rules of Necessity at International Law (2011), str. 251. 100 Čl. 55 Pravil. 101 Osnutek pravil o odgovornosti držav s komentarji (Osnutek Pravil), ILC Report A/56/10 (2001),
str. 140. 102 Kurtz, op. cit. (2008), str. 34. 103 Henckels, op. cit., str. 325; United Nations Legislative Series: Materials on the Responsibility of
States for Internationally Wrongful Acts, UN Doc. ST/LEG/SER B/25, str. 340, 341; Kurtz, op. cit.
(2008), str. 35-37; Archer Daniels Midland Company and Tate & Lyle Ingredients Americas, Inc. v.
The United Mexican States, ICSID Case No. ARB (AF)/04/5, §119. 104 United Parcel Service of America Inc. v. Government of Canada, ICSID Case No. UNCT/02/, §15;
Kurtz, op. cit. (2008), str. 37.
15
Sempra in CMS.105 Slednji, vsaj kar se tiče razlage izjem, predstavlja pomembno prelomnico
v arbitražni praksi.106 Razveljavitveni odbor v CMS je namreč zaključil, da bi bil moral prvotni
tribunal uporabiti XI. člen BIS kot lex specialis in ne 25. člena Pravil, saj oba pokrivata isto
področje.107 Prvotni tribunal naj bi storil več očitnih napak pri uporabi prava s tem, ko je enačil
XI. člen BIS in 25. člen Pravil oz. ni jasno opredelil razmerja med obema določbama,108 ki se
po mnenju odbora sicer bistveno razlikujeta. 25. člen Pravil je oblikovan negativno in naj bi
bil tako uporabljiv le izjemoma, v primeru ugotovljene kršitve, za svojo uporabo pa našteva
jasne pogoje.109 Nasprotno pa XI. člen BIS izključuje uporabljivost pogodbe same, ne zgolj
odgovornosti države, in ne vključuje podrobnih pogojev.110 Prvotna odločba sicer kljub
kršitvam ni bila razveljavljena, saj je tribunal XI. člen uporabil, četudi le »skrivnostno in
pomanjkljivo«.111
Na način, ki zgolj spreminja obstoječi režim, a z drugačnim sklepom, sta pravilo lex specialis
uporabila tribunala v zadevah LG&E in El Paso. Tribunal je v slednji zadevi preko sklicevanja
na zadevo Amoco112 razložil, da je v skladu s tretjim odstavkom 31. člena DKPMP MOP
uporabljivo pri zapolnjevanju praznin v pogodbah, ki so sicer lex specialis napram MOP.113
Tribunal je zaključil, da je Argentina prispevala k nastanku krize s tem, ko ni v zadostni meri
nadzorovala nekaterih vidikov svoje notranje politike, zaradi česar sklicevanje na XI. člen ni
bilo mogoče.114 Manj jasno je razlogovanje v odločitvi zadeve LG&E: tribunal se ob razlagi
XI. člena sklicuje na pogoje MOP in mdr. ugotovi, da so bili sprejeti ukrepi edini način in da
105 Henckels, op. cit., str. 326. 106 Singh, Necessity in Investor-State Arbitration: The Sempra Annulment decision, URL:
https://www.ejiltalk.org/necessity-in-investor-state-arbitration-the-sempra-annulment-decision/. 107 CMS (A), §133. 108 Ibid., §130, 132. 109 Ibid., §128-131. 110 Ibid. 111 Ibid., §136. Za razveljavitev odločbe mora biti prekoračitev pooblastil očitna. čl. 50, 52 ICSID
konvencije. 112 Amoco v. Iran, Case No. 56, Chamber 3, Award No. 310-65-3 of 14 July 1987. 113 El Paso, §615-617. 114 Ibid., §656.
16
Argentina ni prispevala k nastanku krize, hkrati pa ne razloži, zakaj so bili sprejeti ukrepi nujni
in legitimni, zaradi česar je bil XI. člen uporabljiv.115
c) Popolna ločitev izjem v investicijskih sporazumih od mednarodnega običajnega
prava
Zadnji izmed obravnavanih pristopov prav tako temelji na ločevanju izjem v IS in nuje po
MOP, a za razliko od drugega pristopa obrambi razvršča tudi hierarhično. Če drugi pristop
predpostavlja, da obe obrambi delujeta na isti ravni, tretji pristop izjemam pripiše vlogo
primarnega prava, ki se nanaša na morebitno kršitev, nuji po MOP pa vlogo sekundarnega
prava, ki postane relevantno šele, ko je prima facie ugotovljena kršitev IS.116
Zadeva Continental Casualty in razveljavitvena odločitev v zadevi Sempra tako jasno
razlikujeta med pogodbeno in običajnopravno obrambo. Ukrepi za ohranjanje varnosti in
javnega reda so v XI. členu ZDA-Argentina BIS predvideni kot izjema, zato naj ukrepanje
države v teh primerih ne bi moglo hkrati pomeniti kršitve BIS, če so spoštovani pogoji za
uporabo XI. člena.117 Člen XI naj bi v takih primerih razveljavil obveznosti države napram
investitorju in če država ne krši primarnih pravil mednarodnega prava (pravic investitorjev iz
BIS), pravila sekundarnega prava (nuja po MOP) sploh niso relevantna.118 Tribunal v zadevi
Continental je razlikovanje izjem od MOP podkrepil z argumentom, da so izjeme v IS navadno
pogojene z manj strogimi kriteriji kot nuja v MOP, ker so uporabljive zgolj v okviru
mednarodnega investicijskega prava, medtem ko je nuja po MOP relevantna tudi v drugih
pravnih panogah.119 Navkljub pomembnim razlikam tribunal opaža podobnosti med obema
institutoma, saj naj bi bil namen obeh ohranjanje širokega polja proste presoje držav pri
sprejemanju ukrepov, prav tako pa se lahko odrazita tudi v enakem končnem rezultatu, t.j.
neodgovornosti države za ravnanje, ki bi bilo v običajnih razmerah protipravno.120
115 LG&E (L), §239, 240, 242. Ker se tribunal ne sklicuje na pogoje iz 25. člena Pravil, prof. Kurtz,
primer LG&E uvršča v prvo skupino lex specialis primerov. Kurtz, op. cit. (2008), str. 39. 116 Henckels, op. cit., str. 330. 117 Continental, §164. 118 Ibid, §166; Sempra (A), §200, 204. 119 Continental, §167. 120 Ibid., §168.
17
2.2.3 Pogoji za uspešno sklicevanje na izjeme
Če pogodbena in običajnopravna obramba nista izenačeni, kot so odločili tribunali v zadevah
CMS, Sempra in Enron, temveč gre za ločena pojma, se postavi vprašanje, pod katerimi pogoji
bo sklicevanje na splošne izjeme uspešno. Te določbe navadno ne vsebujejo podrobnih pogojev
za svojo uporabo in (tako kot XI. člen ZDA-Argentina BIS) določajo le, kateri cilji so pravno
dopustni in kakšna je zahtevana raven povezanosti državnih ukrepov s temi cilji. Arbitražno
prakso lahko posplošeno razdelimo na dve skupini primerov: v prvi so tribunali pri
ugotavljanju pogojev za sklicevanje na izjeme priznavali vlogo tudi MOP, v drugi pa so
tribunali izjeme popolnoma osamosvojili od MOP.
Odločitve v zadevah LG&E, El Paso in Mobil121 so se pri razlagi jasno ozirale na MOP.
Tribunal v zadevi El Paso se je osredotočil na lex specialis značaj XI. člena ZDA-Argentina
BIS napram MOP,122 a žal ni uspel podati natančne razlage pogojev za uporabo XI. člena, saj
je že pred tem zaključil, da se država gostiteljica zaradi svojega prispevka h krizi na ta člen ne
more sklicevati.123 Država po mnenju tribunala ne odgovarja za spremembe okolja, v katerem
delujejo investitorji, a le pod pogojem, da ni sama prispevala k nastanku izrednih razmer.124
Podobna je bila argumentacijska struktura v zadevi Mobil: izjeme v IS in MOP naj bi bila
različna tipa obramb, med katerima pa obstaja povezava.125 Na podlagi točke c) tretjega
odstavka 31. člena DKPMP naj bi bilo MOP (25. člen Pravil) relevantno pri razlagi XI. člena
BIS, zato se je tudi ta tribunal najprej osredotočil na prispevek države kot pogoj za sklicevanje
na izjemo.126 O prispevku Argentine h krizi je zaključil na podlagi tristopenjskega testa: presoja
obsega suverenih pravic države, obstoječe pogodbene pravice investitorjev in dokazno
breme.127 Do nasprotnega sklepa glede prispevka države je prišel tribunal v zadevi LG&E, ki
se je pri razlagi XI. člena obširno ukvarjal z običajnopravnimi pogoji nuje128 in nato zaključil,
121 Mobil Exploration and Development Inc. Suc. Argentina and Mobil Argentina S.A. v. Argentine
Republic, ICSID Case No. ARB/04/16 [Mobil] (L). 122 El Paso, §552. 123 Ibid., §665. 124 Ibid., §615. 125 Mobil (L), §1026. 126 Ibid., §1070. 127 Ibid., §1102, 1126. 128 LG&E (L), §245-261.
18
da je Argentina izpolnila pogoje tako za pogodbeno nujo kot nujo po MOP.129 O prispevku
države k obstoječim razmeram je razpravljalo večje število tribunalov, zato bi morda lahko
zaključili, da predstavlja enega izmed standardnih pogojev za sklicevanje na izjeme v IS, kot
tudi na nujo po MOP.130 Tribunali sicer niso usklajeni glede morebitnega obrnjenega
dokaznega bremena pri tem pogoju, kar zagovarjata tribunala v zadevah LG&E in El Paso.131
Tudi tribunal v zadevi Continental je poudaril pomen MOP pri razlagi izjem,132 vendar pa je
nato pri svoji razlagi pogojev za uspešno sklicevanje nanje uporabil standarde panelov
Svetovne trgovinske organizacije (WTO).133 Za tak pristop se je tribunal odločil, ker naj bi XI.
člen izhajal iz vzorčnega TFC ZDA, ki so se zgledovale po GATT,134 zaradi česar naj bi bila
praksa WTO primernejša za razlago od MOP.135 Za razlago pogojev nuje se je tribunal oprl na
zadevo Korea-Beef136 pritožbenega organa WTO, ki je vzpostavitev nuje opisal kot postopek
tehtanja različnih vidikov, npr. pomena varovanih interesov, prispevka ukrepa k zastavljenemu
cilju in omejevalnemu učinku ukrepa za mednarodno trgovino. Tribunal je opozoril, da ni
pristojen za presojo argentinske gospodarske politike oz. ukrepov za njeno izvajanje: pri
ukrepanju v izrednih razmerah uživa država široko polje proste presoje, tribunal pa naj bi bil
pristojen le za vprašanje, ali je imela na voljo druge, manj škodljive ukrepe za zaščito svojih
interesov.137 Tribunal je zaključil, da so bili vsi ukrepi Argentine, z izjemo prestrukturiranja
zakladnih menic, »vsaj delno neodvrnljivi, neizogibni oz. nepogrešljivi, v vsakem primeru pa
bistveni in odločilni za namene uspešnega odziva na krizo ter preprečitev razpada finančnega
sistema, zloma gospodarstva in jedra argentinske družbe...«.138
129 Ibid., §245. 130 Tomka, Emergency Clauses in Bilateral Investment Treaties (2016), str. 491. 131 El Paso, §626; LG&E (L), § 132 Continental, §168. 133 Alvarez, op. cit. (2011), str. 261, 262. 134 Continental, §192. 135 Predsedoval je prof. Sacerdoti, bivši član pritožbenega organa WTO in med leti 2006/2007 tudi
njegov predsednik. 136 WTO Appellate Body, Korea-Measures Affecting Imports of Fresh, Chilled and Frozen Beef,
WT/DS161/AB/R (WT/DS169/AB/R), adopted June 7, 2001 137 Continental, §187, 199. 138 Ibid., §197.
19
V pravni teoriji so mnenja o uporabi kriterijev WTO v mednarodnem investicijskem pravu
deljena.139 Med zagovornike vpeljave standardov WTO sodita npr. Stone Sweet in Stern, njuno
stališče pa izhaja iz kritičnega pogleda na zatrjevano nepredvidljivost in pristranskost
investicijskega prava.140 Burke-White in von Staden sta celo mnenja, da WTO pristop najmanj
omejevalnih ukrepov »verjetno ponuja najboljšo vmesno rešitev za uravnoteženje legitimnih
pričakovanj držav in investitorjev.«141 Med najostrejšimi kritiki142 vpeljave standardov WTO
pa je Alvarez, ki poudarja, da tribunal v zadevi Continental ni podal razlogov za svojo izbiro,
ki ne sledi ustaljenim razlagalnim pravilom DKPMP in posledično uporabi kriterije WTO
namesto MOP kljub domnevni nezdružljivosti obeh sistemov.143
Z drugačno razlago pogojev za uporabo izjem sta pričela razveljavitvena odbora v zadevah
CMS in Sempra, ki sta jasno ločila pogodbeno nujo in nujo po MOP, a se dejansko nista
opredelila do pogojev za uporabo izjem.144 Na ti dve odločitvi sta se sklicevala tribunala v
zadevah CC/Devas in DT, ki sta običajnopravnim pogojem odrekla pomen in opozorila, da
odsotnost teh pogojev v besedilu IS onemogoča njihovo vpeljavo preko široke razlage izjem.145
Država naj bi imela pri uporabi slednjih razmeroma široko polje proste presoje, tribunal pa bi
se moral osredotočiti predvsem na besedilo konkretno obravnavane določbe.146 Tribunal v
zadevi DT je na tak način vzpostavil sledeče pogoje za uporabo 12. člena Indija-Nemčija BIS:
139 Opazimo tudi avtorje, ki vnašanja WTO standardov sicer odprto ne kritizirajo, temveč opozarjajo
na previdnost spričo sistemskih razlik med mednarodnim investicijskim pravom in pravom WTO.
Npr. Titi, THE RIGHT TO REGULATE IN INTERNATIONAL INVESTMENT LAW (2014), str. 177-179, 193,
194; Mitchell, Henckels, Variations on a Theme: Comparing the Concept of "Necessity" in
International Investment Law and WTO Law (2013), str. 158-163. 140 Stone Sweet, Investor-State Arbitration: Proportionality's New Frontier (2010), str. 73; Ismailov,
Interaction of International Investment and Trade Regimes on Interpreting Treaty Necessity Clauses:
Convergence or Divergence (2017), str. 533, 534; Sacerdoti, The application of BITs in time of
economic crisis: limits to their coverage, necessity and the relevance of WTO law (2014), str. 19-23. 141 Burke-White, von Staden, op. cit., str. 348, 349. 142 Gl. npr. tudi Claussen, The Casualty of Investor Protection in Times of Economic Crisis (2009); 143 Podrobna analiza v: Alvarez, Brink, Revisiting the Necessity Defense: Continental Casualty v.
Argentina (IILJ Working Paper 2010/3), URL: http://iilj.org/wp-content/uploads/2016/08/Alvarez-
Brink-Revisiting-the-Necessity-Defense-IILJ-WP-2010_3.pdf. 144 Alvarez, op. cit. (2011), str. 280. 145 CC/Devas, §256; DT, §228. 146 DT, §229.
20
ukrep bi moral biti primarno usmerjen k zastavljenemu cilju in objektivno potreben, kar
tribunal presodi na podlagi morebitnih razumnih alternativ.147
Na podlagi neusklajene arbitražne prakse lahko zaključimo, da je izpolnjevanje pogojev za
uspešno uporabo splošnih izjem za države težavno tako zaradi različnih naborov pogojev, kot
tudi zaradi težavnosti izpolnjevanja pogojev (ko so ti enkrat opredeljeni).
2.2.4 Učinek uspešnega sklicevanja na izjeme
Države se na izjeme sklicujejo, da ne bi odgovarjale za škodo, ki izvira iz njihovih ukrepov v
času izrednih razmer, vendar pa so zaključki tribunalov o tem, kakšen je dejanski učinek
uspešnega sklicevanja na izjeme, različni.148
Prvotne odločitve v zadevah CMS, Sempra in Enron so XI. člen ZDA-Argentina BIS enačile z
MOP. V teh odločitvah so tribunali trdili, da bi morala država plačati odškodnino tudi ob
uspešnem sklicevanju na izjeme.149 Pri tem sklepu so se oprli na 27. člen Pravil,150 skladno s
katerim naj obramba nuje države ne bi odvezala plačila odškodnine, temveč to obveznost zgolj
začasno suspendirala.151 Povsem nasprotno sta menila razveljavitvena odbora v zadevah CMS
in Sempra, ki sta štela BIS za primarno, Pravila pa za sekundarno pravo:152 če je sklicevanje
na XI. člen uspešno, naj država s svojimi ukrepi za urejanje izrednih razmer ne bi kršila pravic
investitorjev in posledično tudi ne bi odgovarjala za morebitno škodo.153 Omiljeno stališče
razveljavitvenih odborov v zadevah CMS in Sempra naj bi po mnenju Alvareza zagovarjali
odločitvi v zadevah Continental in LG&E. Iz teh naj bi izhajalo, da obveznost plačila škode ni
le časovno zamaknjena (kot je bilo odločeno v zadevah CMS, Enron in Sempra), temveč za čas
izrednih razmer celo odpravljena.154 Po koncu takega stanja pa država ponovno odgovarja za
147 Ibid., §239. 148 Alvarez, op. cit. (2011), str. 282-284 149 CMS, §390-392; Enron, §344, 345; Sempra, §394. 150 Čl. 27(b) Pravil. 151 CMS, §392. 152 Alvarez, op. cit. (2011), str. 283. 153 CMS (A), §146, 147. 154 Alvarez, op. cit. (2011), str. 284.
21
vso škodo investitorjev, ki jo povzročajo ukrepi, namenjeni ureditvi izrednih razmer.155 V
skladu z novejšo arbitražno odločitvijo v zadevi CC/Devas, ki se je sklicevala na razlogovanje
razveljavitvenega odbora v zadevi CMS, je pravilna razlaga, po kateri država gostiteljica sploh
ni odgovorna za poplačilo škode, nastale na podlagi ukrepov, ki sodijo v okvir izjem, ker ob
uspešnem sklicevanju nanje vsebinski standardi iz IS niso uporabljivi.156 Isti tribunal je hkrati
poudaril, da država odgovarja za morebitne ukrepe, sprejete pred nastopom izrednih razmer.157
2.3 Vmesni sklep – splošne izjeme
Splošne izjeme, vsebovane v IS, v teoriji predstavljajo možen izhod v sili za države, ki se
odzivajo na izredne razmere. Skladno z večinsko arbitražno prakso uspešno sklicevanje na
izjeme razveljavlja investicijske standarde, zato država s svojimi ukrepi ne krši pravic
investitorjev in zanje tudi ne odgovarja. V skladu s širokim pristopom k razlagi v zadevah,
povezanih z argentinsko gospodarsko krizo, bi se v okvir pravno varovanih ciljev države
uvrstilo veliko različnih tipov izrednih razmer. Obenem je novejša arbitražna praksa
(CC/Devas, DT) glede dometa bistvenih varnostnih interesov države bolj zadržana. Skladno s
tako razlago se gospodarska kriza najverjetneje ne bi uvrstila v njihov domet, kamor bi spadali
oboroženi spopadi, terorizem, revolucije in podobni dogodki, ki neposredno prizadenejo
varnost same države.
Poleg potencialno omejenega števila okoliščin, ki se uvrščajo v okvir izjem, je opazna tudi
težnja tribunalov, da strogo presojajo pogoje za njihovo uporabo. Ne glede na izbrano razmerje
do nuje po MOP je namreč večina tribunalov prevzela vsaj kakšnega od strogih pogojev iz
Pravil, za izpolnjevanje pogojev pa določila visok prag. Za prav posebej problematičnega se je
izkazal domnevni prispevek države k obstoječim razmeram, pri čemer pa še ni razjasnjeno
vprašanje morebitnega obrnjenega dokaznega bremena glede tega pogoja. Odločitvi v zadevah
Continental proti Argentini in DT poti Indiji sicer pričata o tem, da pogojev za uporabo izjem
155 Ibid., str. 283. 156 CC/Devas, §293. 157 Ibid., §294, 295.
22
v IS sploh ni nujno razlagati v luči MOP, kar bi lahko državam povečalo možnosti za uspeh pri
sklicevanju nanje.158
Številni različni pristopi k določanju pogojev za uporabo izjem prispevajo tudi k neusklajenosti
arbitražne prakse in posledičnemu pomanjkanju pravne varnosti. Poleg tega vse bolj pogosto
vključevanje splošnih izjem v IS in širitev njihovega dometa, tako kot tudi pogostejša uporaba
določb samopresoje, pričajo o težnjah po širitvi oz. ohranitvi polja proste presoje držav. V
prihodnosti bomo tako morda lahko priča preobratu v arbitražni praksi glede izjem vsebovanih
v IS: tehtnica, ki se trenutno nagiba v korist investitorjem, bi se vsled sprememb v pogodbenih
dikcijah utegnila prevesiti v prid držav gostiteljic.
158 Gl. str. 26, 27.
23
3. Določbe o nadomestilu za izgube (non-discrimination clauses,
compensation-for-loses clauses, war clauses)
Poleg splošnih izjem, obravnavanih v prejšnjem poglavju, lahko v IS najdemo še eno vrsto
določb, ki so potencialno uporabljive v času izrednih razmer. Določbe o nadomestilu za izgube
(najpogosteje war clauses ali compensation-for-losses clauses) naj bi investitorjem
zagotavljale povrnitev škode, ki jo ti utrpijo zaradi oboroženega spopada, vstaje, revolucije,
civilnih nemirov in podobnih izrednih dogodkov.159 Državam dopuščajo sprejemanje posebnih
ukrepov, a jim hkrati zapovedujejo specifičen način ravnanja. Za razliko od MOP in splošnih
izjem, ki stremijo predvsem k varovanju suverenih pravic držav, tako določbe o nadomestilu
za izgube ščitijo (tudi) pravice investitorjev.160
Določbe o nadomestilu za izgube se lahko nahajajo v samostojnem členu ali pa so vsebovane
v členu poleg kakšnega investicijskega standarda.161 Poznamo dve bistveni pojavni obliki teh
določb: enostavna oblika zgolj prepoveduje razlikovanje in je torej relativna, razširjena oblika
(extended war clause) pa nudi širšo, absolutno obliko zaščite.162 Določbe o nadomestilu za
izgube se razlikujejo tudi glede na svoj domet:163 nekatere se omejujejo na oborožene
spopade,164 druge domet širijo tudi na »ostale podobne dogodke«165, najdemo pa tudi IS z
relativno širokimi določbami, ki vključujejo npr. politične oz. ekonomske pretrese166 ali
naravne nesreče167. V primerih, izhajajočih iz argentinske gospodarske krize, si tribunali glede
vključitve gospodarske krize v okvir določb o nadomestilu, ki izrecno ne vsebujejo stanja
159 Pérez-Aznar, Investment Protection in Exceptional Situations: Compensation-for-Losses Clauses
in IIAs (2017), str. 697. 160 Liubashenko, Treatment of Foreign Investments during Armed Conflicts: The Regimes (2019), str.
168. 161 Titi, Scope of international investment agreements and substantive protection standards (2019), str.
188. 162 Schreuer, War and Peace in International Investment Law (2019), str. 13-15, 163 Pérez-Aznar, op. cit., str. 699. 164 Npr. čl. 11.6 Azerbajdžan-Hrvaška BIS; čl. 2.6 EU-Vietnam IPA; čl. 9.7 CPTPP. 165 Npr. čl. 6 Albanija-Ciper BIS; čl. 6 Belorusija-Slovenija BIS; čl. 5 Slovenija-Turčija BIS; čl. 4
Češka-Albanija; čl. 10.2 Šrilanka-Singapur FTA. 166 Npr. čl. 4 Italija-Urugvaj BIS. 167 Npr. čl. 7 Kanada-Senegal BIS; čl. 7 Kanada-Slonokoščena obala BIS; čl. 9 Vzorčnega BIS BLEU.
24
gospodarske krize, niso bili povsem enotni. Večina je zavzela stališče, da določba načeloma ne
vključuje gospodarskih pretresov, vendar pa bi ti lahko bili zajeti posredno (v primeru razvoja
v vstajo, izgrede ipd).168 Določbe o nadomestilu lahko razlikujemo tudi glede na vrsto
nadomestila, ki je predvideno v primeru izgub. Nekatere določbe obliko nadomestila definirajo
široko, tako da vključujejo vračilo, odškodnino, nadomestilo in druge podobne ukrepe,169
medtem ko drugi vsebujejo zgolj kakšno vrsto ukrepov.
3.1 Določbe o nadomestilu za izgube, ki prepovedujejo diskriminacijo
Tipična enostavna določba o nadomestilu za izgube zagotavlja nediskriminatorno obravnavo
tujih vlagateljev pri izplačilu odškodnine in drugih ukrepih, ki so namenjeni odpravi škode
izhajajoče iz oboroženega spopada in podobnih izrednih stanj.170 Primer tovrstne določbe
predstavlja 8.11 člen Gospodarskega in trgovinskega sporazuma EU s Kanado (CETA), ki se
glasi:
»Ne glede na člen 8.15.5(b) vsaka pogodbenica zagotovi vlagateljem druge
pogodbenice, katerih zajete naložbe so utrpele izgube zaradi oboroženih spopadov,
civilnih nemirov, izrednega stanja ali naravne nesreče na njenem ozemlju, glede
vračila, odškodnine, nadomestila ali druge poravnave obravnavo, ki ni manj ugodna od
tiste, ki jo zagotavlja svojim vlagateljem ali vlagateljem tretje države, tj. obravnavo, ki
je za zadevnega vlagatelja ugodnejša.«171
Večinsko stališče172 arbitražne prakse je, da določbe o nadomestilu za izgube v svoji osnovni
obliki ne ustvarjajo vsebinskih pravic, temveč zgolj zagotavljajo nediskriminatorno obravnavo
tujih vlagateljev, v kolikor se država odloči sprejeti posebne ukrepe glede škode nastale v danih
izjemnih razmerah.173 Obveznost države se torej sproži ob izpolnitvi dveh kumulativnih
pogojev: a) škoda mora izhajati iz enega od naštetih tipov izrednih razmer in b) odgovornost
države nastane le, če ta uvede določene ukrepe za nadomestilo za domače vlagatelje ali
168 Total S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/01 [Total] (L), §229; Impregilo
S.p.A. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/07/17 [Impregilo], §339. 169 Npr. čl. 6 Katar-Singapur BIS. 170 Npr. čl. 12 Izrael-Japonska BIS; čl. 11 Japonska-Kenija BIS; čl. 7 Kanada-Senegal IPA. 171 Čl. 8.11 CETA. 172 O različnih razlagah pomena določb podrobneje v točki 3.3. 173 Schreuer, op. cit. (2019), str. 13.
25
vlagatelje tretjih držav.174 Uporabnost določbe je zato relativna: v primeru, da država ne
sprejme nobenih ukrepov, nima namreč nobenega praktičnega učinka. Investitor zgolj na
podlagi te določbe ne more zahtevati poplačila svoje škode nastale v času izrednih razmer.
3.2 Razširjene določbe o nadomestilu za izgube
Druga oblika določb o nadomestilu za izgube vsebuje dodaten odstavek, ki v nekaterih primerih
vzpostavlja objektivno odgovornost držav glede nadomestila. Razširjeno določbo vsebuje npr.
12. člen Pogodbe o energetski listini (PEL)175:
1. Razen v primeru, ko velja člen 13, investitorja pogodbenice, ki ga prizadene izguba
v zvezi z naložbo na območju druge pogodbenice zaradi vojne ali drugega oboroženega
spopada, izrednega stanja, državljanskih nemirov ali drugega podobnega dogodka na
tem območju, ta pogodbenica glede povrnitve v prejšnje stanje, nadomestila ali druge
poravnave obravnava na način, ki je najugodnejši od načinov, po katerih ta
pogodbenica obravnava katerega koli drugega investitorja, ne glede na to, ali je to njen
lastni investitor, investitor kake druge pogodbenice ali pa investitor katere koli tretje
države.
2. S pridržkom odstavka 1 je treba investitorju pogodbenice, ki ga v kateri koli od
zgoraj navedenih okoliščin prizadene izguba na območju druge pogodbenice zato, ker
so:
(a) sile ali organi te druge pogodbenice zasegli njeno naložbo ali del le-te; ali
(b) sile ali organi te druge pogodbenice uničili njeno naložbo ali del le-te, čeprav to ni
bilo potrebno glede na dane okoliščine,
odobriti povrnitev v prejšnje stanje ali nadomestilo, ki mora biti v obeh primerih
takojšnje, ustrezno in učinkovito.
Kot je razvidno iz drugega odstavka 12. člena PEL, se objektivna odgovornost držav nanaša le
na primere, ko investitorju škodo povzročijo organi države (ne pa tretje osebe).176 Če država
174 Radjai, Halonen, Kyriakou, An Analysis of the Compensation Regime Applicable to Claims
Arising from Armed Conflicts Affecting Investments in MENA (2017), str. 232. 175 Zakon o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski
učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini,
Ur. l. RS, št. 12/97. 176 Schreuer, op. cit. (2019), str. 15.
26
zaseže naložbo v času izrednih razmer, je dolžna prizadetemu investitorju povrniti škodo ne
glede na to, ali jo je povrnila tudi drugim investitorjem in tudi, če je ni mogoče kriviti za nastalo
situacijo ali če je bilo njeno ravnanje nujno.177 Manj stroga je obveznost države, ko gre za
uničenje naložbe. Takrat je država dolžna poplačati le stransko škodo v danih okoliščinah,178
glede preostale škode pa je uporabljivo pravilo prvega odstavka.179
3.3 Razmerje med določbami o nadomestilu za izgube in drugimi
investicijskimi standardi
Na določbe o nadomestilu so se v preteklosti sklicevale tako države kot investitorji, v arbitražni
praksi pa so se glede vprašanja učinkov sklicevanja na te določbe in njihovega razmerja do
preostalih investicijskih standardov razvile tri razlagalne smeri.180 Kronološko prva razlaga je
izrazito naklonjena investitorjem, druga in najširše sprejeta v praksi na pravice investitorjev in
držav izrazito sploh ne vpliva, tretja razlaga pa je izrazito ugodna za države, v praksi slabo
sprejeta, a uživa relativno veliko podporo v teoriji.181
3.3.1 Objektivna odgovornost držav za nadomestilo izgub v času izrednih razmer
O naravi določb o nadomestilu za izgube so v prvem obdobju razvoja investicijske arbitraže
razpravljali trije tribunali. Tribunala v AAPL proti Šrilanki in AMT proti Zairu sta se soočala z
razširjenim členom o nadomestilu in njegovo uporabo v času oboroženih spopadov. Na podlagi
ZK-Šrilanka BIS je tribunal v zadevi AAPL presodil, da je Šrilanka kršila standard FPS s tem,
ko ni s potrebno skrbnostjo (due diligence) zaščitila investitorjevega obrata, ki je bil uničen v
spopadih med šrilanško vojsko in uporniško skupino Tamilskih tigrov.182 Do takšnega
zaključka je tribunal prišel po ugotovitvi, da standard FPS ne vzpostavlja objektivne
177 Predmet potencialne širše razprave je vprašanje potrebnega oz. nujnega v kontekstu razširjenega
člena o nadomestilu izgub. V primeru oboroženih spopadov naj bi se tako člen razlagalo v luči
vojaške nuje. Schreuer, op. cit. (2019), str. 15; Radjai, Halonen, Kyriakou, op. cit., str. 234. 178 Schreuer, op. cit. (2019), str. 15. 179 Radjai, Halonen, Kyriakou, op. cit., str. 234. 180 Analiza v točki 3.3 temelji na članku Pérez-Aznar, op. cit. 181 Pérez-Aznar, op. cit., str. 705. 182 Asian Agricultural Products Ltd. v. Republic of Sri Lanka, ICSID Case No. ARB/87/3 [AAPL],
§85, 86.
27
odgovornosti, saj bi v tem primeru določba o nadomestilu iz 4. člena, ki pa vzpostavlja
objektivno odgovornost, izgubila smisel.183 Tribunal je nato analiziral pomen določbe o
nadomestilu za izgube in ugotovil, da je edini pogoj za uporabljivost prvega odstavka (lex
generalis) obstoj škode.184 Do tega sklepa ga je vodila primerjava z drugim odstavkom
(razširjeni del, lex specialis), ki vsebuje specifične pogoje in a contrario za njegovo
uporabljivost ni dovolj že sam obstoj škode.185
V zadevi AMT proti Zairu se je tribunal ukvarjal s škodo, ki jo je utrpel ameriški investitor
zaradi dveh incidentov, v katerih so vojaki Zaira (Demokratična republika Kongo) razdejali
njegov obrat za izdelavo baterij.186 Zaire naj bi kršil svojo obveznost FPS, kar naj bi v
kombinaciji z določbo o nadomestilu pomenilo, da tribunalu ni potrebno ugotavljati, kdo je
škodo povzročil.187 Člen o nadomestilu za izgube naj bi namreč »dodatno okrepil odgovornost
države za zagotavljanje varnosti in zaščite naložbe AMT na ozemlju Zaira, v skladu s četrtim
odstavkom II. člena BIS, kot tudi z obveznostjo preprečitve kakršnihkoli nasilnih dejanj na
njegovem ozemlju.«188 Tribunal je dodal, da naj toženke dejstvo, da tudi svojih in državljanov
tretjih držav ni zaščitila oz. jim poplačala škode, ne bi moglo razrešiti objektivne odgovornosti,
da investitorju zagotovi varnost in zaščito.189
V zadevi RFCC proti Maroku se je na člen o nadomestilu skliceval tožnik, ki je želel prejeti
nadomestilo za izgube, izhajajoče iz povečanja stroškov izvedbe projekta zaradi slabega
vremena.190 Tribunal njegovih navedb ni sprejel, saj slabo vreme ni sodilo v naštete izjemne
183 AAPL, §52. 184 Ibid., §65. 185 Ibid. 186 American Manufacturing & Trading, Inc. v. Republic of Zaire, ICSID Case No. ARB/93/1[AMT],
§3.04. 187 AMT, §6.14. 188 Ibid. Tribunal se je odločil za uporabo 4(1) člena BIS, ki se nanaša na škodo, ki jo povzročijo tretje
osebe. Temu je arbiter Golsong, ki je bil predhodno udeležen tudi v zadevi AAPL, nasprotoval, saj je
bil mnenja, da bi bila pravno pravilna uporaba IV(2) člena, ki zadeva škodo, ki jo povzročijo državni
organi in predvideva absolutno odgovornost države. AMT (Statement of the Individual Opinion of Mr.
Heribert Golsong), §6. 189 AMT, §6.10. 190 Consortium RFCC v. Royaume du Maroc, ICSID Case No. ARB/00/6 [RFCC], §77.
28
dogodke.191 Kljub temu, da se s členom o nadomestilu tribunal vsebinsko ni ukvarjal, Pérez-
Anzar zaradi tribunalove omembe odgovornosti države poplačati škodo v času nekaterih
dogodkov meni, da je tribunal implicitno presodil tudi o objektivni odgovornosti države
nadomestiti izgubo nastalo v času izrednih stanj.192
3.3.2 Dodatna zaščita investitorjev
Drugačno razlago določb o nadomestilu so uporabili številni tribunali v odločitvah glede
odgovornosti Argentine v času gospodarske krize, v dveh zadevah proti Zimbabveju in v
nedavnih primerih proti Libiji.
Argentina je zatrjevala, da gre pri določbi o nadomestilu, vsebovani v več BIS,193 za lex
specialis v razmerju do drugih investicijskih standardov: njena uporaba naj bi torej izključila
uporabljivost vseh preostalih investicijskih standardov.194 Država naj bi bila po taki razlagi
dolžna zagotoviti le obravnavo skladno z načelom nacionalne obravnave in načelom največjih
ugodnosti, v kolikor bi odškodnino ali podobne ukrepe namenila drugim investitorjem.195 Če
ne bi storila niti tega, bi bila celo odvezana zagotoviti kakršnokoli nadomestilo in tudi ne bi
odgovarjala za morebitne kršitve drugih standardov, saj ti kot lex generalis ne bi bili uporabljivi
v času izrednih razmer.196 To razlago naj bi podpiralo načelo effet utile.197 Tožniki so nasprotno
zatrjevali, da člen predstavlja dodatno zagotovilo investitorjem v času izrednih razmer in je v
191 Ibid., §80. 192 »Le Tribunal n’entend donc pas l’expression « ou autres événements analogues » comme faisant
référence a tout fait s’apparentant a un cas de force majeure réunissant les éléments d’imprévisibilité
et d’irrésistibilité propres a une telle situation. Le Traité fait référence a une obligation
d’indemnisation pour cas de guerre, conflits armés, états d’urgence, ou autres situations analogues,
sous entendues analogues a une guerre, a un conflit armé ou a un état d’urgence de nature politique.«
(poudarila B.Ž.) RFCC, §56; Pérez-Aznar, op. cit., str. 710. 193 Npr. čl. IV(3) ZDA-Arentina BIS; čl. 5(3) Argentina-Francija BIS; čl. 4 Italija-Argentina BIS; čl.
5(3) BENLUX-Argentina BIS; čl. 7 Portugalska-Libija BIS; čl. 4 ZK-Argentina BIS. 194 EDF International S.A., SAUR International S.A. and León Participaciones Argentinas S.A. v.
Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/23 [EDF], §485, 486. 195 Ibid. 196 Ibid. 197 Effet utile oz. ut res magis valeat quam pereat je razlagalno načelo, v skladu s katerim se določbe
razlaga tako, da te niso odvečne, saj so jih države vključile v pogodbo, da bi bile uporabljive in imele
določeno vlogo. Rousseau, DROIT INTERNATIONAL PUBLIC (1968), str. 64.
29
večini primerov irelevanten.198 Tožnik v BG proti Argentini je predlagal tri pogoje za
uporabljivost člena o nadomestilu: a) škoda investitorja izhaja iz izrednega stanja, b)
investitorju BIS in splošno mednarodno pravo ne zagotavljata nadomestila za izgube (npr.
zaradi obstoja zavarovalne pogodbe), c) drugi tuji oz. domači investitorji prejmejo
nadomestilo.199
Na podlagi različnih BIS so vsi tribunali proti Argentini presodili, da določba o nadomestilu
ne izključuje uporabe preostalih investicijskih standardov, temveč predstavlja dodatno varstvo
investitorjev: ti naj bi bili tako deležni vsaj »minimalne obravnave« države (floor treatment,
minimum treatment) glede nadomestila za izgube v času izrednih razmer.200 Takšna razlaga naj
bi izhajala iz besedila določbe,201 ki ne omenja kakršnegakoli vpliva na odgovornost držav,
temveč zgolj zagotavlja enakost obravnave investitorjev glede nadomestila za izgube.202 Če bi
države preko člena o nadomestilu res želele izključiti vse preostale standarde, bi po presoji
tribunalov to terjalo jasno dikcijo v besedilu člena.203
Izhajajoč iz drugačnega dejanskega stanja, sta do enakega zaključka prišla tudi tribunala v
zadevah Funnekotter proti Zimbabveju204 in von Pezold proti Zimbabveju205. Obe zadevi sta se
ukvarjali z razlastitvami tujih kmetov v okviru zemljiške reforme iz leta 2000206 in presodili,
da sklicevanje na določbe o nadomestilu državi ne omogoča razrešitve odgovornosti.207
198 Mobil (L), §1019. 199 BG Group Plc. v. The Republic of Argentina, UNCITRAL [BG], §379. 200 Enron, §319; Sempra, §362; BG, §380. 201 Suez, Sociedad General de Aguas de Barcelona, S.A.and Vivendi Universal, S.A. v. Argentine
Republic, ICSID Case No. ARB/03/19 (L) [Suez/Vivendi], §270, 271; EDF, §1157; Impregilo, §349. 202 Suez/Vivendi (L), § 270. 203 Ibid. 204 Bernardus Henricus Funnekotter and others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case No. ARB/05/6
[Funnekotter]. 205 Bernhard von Pezold and Others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case No. ARB/10/15[Pezold]. 206 Dunn, Zimbabwe’s Hitting the Arbitration Headlines, URL:
http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2010/08/20/zimbabwes-hitting-the-arbitration-headlines/. 207 Funnekotter, §104.
30
Določbe o nadomestilu naj bi bile namreč namenjene utrditvi zaščite investitorjev, ne pa
ukinitvi obveznosti države.208
V kontekstu libijske državljanske vojne se je s členom o nadomestilu nedavno ukvarjal tudi
tribunal ICC v zadevi Way2Be proti Libiji.209 Po navedbah tožnika naj bi državljanska vojna
in razdejanje delovišča preprečila izvedbo projekta gradnje dveh univerzitetnih središč.210
Tribunal je sprva zavrnil navedbe tožnika o objektivni odgovornosti Libije (prvi pristop211), a
hkrati zatrdil, da člen nima narave lex specialis, kar bi izključevalo uporabo preostalih
investicijskih standardov.212 Do enakega zaključka je prišel tudi tribunal v zadevi Cengiz proti
Libiji,213 ki je odločal na podlagi Turčija-Libija BIS.
Investitorjem naklonjena razlaga narave členov o nadomestilu je bila predmet številnih
poskusov razveljavitve, vendar pa do razveljavitve zaradi razlage členov o nadomestilu ni
prišlo v nobenem od teh postopkov. Razveljavitveni odbori v zadevah Enron, Total in El Paso
so zavzeli stališče, da je člen resnično mogoče razlagati na več načinov, kar pa ne pomeni, da
bi bila izbrana razlaga tribunalov napačna.214 Nasprotno, ta naj bi se povsem skladala s
preostalim besedilom BIS.215 Zavrnjene so bile tudi trditve Argentine o nesmiselnosti razlage,
208 Pezold, §713; Pezold (A), § 278. 209 Way2B ACE v. Libya, ICC Case No. 20971/MCP/DDA. Odločba ni dostopna, vsebina je povzeta v
prispevkih portala Investment Arbitration Reporter. 210 Peterson, Glick, Hanotiau and Douglas dismiss claims of contractor in Libya, finding that actions
of state construction agency cannot be attributed to Libyan state for purposes of BIT, URL:
https://www.iareporter.com/articles/glick-hanotiau-and-douglas-dismiss-claims-of-contractor-in-
libya-finding-that-actions-of-state-construction-agency-cannot-be-attributed-to-libyan-state-for-
purposes-of-bit/. 211 Gl. 3.3.1. 212 Peterson, Way2B v. Libya tribunal finds that BIT’s war-losses clause does not exclude operation
of other BIT protections (including full protection & security), but foreign investor fails to meet
evidentiary burdens, URL: https://www.iareporter.com/articles/tribunal-finds-that-bits-war-losses-
clause-does-not-exclude-operation-of-other-bit-protections-including-full-protection-security-but-
foreign-investor-fails-to-meet-evidentiary-burdens/. 213 Odločba ni javno dostopna. Gl. Peterson, Armesto-chaired BIT tribunal sees failure to protect
Turkish investment, orders $50+ mil for Cengiz Insaat in new ICC award; updates on 6 other Turkish
investor claims v. Libya, URL: https://www.iareporter.com/articles/an-update-on-7-turkish-investor-
claims-against-libya/. 214 Enron (A), §398; El Paso (A), §250; El Paso, §313; Total (A), §285. 215 EDF (A), §312.
31
v skladu s katero bi ta zgolj utrjevala obstoječe pravice investitorjev do nediskriminacije (tj.
argument effet utile), saj naj bi države v pogodbe pogosto vključevale določbe ex abundante
cautela.216
3.3.3 Omejena odgovornost držav – lex specialis
O dvoumni naravi členov o nadomestilu za izgube pričajo zgoraj opisane odločitve
razveljavitvenih tribunalov, ki priznavajo, da bi se določbo lahko upravičeno bralo tudi na
način, ki bi v času izrednih razmer izključeval vse investicijske standarde z izjemo prepovedi
diskriminacije vsebovane v členu o nadomestilu. Takšno je bilo tudi manjšinsko stališče arbitra
Asanteja v zadevi AAPL (kjer je tribunal sicer zaključil, da člen vzpostavlja objektivno
odgovornost države)217.
Asante je v svojem odklonilnem mnenju trdil, da sta 2. člen (MFN, NT, FPS, FET) in 4. člen218
(razširjeni člen o nadomestilu izgub) ZK-Šrilanka BIS v odnosu lex generalis-les specialis, saj
oba vsebujeta enaka standarda o nediskriminaciji. Načeloma naj bi se odgovornost države
presojala v skladu s 2. členom, v času izrednih razmer pa v skladu s 4. členom, ki predvideva
poseben režim.219 Kot določba, uporabljiva v izrednih razmerah, naj bi tako določba o
nadomestilu za izgube prevladala in izključila uporabljivost 2. člena.220 Ker BIS vsebuje
216 Ibid. 217 Gl. 3.3.1 218 Čl. 4 ZK-Šrilanka BIS:
(1) Nationals or companies of one Contracting Party whose investments in the territory of the
other Contracting Party suffer losses owing to war or other armed conflict, revolution, a state of
national emergency, revolt, insurrection or riot in the territory of the latter Contracting Party shall
be accorded by the latter Contracting Party treatment, as regards restitution, indemnification,
compensation or other settlement, no less favourable than that which the latter Contracting Party
accords to its own nationals or companies or to nationals or companies of any third State.
(2) Without prejudice to paragraph (1) of this Article, nationals and companies of one
Contracting Party who in any of the situations referred to in that paragraph suffer losses in the
territory of the other Contracting Party resulting from
(a) requisitioning of their property by its forces or authorities, or
(b) destruction of their property by its forces or authorities which was not caused in combat
action or was not required by the necessity of the situation, shall be accorded restitution or
adequate compensation. Resulting payments shall be freely transferable. 219 AAPL (Dissenting Opinion Asante), §1, 2. 220 Ibid., str. 582.
32
razširjeni člen o nadomestilu, bi bilo treba ugotoviti, ali je uničenje oz. zaplembo mogoče
pripisati državi, kar bi omogočilo uporabo drugega odstavka 4. člena, ki vzpostavlja objektivno
odgovornost države.221 Asante se strinja z ugotovitvijo tribunala, da nastale škode ni bilo
mogoče pripisati Šrilanki, saj je nastala znotraj oboroženega spopada.222 Meni, da bi se moral
zato tribunal osredotočiti na prvi odstavek 4. člena, ki je uporabljiv ne glede na povzročitelja
škode.223 Tribunal je mdr. preko načela največjih ugodnosti zaključil, da je Šrilanka skladno z
MOP dolžna zaščititi tujo (tj. investitorjevo) lastnino.224 Asante tej logiki nasprotuje, saj naj bi
bilo načelo največjih ugodnosti izrazito pogodbeni in ne običajnopravni institut, preko katerega
tudi ni mogoče vpeljati celotnega korpusa mednarodnega prava.225 Njegov sklep je, da je člen
o nadomestilu specialna določba, ki izključuje uporabo preostalih investicijskih standardov.
V okviru analize arbitražne prakse sem zasledila le en primer, ki je povzel Asantejevo
razlogovanje. V zadevi L.E.S.I. proti Alžiriji226 se je tribunal ukvarjal z določbo o nadomestilu
za izgube v Italija-Alžirija BIS.227 Ta je bila vsebovana v členu, ki je vseboval tudi standarda
FET in FPS. Italijanski investitor je z Alžirijo sklenil pogodbo o gradnji jezu, ki bi zagotavljal
pitno vodo mestu Alžir, vendar pa je bil projekt tekom gradnje ustavljen, saj naj bi bila gradnja
s pomočjo eksploziva v politično in socialno napetih razmerah preveč tvegana. Tribunal je
zavrnil vse tožnikove zahtevke in zaključil, da določba o nadomestilu izgub ni združljiva s
preostalimi standardi, vsebovanimi v 4. členu BIS (FET in FPS). Določba naj bi državam
omogočala razrešitev od siceršnjih obveznosti do tujih investitorjev, ne pa jim zapovedovala
spoštovanja standardov, ki bi jih bilo v času izrednih razmer nemogoče izpolniti.228 Kot lex
specialis naj bi določba o nadomestilu državam zato nalagala le prepoved diskriminacije tujih
investitorjev pri morebitnih sanacijskih ukrepih.229
221 Ibid., str. 585. 222 Ibid., str. 584. 223 Ibid., str. 586. 224 Ibid., str. 588. 225 Ibid. 226 L.E.S.I. S.p.A. and ASTALDI S.p.A. v. République Algérienne Démocratique et Populaire, ICSID
Case No. ARB/05/3 [LESI]. 227 Čl. 4 Italija-Alžirija BIS. 228 LESI, §174, 175. 229 Ibid., §174.
33
Odločba v zadevi L.E.S.I. je bila izdana leta 2008 in torej v času razsojanja razveljavitvenih
odborov v argentinskih zadevah že poznana. Razveljavitvena odbora v EDF in El Paso sta to
izrecno izpostavila in soglasno zaključila, da obstoj arbitražne prakse, ki določbo o nadomestilu
razlaga kot lex specialis, ne terja razveljavitve odločitev, ki so se odločile za drugačno pot.230
3.4 Razmerje določb o nadomestilu za izgube do splošnih izjem
Argentina je v svojih obrambah večkrat uporabila domnevno analogijo med členi o
nadomestilu za izgube in splošnimi izjemami, da bi povečala pomen prvih. V EDF je npr.
trdila, da je člen o nadomestilu iz BLEU-Argentina BIS231 analogen XI. členu ZDA-Argentina
BIS, ki državo oprošča odgovornosti, kadar ta sprejema ukrepe za doseganje ciljev državne
varnosti.232 Vsi tribunali so jasno razločili določbe o nadomestilu od splošnih izjem. Odločitvi
v zadevah Total in Mobil tako določbe o nadomestilu pojmujeta kot nasprotje izjem.233 Slednje
omogočajo odstop od zagotovljenih standardov in posledično neodgovornost države za
ravnanja v času izrednih razmer, prve pa naj take izjeme ne bi omogočale.234 Tribunali v El
Paso, Impregilo in Mobil so prevzeli tudi argumentacijo tožnikov, po kateri se člene o
nadomestilu »uporablja za ukrepe, sprejete kot odziv na škodo in ne za ukrepe, ki povzročijo
škodo.«235 Na podlagi primerjave obeh vrst določb je želela Argentina izjeme iz XI. člena
ZDA-Argentina vpeljati celo v okvir ZK-Argentina BIS, ki drugače od številnih drugih
obravnavanih BIS, splošnih izjem ne vsebuje. Tribunal v zadevi BG je možnost vpeljave
splošnih izjem v okvir določbe o nadomestilu za izgube zavrnil.236
230 EDF (A), §313; El Paso (A), §250. 231 Čl. 5(3) BLEU-Argentina BIS. 232 EDF, §490. 233 Total (L), §321; Mobil (L), §1025. 234 Total (L), §229; Impregilo, § 339; EDF, §1161. 235 »The Tribunal cannot accept the Respondent’s interpretation, which goes against the plain meaning
of the text, and it agrees with the Claimant that Article IV(3) applies to measures adopted in response
to a loss, not to measures that cause a loss.« El Paso, §559; Mobil (L), §1021; Impregilo, §341. 236 BG, §386.
34
3.5 Vmesni sklep – določbe o nadomestilu za izgube
Določbe o nadomestilu za izgube so gotovo namenjene času izrednih razmer in za razliko od
splošnih izjem prisotne v skoraj vseh IS.237 Ugotovili pa smo, da je le ena izmed treh razlag, ki
so jih razvili tribunali, dejansko ugodna za državo gostiteljico in bi jo lahko razumeli kot
institut, uporaben za njeno obrambo pred investicijskimi tribunali. Ker pa pojmovanje določb
o nadomestilu za izgube kot lex specialis arbitražna praksa pretežno zavrača, obstaja velika
verjetnost, da bo sklicevanje toženke na ta institut v izogib svoji odgovornosti neuspešno.
237 Pérez-Aznar, op. cit., str. 699.
35
4. Mednarodno običajno pravo
V 2. in 3. poglavju smo opisali dva instituta, ki ju je mogoče najti v IS in ju lahko povežemo z
izrednimi razmerami. Splošne izjeme brez dvoma varujejo suverene pravice držav, saj te
razrešujejo odgovornosti za morebitne kršitve investicijskih standardov kot posledice ukrepov
za zavarovanje temeljnih državnih interesov. Nasprotno pa je večinsko mnenje arbitražne
prakse glede določb o nadomestilu za izgube: po največkrat uporabljeni razlagi naj te določbe
ne bi zmanjševale odgovornosti držav, temveč jo prej utrjevale. Ker splošnih izjem večina IS
ne vsebuje, se v praksi večkrat postavlja vprašanje, kako naj bi države ohranile določeno polje
suverenosti v razmerju do investitorjev. Odgovor so nekateri tribunali iskali na področju
splošnega mednarodnega prava. Pod določenimi pogoji bi se države namesto na določbe IS
lahko sklicevale na okoliščine, ki izključujejo protipravnost v okviru MOP in na ta način
dosegle razrešitev odgovornosti za zatrjevane kršitve investicijskih standardov.238
Šest okoliščin, ki izključujejo protipravnost, je vsebovanih v petem poglavju Pravil.239 Za
razliko od uporabe splošnih izjem, sklicevanje na okoliščine, ki preprečujejo protipravnost, ne
pomeni, da so investicijski standardi iz pogodbe neuporabljivi, temveč je odgovornost države
za njihovo kršitev le začasno izključena: kljub temu, da naj bi država izvršila mednarodno
protipravno dejanje, zanj ne odgovarja.240 V okviru mednarodnega investicijskega prava je
daleč največkrat uporabljena nuja (25. člen Pravil), 241 zato jo v nadaljevanju obravnavamo
podrobneje.
4.1 Sklicevanje držav na okoliščine, ki izključujejo protipravnost
Glede na to, da investicijska arbitraža poteka med državo gostiteljico in investitorjem (fizično
ali pravno osebo) in tako ne gre za standardni mednarodnopravni odnos med enakovrednima
238 Metalpar S.A. and Buen Aire S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/5, §212. 239 Čl. 20-15 Pravil; Osnutek pravil, str. 71; Crawford: THE INTERNATIONAL LAW COMMISSION'S
ARTICLES ON STATE RESPONSIBILITY : INTRODUCTION, TEXT AND COMMENTARIES (2002), str. 5, 6. 240 Gabcikovo-Nagymaros Project (Hungary/Slovakia) [Gabcikovo], ICJ Reports 1997, p. 39, §48. 241 Bjorklund, op. cit., str. 461; Schreuer, op. cit. (2019), str. 18.
36
deležnikoma,242 je tribunal v zadevi BG proti Argentini podvomil v uporabljivost nuje po MOP
nasproti tujemu investitorju.243 Tribunal tako ni sprejel sklicevanja Argentine na 25. člen
Pravil, ker naj bi se ta nanašal izključno na pravna razmerja med državami.244 ZK-Argentina
BIS naj bi kot posebno pravilo celo izključeval uporabljivost MOP, saj bi to državi omogočilo
enostransko razveljavitev investitorju danih pravic.245 Tribunal je v drugem delu svoje
argumentacije sicer dodal, da tudi v primeru morebitne uporabljivosti nuje Argentina ni
izpolnila strogih pogojev.246 Drugi tribunali se s to tematiko podrobno niso ukvarjali, je pa
tribunal v zadevi National Grid proti Argentini, ki je temeljila na istem BIS, potrdil
uporabljivost 25. člena Pravil kot kodifikacije MOP, saj tega ZK in Argentina v BIS nista
posebej izključili.247
4.2 Nuja v praksi mednarodnih investicijskih tribunalov
Okoliščina nuje je v negativni obliki povzeta v 25. členu Pravil.248 Položaj nuje je podan, kadar
je ravnanje države edini način, s katerim država zavaruje nek bistveni interes, ki ga ogroža
huda in neposredna nevarnost.249 Poleg tega država s svojim ravnanjem ne sme ogroziti
bistvenih interesov drugih držav oz. mednarodne skupnosti ali sama pripomoči k zadevnim
izrednim razmeram,250 vsi pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno.251 ICJ je v zadevi
Gabcikovo-Nagymaroš potrdilo običajnopravno naravo nuje iz 25. člena Pravil252 in ob tem
poudarilo, da gre za izredno pravno podlago. Tudi iz arbitražne prakse izhaja, da je sklicevanje
242 O tem mdr. Crespi Reghizzi, General Rules and Principles on State Responsibility and Damages in
Investment Arbitration: Some Critical Issues (2018), str. 58-61. 243 Alvarez, op. cit. (2011), str. 272, 273. 244 BG, §408, 409. 245 Ibid., §253. 246 Ibid., §410, 411. 247 National Grid plc v. The Argentine Republic, UNCITRAL [NG],§256. 248 Shaw: INTERNATIONAL LAW (2018), p. 604. 249 Türk, TEMELJI MEDNARODNEGA PRAVA (2015), str. 230; čl. 25(1)(a) Pravil. 250 Čl. 25(1)(b), 25(2)(b) Pravil. 251 Mobil (L), §1515. 252 Gabčikovo, §51.
37
na nujo izjemno in možno le ob izpolnjevanju strogih pogojev.253 Investicijski tribunali so tako
nujo po MOP pripravljeni sprejeti še redkeje kot splošne izjeme.254
Nuja kot okoliščina, ki izključuje protipravnost ravnanj držav gostiteljic, je postala resnično
relevantna v mednarodni investicijski arbitražni praksi šele v nizu argentinskih zadev.255
Toženka se je v teh primerih sklicevala na določbe o nadomestilu izgub, običajno pravo in
splošne izjeme, če so BIS te vključevali.256 Na protislovnost obrambe na podlagi podrednega
sklicevanja na MOP je opozoril tribunal v zadevi Uníon Fenosa proti Egiptu, ki je obravnavala
motnje dostave plina španskemu investitorju pred, med in po egiptovski revoluciji leta 2011.257
Običajnopravna obramba namreč predpostavlja kršitev investicijskega sporazuma, kar sta
Egipt in Argentina primarno zavračala. Poleg tega tribunali v zadevah, ki vključujejo tudi
obrambo na podlagi splošnih izjem (pogoji za njihovo uporabo so načeloma manj strogi od
MOP) najprej obravnavajo te.258 Tak primer npr. ponazarja zadeva Mobil, v kateri je tribunal
v okviru presoje izjem, ugotovil, da je argentinska obramba časovno neustrezna ter da je država
prispevala k nastanku krize in zato posledično ni obravnaval njene obrambe na podlagi
MOP.259 Obrambo nuje je tudi sicer izredno težko izpolniti, ker terja kumulativno izpolnitev
strogo zastavljenih pogojev,260 ki so jih tribunali sicer razlagali različno strogo, vendar
Argentini načeloma ni uspelo izpolniti dokaznega bremena glede njihove kumulativne
izpolnitve.261
253 Npr. CMS, §317; Sempra, §345, (L); Impregilo, §344. 254 V zadevi LG&E je tribunal sicer na podlagi analize v okviru izjem v IS zatrdil, da je zaključek o
neodgovornosti Argentine za ravnanja v času gospodarske krize podprt tudi na podlagi običajnega
prava. LG&E (L), §245. 255 Hoelck Thjoernelund, State of Necessity as an Exemption from State Responsibility for
Investments (2009), str. 424. 256 Npr. Mobil (L), §1014, 1015; El paso, §552, 553. 257 Unión Fenosa Gas, S.A. v. Arab Republic of Egypt, ICSID Case No. ARB/14/4 [Uníon], §8.37. 258 Npr. El Paso, §552. 259 Tribunal razloga za svojo neobravnavo nuje ni podal. Po analizi splošnih izjem in določbe o
nadomestilu je le zaključil, da je Argentina odgovorna za kršitve BIS. Mobil (L), §1132. 260 Npr. Sempra, §255. 261 Npr. Total (L), §220-224; Sempra, §354; CMS, §331; Enron, §313.
38
4.2.1 Kriterij: bistveni interes države
Najstrožje so pogoje nuje presojali tribunali v zadevah Sempra, Enron in CMS, ki so jih kasneje
razveljavitveni tribunali sicer ostro kritizirali.262 Po mnenju tribunalov v teh treh zadevah
gospodarska kriza v Argentini ni bila dovolj huda, da bi ogrožala bistveni interes države
(essential interest). O tem naj bi lahko govorili šele, ko bi bil ogrožen sam obstoj države.263
Ker je argentinska vlada delovala in sprejemala ukrepe za obvladovanje krize, naj njen obstoj
ne bi bil ogrožen.264 Razveljavitveni odbor v zadevi Enron je presodil, da je tako razlogovanje
prestrogo in da naj bi argentinska kriza, na podlagi opisanega dejanskega stanja, dejansko
izpolnjevala pogoja bistvenega interesa ter neposredne nevarnosti, zato je razveljavil
prvostopenjsko odločbo.265 Tudi tribunal v zadevi Impregilo je bistveni interes države razumel
v širšem smislu socialne, ekonomske ter okoljske stabilnosti v državi in njeni zmožnosti
zagotavljanja osnovnih potreb prebivalstva.266 Nemoteno dobavo vode in komunalnih storitev
v provinci Buenos Aires, ki naj bi jo zagotavljal investitor na podlagi koncesijske pogodbe, je
tribunal zato označil za bistveni interes države.267 Zadeva Uníon Fenosa je bistveni interes
države povezala z zagotavljanjem javne varnosti v času ekonomske in socialne krize ter
političnih nemirov v Egiptu, vendar je zaključila, da do motenj dobave plina investitorju ni
prišlo zaradi zagotavljanja javne varnosti, temveč pomanjkanja plina, zaradi česar je odločila
v korist investitorja.268 Do podobnega zaključka je glede vzdrževanja javnega reda kot
bistvenega interesa države prišel tudi tribunal v zadevi von Pezold. Tribunal je poudaril, da so
protesti in zasedba zemlje tujih kmetov pomenili grožnjo obstoju politične stranke in ne grožnje
obstoju same države, kar pa bi lahko šteli za bistveni interes države.269
262 Enron (A), §359-395; Sempra (A), §219-229; CMS (A), §131-135. 263 Enron, §306, 307; Sempra, §347, 348. 264 Ibid. 265 Enron (A), §359. 266 Impregilo, §346. 267 Ibid. 268 Union, §8.49. 269 Pezold, §631.
39
4.2.2 Kriterij: huda in neposredna nevarnost
Tudi pogoj hude in neposredne nevarnosti so tribunali v zadevah CMS, Enron in Sempra
presojali neprimerljivo strožje kot drugi investicijski tribunali. To so mdr. utemeljevali na
podlagi primerjave izrednih razmer v konkretnih primerih s sodobnimi krizami v drugih
regijah.270 Slednje naj se ne bi odrazile v odstopu držav od mednarodnih pogodb, temveč
njihovih prilagoditvah, ki pa so ohranile v veljavi bistvene mednarodne obveznosti držav
napram investitorjem.271 Pogoj grožnje naj bi bil tako izpolnjen šele, kadar so razmere v državi
»popolnoma izven nadzora«272 oz. če je ta »na robu gospodarskega zloma«.273 Do enakega
zaključka je v drugačnih razmerah prišel tribunal v zadevi von Pezold glede ukrepov zemljiške
reforme, ki ni predvidevala odškodnin za razlastninjene kmete. Presodil je, da so ravno vladni
ukrepi povzročili uresničitev grožnje obstoju Zimbabveja, ki naj bi bil sicer že pred tem v težki
situaciji, ki pa še ni ogrožala javnega reda in obstoja države.274 Tribunal v zadevi Impregilo pa
je na podlagi številnih poročil nasprotno presodil, da so gospodarske razmere v Argentini pred
sprejetjem izrednih ukrepov pomenile grožnjo bistvenim interesom države.275
4.2.3 Kriterij: edini način
V zadevi von Pezold je tribunal je presodil, da naj bi vlada povsem zanemarila svojo nalogo
varovanja prebivalstva in je namesto tega dala prednost lastnim političnim ciljem.276
Posledično naj bi načrtno ignorirala vse alternativne načine odziva na nastalo krizo (npr.
politična pogajanja, sodna pot, pomoč mednarodne skupnosti)277 in ni izpolnila pogoja edinega
načina v okviru nuje po MOP.278 Razmeroma enotni so bili tribunali tudi pri presoji vprašanja,
ali so bili drastični ukrepi Argentine resnično edini način za spopadanje z gospodarsko krizo.
Tribunali v zadevah Enron, Sempra, CMS in Suez/Vivendi so jasno zaključili, da bi se država
270 CMS, §355. 271 Ibid. 272 Sempra, §349; Enron, §307. 273 CMS, §322. 274 Pezold, §636, 637. 275 Impregilo, §350. 276 Pezold, §645. 277 Ibid. §643, 644. 278 Ibid., §646.
40
s krizo lahko spopadla na več različnih načinov. V Suez/InterAguas je tribunal poudaril, da se
spoštovanje človekovih pravic Argentincev in pravic investitorjev iz BIS ne izključujeta in da
bi morala biti država fleksibilnejša ter upoštevati oba vidika.279 Argentina se svoje
odgovornosti za kršitve prav tako ni uspela razrešiti s sklicevanjem na dejstvo, da je bila pri
sprejemanju ukrepov v dobri veri.280
4.2.4 Kriterij: neogrožanje interesov druge države oz. mednarodne skupnosti
Ogrožanje interesov drugih držav je v okviru investicijskega prava malo verjetno, zato v
odločitvah arbitražnih tribunalov ni mogoče najti obširnih analiz tega pogoja izključitve
protipravnosti po MOP. Ta sklep je mogoče izpeljati tudi iz razlogovanja tribunalov v nizu
argentinskih odločitev.281 Tribunal v zadevi Impregilo je npr. poudaril, da interesov majhnega
števila investitorjev domače države investitorja ni mogoče enačiti z bistvenim interesom te
države same.282 Pomanjkanje arbitražne prakse glede ogrožanja interesov drugih držav je
opazil tribunal v zadevi von Pezold, ki pa se je soočil z drastično drugačnim dejanskim
stanjem.283 Tožniki so trdili, da je bila zemljiška reforma, ki ni predvidevala izplačila
odškodnin rasno diskriminatorna.284 Tribunal je potrdil pravilnost predhodne zemljiške
reforme v Zimbabveju, ki je dopuščala razlastninjenje tujih kmetov v zameno za odškodnino,
vendar ni mogel sprejeti razlastninjenja brez odškodnine, ki naj bi bila preveč radikalna tudi v
danih zgodovinskih okoliščinah.285 Rasno diskriminatorni ukrepi kršijo erga omnes obveznosti
države, zato je tribunal presodil, da so ukrepi Zimbabveja prizadeli celotno mednarodno
skupnost, to pa je onemogočilo sklicevanje na nujo.286
279 Suez/InterAguas (L), §238, 240. 280 EDF, §1172. 281 Suez/Vivendi (L), § 239; Enron, §341; CMS, §5358; LG&E (L), §257. 282 Impregilo, §354. 283 Pezold, §647. 284 Ibid., §649. 285 Ibid., §653, 656. 286 Ibid., §657.
41
4.2.5 Kriterij: prispevek države
Dokazno breme glede izpolnjevanja zgoraj obravnavanih pogojev nuje pripada državi,287
vprašanje dokaznega bremena glede morebitnega prispevka države k povzročitvi izrednih
razmer pa ni povsem razrešeno. Tribunala v zadevah EDF in National Grid sta tako tudi dokaz
o neprispevku k razmeram pripisala državi,288 medtem ko je tribunal v zadevi LG&E breme
naložil tožniku.289 Zadeva priča o velikem pomenu obrnjenega dokaznega bremena, saj naj bi
Argentina dokazala izpolnjevanje pogojev nuje, tožnik pa nasprotno ni dokazal, da je
argentinska ekonomska oz. socialna politika prispevala k nastanku in napredovanju krize.290
Večina preostalih tribunalov je za nastanek argentinske krize bremenila različne zunanje in
notranje faktorje in Argentini na podlagi delnega prispevka h krizi onemogočila sklicevanje na
nujo. V zadevi Uníon Fenosa je tribunal poudaril, da naj bi se morebitni prispevek države
presojal zdravorazumsko in le v povezavi z dogodki, ki niso znatno časovno oddaljeni od
nastale krize.291 Egipt dogodkov, kot so pomanjkanje plina, revolucija in svetovna finančna
kriza, ni povzročil sam in jih ni mogel predvideti, zato naj mu ne bi bilo mogoče očitati
prispevka k neugodnim razmeram.292
4.3 Druge okoliščine, ki izključujejo protipravnost
4.3.1 Višja sila
Poleg nuje se kot najbolj uporabna okoliščina, ki izključuje protipravnost v mednarodnem
investicijskem pravu, pojavlja višja sila (23. člen Pravil), na katero so se države sklicevale
(večkrat zmotno293) predvsem v zgodnjih primerih pred komisijami za zahtevke.294 O višji sili
govorimo takrat, ko je kršitev obveznosti države posledica neodvrnljivega ali nepričakovanega
dogodka, ki je izven nadzora države in zaradi katerega je določeno obveznost materialno
287 Impregilo, §345. 288 EDF, §1171; NG, §260. 289 LG&E (L),§256, 257. 290 Ibid. 291 Uníon, §8.60. 292 Ibid., §8.61. 293 Npr. Russian Indemnity case, 11 RIAA, p. 431 (1912); Osnutek Pravil, str. 81. 294 Bjorklund, op. cit., str. 461; Dolzer, Schreuer, PRINCIPLES OF INTERNATIONAL INVESTMENT LAW
(2012), str. 183.
42
nemogoče izpolniti.295 Poleg strogih pogojev uporabe višje sile se država nanjo ne more
sklicevati, če je dogodek povzročila oz. k njemu pripomogla sama ali če je sprejela tveganje,
da bi do take višje sile lahko prišlo.296 Del teorije trdi, da že sam obstoj členov o nadomestilu
za izgube v IS predstavlja eno izmed oblik prevzetja tveganja.297 Nekateri izjemni dogodki
(npr. oboroženi spopadi, naravne nesreče), ki jih najdemo v teh členih, naj bi bili namreč
najboljši primer pojavov, ki jih sicer razumemo kot višjo silo.298 Še več, najdemo celo člene o
nadomestilu, ki višjo silo tudi izrecno vključujejo v svoj okvir.299
V sodobnem mednarodnem investicijskem pravu je višja sila redko uporabljena,300 saj jo je v
veliki meri nadomestila nuja.301 Uporablja se predvsem takrat, ko je vsebovana v investicijski
pogodbi oz. je del domačega prava države.302 Pogoji za uveljavljanje pogodbene višje sile in
višje sile po MOP pogosto sovpadajo,303 čeprav je pogodbeni institut ločen od
običajnopravnega in lahko terja izpolnjevanje drugačnih pogojev.
4.3.2 Stiska, soglasje, samoobramba in dovoljeni protiukrepi
Soglasje (20. člen Pravil) za sicer protipravno ravnanje države mora biti veljavno in dano pred
ali med samim ravnanjem. Postavlja se vprašanje, ali soglasje zadeva državo investitorja ali
investitorja samega. Paparinskis prvo možnost ponazarja s sporazumom glede lesa za gradnjo
(Softwood Lumber Agreement304) med Kanado in ZDA, ki je za spore iz materije dogovora
295 Čl. 23(1) Pravil. 296 Türk, op. cit., str. 230. 297 Spears, Fogdestam Agius, Protection of Investments in War-Torn States: A Practitioner’s
Perspective on War Clauses in Bilateral Investment Treaties (2019), str. 309. 298 Ibid. 299 Npr. čl. 5(1) Avstrija-Libija BIS; čl. 6 Mehika-Avstrija BIS. 300 Jacob, Latty, de Nanteuil, Arnaud, Arbitrage d’investissement et droit international général (2017),
str. 672. 301 Bjorklund, op. cit., str. 461. 302 Paddeu, A Genealogy of Force Majeure in International Law (2012), str. 460. 303 Zrilič, Armed Conflict as Force Majeure in International Investment Law (2019), str. 21, 22. 304 Paparinskis, Circumstances Precluding Wrongfulness in International Investment Law (2016), str.
489; čl. XIV(2) Softwood Lumber Agreement, URL:
https://ustr.gov/sites/default/files/uploads/factsheets/Trade%20Topics/enforcement/softwood%20lum
ber/2006%20U.S.-Canada%20Softwood%20Lumber%20Agreement.pdf.
43
razveljavil del investicijskega poglavja NAFTA. Glede soglasja oz. predhodnega dogovora
med državo gostiteljico in investitorjem o tem, da bodo slednjemu kršene nekatere investicijske
pravice arbitražna praksa ni enotna.305 Sklicujoč se na zadevo SGS proti Filipinom306 se
Paparinskis nagiba k stališču, da tak sporazum ni veljaven, primer nasprotnega stališča pa je
odločitev v zadevi Hochtief proti Argentini307.308
Samoobramba (21. člen Pravil) in dovoljeni protiukrepi (22. člen Pravil) za svojo uporabo
terjajo predhodno kršitev druge države, zato v mednarodnem investicijskem pravu načeloma
niso uporabljivi.309 Po mnenju Schreuerja niti samoobramba, skladna z 51. členom UL
(odgovor na oborožen napad, proporcionalnost, obvestilo VS)310, države ne more razrešiti
odgovornosti v okviru mednarodnega investicijskega prava (podobno kot to velja za
humanitarno pravo in pravo človekovih pravic).311
Stiska (24. člen Pravil) državo oprošča odgovornosti, če je ukrepala s ciljem varovanja svojega
obstoja ali reševanja življenj. Študija sekretariata OZN to okoliščino povezuje predvsem z
vstopom letal in plovil na tuje ozemlje spričo tehničnih okvar ali slabega vremena.312
Teoretično bi bila stiska lahko uporabljiva tudi v mednarodnem investicijskem pravu, a do
danes v investicijski arbitraži še ni imela vloge.313
4.4 Vmesni sklep – mednarodno običajno pravo
Za uporabo institutov, ki izključujejo protipravnost po MOP, so značilni strogi pogoji in za
toženko neugodno dokazno breme. Iz tega razloga se kot bolj primerni načini obrambe kažejo
305 Ibid., str. 491. 306 SGS Société Générale de Surveillance S.A. v. Republic of the Philippines, ICSID Case No.
ARB/02/6, §154. 307 Hochtief AG v. The Argentine Republic (L), ICSID Case No. ARB/07/31, §191. 308 Paparinskis, op. cit. (2016), 491. 309 Paparinskis, Investment Arbitration and the Law of Countermeasures (2008), p. 342. 310 Report of the High-level Panel on Threats, Challenges and Change, UN Doc. A/59/565, str. 54. 311 Schreuer, op. cit. (2019), str. 20. 312 "Force majeure" and "Fortuitous event" as circumstances precluding wrongfulness: Survey of State
practice, international judicial decisions and doctrine - study prepared by the Secretariat, UN Doc.
A/CN.4/315 (1977), §141, 252.ß 313 Paparinskis, op. cit. (2016), op. 7.
44
obravnavani instituti iz IS, namenjeni izrednim razmeram (npr. splošne izjeme) ali pa višja sila
kot del investicijske pogodbe oz. domačega prava.
Dodatno težavo obrambe z instituti po MOP bi lahko predstavljala tudi določba 27. člena
Pravil, ki obravnava posledice uspešnega sklicevanja na okoliščine, ki izključujejo
protipravnost. Člen 27(b) tako določa, da peto poglavje Pravil ne vpliva na obveznost države
glede plačila odškodnine za škodo nastalo zaradi ravnanja države, ki bi bilo v normalnih
razmerah protipravno. Pomen določbe ni povsem razjasnjen, vendar pa v skladu z eno od
možnih razlag tudi uspešno sklicevanje na katero od relevantnih okoliščin, ki izključujejo
protipravnost, ne izključuje plačila odškodnine314 (kar je navsezadnje za države toženke ključni
vidik).
314 Crawford, Olleson, The character and forms of international responsibility (2018), str. 439.
45
5. Pregled investicijskih sporazumov Slovenije
Do decembra 2019 je Slovenija sklenila 41 BIS, med katerimi je 35 veljavnih, 4 prekinjeni in
2 podpisana, a še ne v veljavi.315 Poleg BIS je predvsem v okviru mednarodne trgovinske
politike EU tudi del mednarodnih pogodb, ki vsebujejo investicijske določbe.316 S sklenitvijo
Lizbonske pogodbe je EU pridobila izključno pristojnost za sklepanje trgovinskih in
investicijskih sporazumov s tretjimi državami,317 zato naj bi sporazumi EU postopno
nadomestili sporazume članic.318
Sledeča preglednica vsebuje podatke o obstoju in vsebini splošnih izjem in določb o
nadomestilu za izgube v veljavnih BIS Slovenije.319
Kot je razvidno v nadaljevanju, med veljavnimi BIS Slovenije zgolj dva (z Moldavijo in Srbijo)
vsebujeta splošne izjeme. Določbi sta samopresojujoče narave, saj govorita o ukrepanju, ki ga
država »šteje za potrebno za zaščito svojih temeljnih varnostnih interesov«320. Po drugi strani
vsi BIS, z izjemo tistega s Kitajsko, vsebujejo določbe o nadomestilu za izgube z večinoma
širokim dometom. Splošne izjeme in razširjeni člen o nadomestilu za izgube vsebuje tudi
PEL.321
315 UNCTAD, Investment Policy Hub - Slovenia, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/countries/192/slovenia?type=tips. 316 Ibid. 317 EC, Investment, URL: https://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/investment/. 318 Božičko, Menard: Zaščita tujih naložb v Sloveniji in slovenskih naložb v tujini na podlagi
meddržavnih bilateralnih investicijskih sporazumov (2013), str. 4. 319 Vira podatkov: UNCTAD, Investment Policy Hub - Slovenia, op. cit.; Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo, URL: http://mgrt.arhiv-
spletisc.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/trgovinska_politika/drugi_pomembni_dokumenti/. 320 Čl. 14 Slovenija-Moldavija BIS. 321 Čl. 12, 24 PEL.
46
Splošne izjeme in dolocbe o nadomestilu za izgube v BIS Slovenije
BIS
Sp
lošn
e izje
me
Do
ločb
e o
nad
om
esti
lu z
a izg
ub
eE
no
sta
vn
a a
li r
azšir
jen
a d
oločb
a
Ob
orožen
i
sp
op
ad
i/vo
jn
a
Izre
dn
o
sta
nje
Nem
iri
Up
or
Vsta
jaR
evo
lucija
In d
rug
i
po
do
bn
i
do
go
dki
1A
lban
ija
X✓
E•
••
••
•
2A
vstr
ija
X✓
R•
••
••
3B
iHX
✓R
••
••
••
•
4B
LE
UX
✓E
••
••
••
•
5B
olg
ari
jaX
✓E
••
•
6D
an
ska
X✓
R•
••
••
•
7E
gip
tX
✓E
••
••
8F
inska
X✓
E•
••
••
9F
ran
cija
X✓
E (
v č
lenu r
azla
stit
ev in
odškodnin
a)
••
•
10
Grč
ija
X✓
R•
••
•
11
Hrv
aška
X✓
E•
••
•
12
Izra
el
X✓
R•
••
••
••
13
Kit
ajs
ka
XX
Bre
z d
oločbe o
nadom
estil
u z
a iz
gube
14
Ku
vajt
X✓
R•
••
••
15
Lit
va
X✓
E•
••
••
16
Madžars
ka
X✓
R•
••
17
Malt
a
X✓
R•
••
••
18
Mo
ldavija
1.
Nič
v t
em
sp
ora
zu
mu
se
ne
ra
zu
me
,
ko
t d
a p
og
od
be
nic
i p
rep
reču
je
ka
krš
no
ko
li u
kre
pa
nje
v s
kla
du
z
nje
nim
i m
ed
na
rod
nim
i o
bve
zn
ostm
i za
oh
ran
jan
je m
ed
na
rod
ne
ga
miru
in
va
rno
sti a
li g
a š
teje
za
po
tre
bn
o z
a
zaščito
svo
jih t
em
eljn
ih v
arn
ostn
ih
inte
reso
v.
2.
Ob
up
ošte
va
nju
za
hte
ve
, d
a s
e t
aki
ukre
pi n
e u
po
rab
ljajo
na
način
, ki b
i
po
me
nil
sre
dstv
o s
am
ovo
ljne
ali
ne
ute
me
ljen
e d
iskrim
ina
cije
s s
tra
ni
po
go
db
en
ice
ali
prikrito
om
eje
va
nje
na
ložb
, se
nič
v t
em
sp
ora
zu
mu
ne
razu
me
, ko
t d
a p
rep
reču
je
po
go
db
en
ici, d
a s
pre
jme
ka
teri k
oli
po
tre
be
n u
kre
p z
a o
hra
nja
nje
ja
vn
eg
a
red
a.
✓R
••
••
•
19
Nemčija
X✓
E•
••
•
20
Niz
ozem
ska
X✓
R•
••
••
21
Po
ljska
X✓
E (
v č
lenu r
azla
stit
ev in
odškodnin
a)
••
• (n
ere
di)
••
22
Po
rtu
gals
ka
X✓
E•
••
••
23
Ro
mu
nija
X✓
E (
v č
lenu r
azla
stit
ev in
odškodnin
a)
••
••
24
Severn
a M
aked
on
ija
X✓
E (
v č
lenu r
azla
stit
ev in
odškodnin
a)
••
••
25
Sin
gap
ur
X✓
E•
••
••
26
Slo
vaška
X✓
E•
••
27
Srb
ija
1.
Nič
v t
em
sp
ora
zu
mu
se
ne
ra
zu
me
,
ko
t d
a p
rep
reču
je p
og
od
be
nic
i, d
a
ukre
pa
za
ure
sn
iče
va
nje
svo
jih
me
dn
aro
dn
ih o
bve
zn
osti z
a
oh
ran
jan
je m
ed
na
rod
ne
ga
miru
in
va
rno
sti a
li jih
šte
je z
a p
otr
eb
ne
za
zaščito
svo
jih t
em
eljn
ih v
arn
ostn
ih
inte
reso
v.
✓R
••
••
28
Šp
an
ija
X✓
R•
••
••
•
29
Šved
ska
X✓
E•
••
••
30
Švic
aX
✓E
(v č
lenu r
azla
stit
ev in
odškodnin
a)
••
••
31
Tajs
ka
X✓
E•
••
••
32
Tu
rčija
X✓
E•
••
••
33
Ukra
jin
aX
✓E
••
••
•
34
Uzb
ekis
tan
X✓
E•
••
••
35
ZK
X
✓R
••
••
••
47
6. Zaključek
V obdobjih revolucij, vojn, hudih naravnih nesreč, gospodarskih kriz in podobnih izrednih
dogodkov se z različnimi vrstami izgub soočajo tako države in njihovi prebivalci kot tuji
investitorji. Državni odziv na izredne razmere se po sami naravi stvari razlikuje od vsakdanjega
delovanja države, tako po svoji obliki kot vsebini. To magistrsko diplomsko delo izhaja iz
predpostavke, da bo država v praksi pri odzivanju na izredne razmere le podrejeno upoštevala
(ekonomske) interese tujih investitorjev. Ukrepanje v času izrednih razmer zato zlahka poseže
v mednarodnopravno zagotovljene pravice investitorjev. Cilj je bil zato proučiti pravne
institute, ki državam omogočajo, da pred investicijskim arbitražnim tribunalom pravno
utemeljijo svoja ravnanja v času izrednih razmer.
Ugotovili smo, da IS vsebujejo dva poglavitna instituta, ki državam gostiteljicam nudita
možnost razrešitve odgovornosti za zatrjevane kršitve investicijskih standardov. Redkejši
institut so splošne izjeme. Načeloma uspešno sklicevanje na to vrsto določb državam dopušča
ravnanje, ki bi bilo sicer v nasprotju z investicijskimi standardi, kadar države zasledujejo
pravno dopustne cilje. Splošne izjeme začasno razveljavijo veljavnost investicijskih
standardov, zato država ne odgovarja za škodo, ki jo utrpijo investitorji kot posledico ravnanj,
ki bi sicer (tj. v razmerah, ki niso izredne) štela za kršitev IS. Iz obstoječe arbitražne prakse
izhaja, da so pogoji za uporabo teh določb strogi. Večina trenutno obstoječe prakse sloni na
določbi iz ZDA-Argentina BIS, ki ni samopresojujoče narave, v novejših IS pa so vse
pogostejše ravno tovrstne določbe, kar bi utegnilo vplivati na uporabljivost splošnih izjem v
prihodnje. Ker IS vse pogosteje vključujejo splošne izjeme,322 se bodo države gostiteljice lahko
v prihodnje najverjetneje večkrat zanesle na to vrsto določb, na podlagi katerih bodo imeli
splošni javni interesi prednost pred interesi tujih investitorjev (seveda pa je to odvisno tudi od
načina, na katerega bodo te določbe v prihodnosti tolmačili arbitražni tribunali).
Drugi pogodbeni institut, ki se ga lahko države poslužijo v arbitražnih postopkih zaradi
zatrjevanih kršitev investicijskih standardov v času izrednih razmer, so določbe o nadomestilu
za izgube. Te določbe so del klasične investicijskopravne materije in jih lahko najdemo v večini
322 Titi, op. cit. (2018), str. 11.
48
IS (tudi slovenskih). Če je sklicevanje na splošne izjeme za države neugodno zaradi strogih
pogojev, pa je v primeru členov o nadomestilu za izgube sporna že njihova narava: glede na
izbrano razlago jih arbitražni tribunali uporabljajo tako v prid tujih investitorjev kot držav. V
skladu z večinskim mnenjem arbitražnih tribunalov gre tem določbam pripisati zgolj vlogo
dodatnega jamstva za tuje investitorje. Zanašanje na določbe o nadomestilu za izgube v okviru
snovanja obrambe držav pred arbitražnimi tribunali je torej precej negotovo in bo tako verjetno
tudi v prihodnje (razen če bi prišlo do temeljite spremembe arbitražne prakse).
Države pa lahko za potrebe obrambe uporabijo tudi nekatere institute MOP. Pravo na tem
področju ni naklonjeno državam gostiteljicam, saj Pravila vsebujejo številne stroge pogoje, ki
jih je treba izpolniti kumulativno. Dodatni težavi MOP oz. okoliščin, ki izključujejo
protipravnost predstavljata njihova sekundarna narava, ki predpostavlja, da država vsaj prima
facie ravna v nasprotju z IS, in nekoliko nejasne posledice uspešnega sklicevanja na te
okoliščine, saj narava 27. člena Pravil še ni povsem jasna.
Navkljub opisanim institutom lahko ugotovimo, da je interes držav, da bi v času izrednih
razmer dosegle ustalitev in razrešitev položaja, močno omejen s pravili mednarodnega
investicijskega prava, kakor ta izhajajo iz veljavnih IS in arbitražne prakse. Poleg tega so
obrambni instituti razmeroma težko uporabljivi, saj jih arbitražna praksa razlaga
nekonsistentno. Tovrstna nedoločnost vodi v dve poglavitni težavi. Prvič, predstavlja znatno
nejasnost obsega polja pravno dovoljenega ravnanja držav gostiteljic. Poleg tega za države in
investitorje zvišuje stopnjo negotovosti pri načrtovanju strategij v arbitražnih postopkih. To
nam dopušča potrditev začetne hipoteze, da se države po mednarodnem investicijskem pravu
težko razrešijo odgovornosti za svoje ukrepanje v času izrednih razmer, saj so a) relevantni
obrambni instituti redki, b) njihova uporabna vrednost pa, spričo nekonsistentne in restriktivne
razlage, majhna. Neusklajenost in nepredvidljivost sta sicer dva izmed najpogostejših očitkov
mednarodnem investicijskem pravu.323 Odgovornost za odpravo te pomanjkljivosti
investicijskopravnega sistema leži tako na državah, ki sklepajo IS in bi vanje lahko vključile
podrobnejše določbe, kot na tribunalih, ki bi lahko težili k bolj usklajeni uporabi teh IS.
323 Butler, Subedi, The Future of International Investment Regulation: Towards a World Investment
Organisation? (2017), str. 44.
49
V zadnjih letih se situacija sicer precej spreminja: odnose med državami in tujimi investitorji
naj bi uravnovesilo širše polje proste presoje držav, mdr. na podlagi pogostejšega vključevanja
splošnih izjem in spremenjenega načina reševanja sporov. V prihodnje naj bi bilo olajšano tako
redno kot izredno delovanje držav gostiteljic, bremena izrednih dogodkov pa naj bi bila bolj
enakomerno razporejena med vpletene deležnike.324 Arbiter Remiro Brotons je nekoč zapisal,
da bi bilo neupravičeno pričakovanje investitorjev, da bodo »varovani v slonokoščenem stolpu,
medtem ko država gori v plamenih«.325 Pričakovati gre torej, da bo na podlagi teženj po
drugačnem ravnotežju med interesi držav gostiteljic in investitorjev prišlo tudi do preobrazbe
mednarodnopravne ureditve izrednih razmer.
324 Laudal Berge, Alschner, Reforming Investment Treaties: Does treaty design matter?, URL:
https://www.iisd.org/itn/2018/10/17/reforming-investment-treaties-does-treaty-design-matter-tarald-
laudal-berge-wolfgang-alschner/; Cai, Balanced Investment Treaties and the BRICS (2018), str. 220. 325 Mobil (L) (Separate opinion Remiro Brotons), §57.
50
7. Viri in literatura
7.1 Knjige
1. Alvarez, José E.: THE PUBLIC INTERNATIONAL LAW REGIME GOVERNING
INTERNATIONAL INVESTMENT, Brill, Boston 2011.
2. Collins, David: AN INTRODUCTION TO INTERNATIONAL INVESTMENT LAW, Cambridge
University Press, Cambridge 2016.
3. Crawford, James: BROWNLIE'S PRINCIPLES OF PUBLIC INTERNATIONAL LAW (8. izdaja),
Oxford University Press, Oxford 2012.
4. Crawford, James: THE INTERNATIONAL LAW COMMISSION'S ARTICLES ON STATE
RESPONSIBILITY: INTRODUCTION, TEXT AND COMMENTARIES, Cambridge University
Press, Cambridge 2002.
5. De Brabandere, Eric: INVESTMENT TREATY ARBITRATION AS PUBLIC INTERNATIONAL
LAW: PROCEDURAL ASPECTS AND IMPLICATIONS, Cambridge University Press,
Cambridge 2014.
6. Dolzer, Rudolf; Schreuer, Christoph: PRINCIPLES OF INTERNATIONAL INVESTMENT
LAW (2. izdaja), Oxford University Press, Oxford 2012.
7. Dorr, Oliver; Schmalenbach, Kirsten: VIENNA CONVENTION ON THE LAW OF
TREATIES: A COMMENTARY (2. izdaja), Springer, Berlin 2018.
8. Ho, Jean: STATE RESPONSIBILITY FOR BREACHES OF INVESTMENT CONTRACTS,
Cambridge University Press, Cambridge 2018.
9. Montt, Santiago: STATE LIABILITY IN INVESTMENT TREATY ARBITRATION: GLOBAL
CONSTITUTIONAL AND ADMINISTRATIVE LAW IN THE BIT GENERATION, Hart, Oxford
2009.
10. Newcombe, Andrew Paul; Paradell, Lluís: LAW AND PRACTICE OF INVESTMENT
TREATIES : STANDARDS OF TREATMENT (2009), Kluwer Law International, Alphen aan
den Rijn 2009.
11. Rousseau, Charles: DROIT INTERNATIONAL PUBLIC (4. izdaja), Libraire Dalloz, Pariz
1964.
12. Sabanogullari, Levent: GENERAL EXCEPTION CLAUSES IN INTERNATIONAL
INVESTMENT LAW: THE RECALIBRATION OF INVESTMENT AGREEMENTS VIA WTO-
BASED FLEXIBILITIES, Nomos, Baden-Baden 2018.
51
13. Salacuse, Jeswald W.: THE LAW OF INVESTMENT TREATIES (2. izdaja), Oxford
University Press, Oxford 2015.
14. Shaw, Malcom N.: INTERNATIONAL LAW (8. izdaja), Cambridge University Press,
Cambridge 2017.
15. Sornarajah, Muthucumaraswamy: THE INTERNATIONAL LAW ON FOREIGN
INVESTMENT (3. izdaja), Cambridge University Press, Cambridge 2012.
16. Titi, Catherine: THE RIGHT TO REGULATE IN INTERNATIONAL INVESTMENT LAW,
Nomos, Baden-Baden 2014.
17. Türk, Danilo: TEMELJI MEDNARODNEGA PRAVA (2. izdaja), GV Založba, Ljubljana
2015.
7.2 Zborniki člankov
18. Bjorklund, Andrea: Emergency Exceptions, v: THE OXFORD HANDBOOK OF
INTERNATIONAL INVESTMENT LAW (ur. P. T. Muchlinski, F. Ortino, C. Schreuer),
Oxford University Press, Oxford: 2008, str. 459-522.
19. Crawford, James; Olleson, Simon: The character and forms of international
responsibility, v: INTERNATIONAL LAW (ur. M. Evans), Oxford University Press,
Oxford 2018, str. 415-449.
20. Crespi Reghizzi, Zeno: General Rules and Principles on State Responsibility and
Damages in Investment Arbitration: Some Critical Issues, v: GENERAL PRINCIPLES OF
LAW AND INTERNATIONAL INVESTMENT ARBITRATION (ur. A. Gattini, A. Tanzi, F.
Fontanelli), Brill, Boston 2018, str. 58-73.
21. Dolzer, Rudolf: Emergency Clauses in Investment Treaties: Four Versions, v:
LOOKING TO THE FUTURE: ESSAYS ON INTERNATIONAL LAW IN HONOR OF W.
MICHAEL REISMAN (ur. M. H. Arsanjani, J. Cogan, R. Sloane, S. Wiessner), Brill,
Boston 2010, str. 705-718.
22. Griffith, Gavan; Kalderimis, Daniel: 'Pure' Issue Conflicts in Investment Treaty
Arbitration (2015), v: PRACTISING VIRTUE: INSIDE INTERNATIONAL ARBITRATION (ur.
D. D. Caron, S. W. Schill, A. C. Smutny, E. E. Triantafilou), Oxford University Press,
Oxford 2015, str. 607-625.
52
23. Henckels, Caroline: Necessity and Self-Defence in the Context of Armed Conflict, v:
INTERNATIONAL INVESTMENT LAW AND THE LAW OF ARMED CONFLICT (ur. K. F.
Gomez, A. Gourgourinis, C. Titi), Springer, Berlin 2019, str. 319-340.
24. Hirsch, Moshe: Sources of international investment law, v: INTERNATIONAL
INVESTMENT LAW AND SOFT LAW (ur. A. K. Bjorklund, A. Reinisch), Edward Elgar,
Cheltenham 2012, str. 9-38.
25. Kurtz, Jurgen: Delineating Primary and Secondary Rules of Necessity at International
Law, v: MULTI-SOURCED EQUIVALENT NORMS IN INTERNATIONAL LAW (ur. T.
Broude, Y. Shany), Hart Publishing, Oxford 2011, str. 231-257.
26. Odumosu-Ayanu, Ibironke T.: International Investment Law and Disasters: Necessity,
Peoples, and the Burden of (Economic) Emergencies, v: THE INTERNATIONAL LAW OF
DISASTER RELIEF (ur. D. D. Caron, M. J. Kelly, A. Telesetsky), Cambridge University
Press, Cambridge 2014, str. 314-337.
27. Ranjan, Prabhash: Capital-flow management measures and international investment
law: Never the twain shall meet? v: INTERNATIONAL INVESTMENT LAW AND THE
GLOBAL FINANCIAL ARCHITECTURE (ur. C. J. Tams, S. W. Schill, R. Hofmann, A.
Asteriti), Edward Elgar Publishing, Cheltenham 2017, str. 257–280.
28. Sacerdoti, Giorgio: The application of BITs in time of economic crisis: limits to their
coverage, necessity and the relevance of WTO law, v: GENERAL INTERESTS OF HOST
STATES IN THE APPLICATION OF INVESTMENT TREATIES (ur. G. Sacerdoti, P. Acconci,
M. Valenti, A. De Luca), Cambridge University Press, Cambridge 2014, str. 3-25.
29. Schreuer, Christoph: The protection of investments in armed conflicts, v:
INVESTMENT LAW WITHIN INTERNATIONAL LAW: INTEGRATIONIST PERSPECTIVES (ur.
F. Baetens), Cambridge, Cambridge 2013, str. 3-20.
30. Schreuer, Christoph: War and Peace in International Investment Law, v:
INTERNATIONAL INVESTMENT LAW AND THE LAW OF ARMED CONFLICT (ur. K. F.
Gomez, A. Gourgourinis, C. Titi), Springer, Berlin 2019, str. 1-22.
31. Singh, Kavaljit; Ilge, Burghard, Introduction, v: RETHINKING BILATERAL INVESTMENT
TREATIES: CRITICAL ISSUES AND POLICY CHOICES (ur. K. Singh, B. Ilge), URL:
https://www.bothends.org/uploaded_files/document/1Rethinking_Bilateral_Investme
nt_Treaties_Book.pdf (9. spetember 2019).
53
32. Spears, Suzanne; Fogdestam Agius, Maria: Protection of Investments in War-Torn
States: A Practitioner’s Perspective on War Clauses in Bilateral Investment Treaties,
v: INTERNATIONAL INVESTMENT LAW AND THE LAW OF ARMED CONFLICT (ur. K. F.
Gomez, A. Gourgourinis, C. Titi), Springer, Berlin 2019, str. 283-317.
33. Titi, Catharine: Scope of international investment agreements and substantive
protection standards, v: RESEARCH HANDBOOK ON FOREIGN DIRECT INVESTMENT (ur.
M. Krajewski, R. T. Hoffmann), Elgar Edgar, Cheltenham 2019, str. 173-192.
34. Tomka, Peter: Emergency Clauses in Bilateral Investment Treaties, v: BUILDING
INTERNATIONAL INVESTMENT LAW - THE FIRST 50 YEARS OF ICSID (ur. M. Kinnear,
G. R. Fischer, J. Minguez Almeida, L. F. Torres, M. Uran Bidegain), Kluwer Law
International, Alphen aan den Rijn 2016, 477-494.
35. Van Harten, Gus: Percieved Bias in Investment Treaty Arbitration, v: THE BACKLASH
AGAINST INVESTMENT ARBITRATION: PERCEPTIONS AND REALITY (ur. M. Waibel, A.
Kaushal, K. L. Chung, C. Balchin) , Kluwer Law International, Alphen aan den Rijn
2010, str. 433-453.
36. Yannaca-Small, Katia: Arbitration Under International Investment Agreements, v:
ARBITRATION UNDER INTERNATIONAL INVESTMENT AGREEMENTS: A GUIDE TO THE
KEY ISSUES (ur. K. Yannaca-Small), Oxford University Press, Oxford 2010, str. xxi-
xxii.
7.3 Članki
37. Agustín Parma, Carlos: Las cláusulas de emergencia en el derecho de la OMC y en el
derecho internacional de las inversiones, v: Revista Internacional Foro de Derecho
Mercantil, 10 (2012) 34, str. 13-47.
38. Binder, Christina: Non Performance of Treaty Obligations in Cases of Necessity -
From Necessity Knows No Law via the Law(s) of Necessity to Interface between
Different Laws of Necessity, v: 13 Austrian Review of International and European
Law 1, str. 3-34.
39. Božičko, Polona; Menard, Maja: Zaščita tujih naložb v Sloveniji in slovenskih naložb
v tujini na podlagi meddržavnih bilateralnih investicijskih sporazumov, v: Slovenska
arbitražna praksa, 2 (2013) 1, str. 4-12.
54
40. Briese, Robyn; Schill, Stephan: Djibouti v. France – Self-Judging Clauses Before the
International Court of Justice, v: 10 Melbourne Journal of International Law (2009) 1,
str. 308-328.
41. Burke-White, William: The Argentine Financial Crisis State Liability under BITs and
the Legitimacy of the ICSID System, v: Asian Journal of WTO & International
Health Law and Policy, 3 (2008) 199, str. 199-234.
42. Burke-White, William; von Staden, Andreas: Investment Protection in Extraordinary
Times: The Interpretation and Application of Non-Precluded Measures Provisions in
Bilateral Investment Treaties, v: Virginia Journal of International Law, 48 (2008) 307,
str. 307-410.
43. Butler, Nicolette; Subedi, Surya: The Future of International Investment Regulation:
Towards a World Investment Organisation?, v: Netherlands International Law
Review, 63 (2017) 1, str. 43-72.
44. Cai, Congyan: Balanced Investment Treaties and the BRICS, v: American Journal of
International Law Unbound, 112 (2018), str. 217-222.
45. Claussen, Kathleen: The Casualty of Investor Protection in Times of Economic Crisis,
v: Yale Law Journal, 118 (2009) 7, str. 1545-1555.
46. Fatur, Andrej; Peček, Katja: Zaščita tujih neposrednih investicij v Republiki
Sloveniji: bilateralni investicijski sporazumi v kontekstu prava EU, v: Podjetje in
delo, 40 (2014) 6-7, str. 1355-1366.
47. Freidl, Andrej: Reformirati arbitražni ISDS ali uvajati investicijska sodišča?, v:
Slovenska arbitražna praksa, 5 (2016) 1, str. 6-22.
48. Hoelck Thjoernelund, Marie Christine: State of Necessity as an Exemption from State
Responsibility for Investments, v: Max Planck Yearbook of United Nations Law, 13
(2009) 1, p. 423-480.
49. Ismailov, Otabek: Interaction of International Investment and Trade Regimes on
Interpreting Treaty Necessity Clauses: Convergence or Divergence, v: Georgetown
Journal of International Law, 48 (2017) 2, str. 505-556.
50. Jacob, Patrick; Latty, Franck; de Nanteuil, Arnaud: ARBITRAGE
D’INVESTISSEMENT ET DROIT INTERNATIONAL GENERAL (2017), v:
Annuaire francais de droit international, 63 (2017), str. 647-700.
55
51. Kolo, Abba: Investor Protection vs Host State Regulatory Autonomy during
Economic Crisis: Treatment of Capital Transfers and Restrictions under Modern
Investment Treaties, v: The Journal of World Investment & Trade, 8 (2007) 4, str.
457-503.
52. Liubashenko, Viacheslav: Treatment of Foreign Investments during Armed Conflicts:
The Regimes, v: Journal of Conflict & Security Law, 24 (2019) 1, str. 145-169.
53. Lozano Contreras, Fernando: El estado de necesidad y las cláusulas de emergencia
contempladas en los APPRI: los casos argentinos ante el CIADI, v: Revista Espanola
de Derecho Internacional, 65 (2013), str. 101-129.
54. Mitchell, Andrew D.; Henckels, Caroline: Variations on a Theme: Comparing the
Concept of "Necessity" in International Investment Law and WTO Law, v: Chicago
Journal of International Law, 14 (2013) 1, str. 93-164.
55. Radjai, Noradele; Halonen, Laura; Kyriakou, Panagiotis A.: An Analysis of the
Compensation Regime Applicable to Claims Arising from Armed Conflicts Affecting
Investments in MENA, v: BCDR International Arbitration Review, 3 (2016) 2, str.
219–242.
56. Paddeu, Federica: A Genealogy of Force Majeure in International Law, v: The British
Yearbook of International Law, 82 (2012) 1, str. 381-494.
57. Paparinskis, Martins: Circumstances Precluding Wrongfulness in International
Investment Law, v: ICSID Review, 31 (2016) 2, str. 484-503.
58. Paparinskis, Martins: Investment Arbitration and the Law of Countermeasures, v:
British Yearbook of International Law, 79 (2008) 1, str. 264-352.
59. Pérez-Aznar, Facundo: Investment Protection in Exceptional Situations:
Compensation-for-Losses Clauses in IIAs, v: ICSID Review, 32 (2017) 3, str. 696-
720.
60. Peterlin, Irena: Svobodna trgovina, izjeme v interesu nacionalne varnosti in klavzule
samopresoje - spolzek teren svetovnega trgovinskega režima, v: Pravna praksa, 36
(2017) 24-25, str. 15-17.
61. Reinisch, August: Necessity in Investment Arbitration, v: Netherlands Yearbook of
International Law, 41 (2010), str. 137-158.
56
62. Reinisch, August: Necessity in International Investment Arbitration— An
Unnecessary Split of Opinions in Recent ICSID Cases?, v: The Journal of World
Investment & Trade, 8 (2007) 2, str. 191-214.
63. Sancin, Vasilka: Dokončnost mednarodnih investicijskih arbitražnih odločb, v:
Podjetje in delo, 40 (2014) 6-7, str. 1345-1354.
64. Schill, Stephan; Briese, Robyn: “If the State Considers”: Self-Judging Clauses in
International Dispute Settlement, v: Max Planck Yearbook of United Nations Law, 13
(2009), 61-140.
65. Schreuer, Christoph: Full Protection and Security, v: Journal of International Dispute
Settlement, 1 (2010) 2, str. 353-369.
66. Sinha, Amit Kumar: Non-Precluded Measures Provisions in Bilateral Investment
Treaties of South Asian Countries, v: Asian Journal of International Law, 7 (2017) 2,
str. 227–263.
67. Spears, Suzanne A.: The Quest for Policy Space in a New Generation of International
Investment Agreements, v: Journal of International Economic Law, 13 (2010) 4, str.
1037-1075.
68. Stone Sweet, Alec: Investor-State Arbitration: Proportionality's New Frontier, v: Law
and Ethics of Human Rights, 4 (2010) 1, str. 47-76.
69. Wang, Wei: The Non-Precluded Measure Type Clause in International Investment
Agreements: Significances, Challenges, and Reactions, v: ICSID Review - Foreign
Investment Law Journal, 32 (2017) 2, str. 447–456.
70. Van Harten, Gus; Loughlin, Martin: Investment Treaty Arbitration as a Species of
Global Administrative Law, v: The European Journal of International Law, 17 (2006)
1, str. 121-150.
71. von Staden, Andreas: Towards Greater Doctrinal Clarity in Investor-State Arbitration,
v: Czech Yearbook of International Law, 2 (2011) ST, str. 207-229.
72. Zrilič, Jure: Armed Conflict as Force Majeure in International Investment Law, v:
Manchester Journal of International Economic Law, 16 (2019) 1, str. 28-56.
57
7.4 Magistrska diplomska dela
73. Osojnik, Maks David: Doktrina oblastnih pristojnosti v mednarodnem investicijskem
pravu, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani 2019.
7.5 Bilateralni investicijski sporazumi
74. Albanija - Ciper BIS (2010)
Agreement on the Promotion and the Reciprocal Protection of Investments Between
the Council of Ministers of the Republic of Albania and the Government of the
Republic of Cyprus, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-
investment-agreements/treaty-files/3145/download (14. september 2019).
75. Argentina-BLEU BIS (1990)
Convenio entre la Republica Argentina y la Union Belgo-Luxemburguesa para la
Promocíon y la Protectíon Reciproca de las Inversiones y notas reversales, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/75/download (1. oktober 2019).
76. Argentina-Francija BIS (1991)
Accord entre le gouvernement de la République Française et le gouvernement de la
République Argentine sur l'encouragemenl et la protection reciproques des
investissements, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/treaty-files/91/download (1. oktober 2019).
77. Argentina-Maroko BIS (1996)
Acuerdo suscripto con el Gobierno del Reino de Marruecos para la Promocion y
Proteccion Reciprocas de Inversiones, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/106/download (1. oktober 2019).
78. Avstrija-Libija BIS (2002)
Agreement between the Republic of Austria and the Great Socialist People’s Libyan
Arab Jamahiriya for the Promotion and Protection of Investments, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/199/download (2. oktober 2019).
79. Azerbajdžan-Hrvaška BIS (2007)
58
Agreement between the Government of the Republic of Croatia and the Government
of the Republic of Azerbaijan on the Promotion and Reciprocal Protection of
Investments, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/treaty-files/229/download (1. oktober 2019).
80. Bahrajn-ZDA BIS (1999)
Treaty Between the Government of the United States of America and the Government
of the State of Bahrain Concerning the Encouragement and Reciprocal Protection of
Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/treaty-files/261/download (1. oktober 2019).
81. Belorusija-Indija BIS (2018)
Treaty between the Republic of Belarus and the Republic of India on Investments,
URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/5724/download (1. oktober 2019).
82. BLEU-Mehika BIS (1998)
Accord entre l'Union economique belgo-luxembourgeoise et les Etats-Unis du
Mexique concernant l'encouragement et la protection reciproques des
investissements, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/treaty-files/386/download (1. oktober 2019).
83. Češka-Albanija (1994)
Agreement Between the Czech Republic and the Republic of Albania for the
promotion and reciprocal protection of investments, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/10/download (20. september 2019).
84. Indija-Slovenia BIS (2011)
Agreement Between the Government of the Republic of India and the Government of
the Republic of Slovenia on the Mutual Promotion and Protection of Investments,
URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/1598/download (1. oktober 2019).
85. Italija-Alžirija BIS (1991)
Accordo fra il Governo della Repubblica italiana ed il Governo della Repubblica
algerina democratica e popolare sulla promozione e protezione degli investimenti,
59
URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/50/download (1. oktober 2019).
86. Italija-Argentina BIS (1990)
Accordo fra la Rrepublica Italiana e la Republica Argenitna sulla promozione e
protezione degli investimenti, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-
investment-agreements/treaty-files/99/download (1. oktober 2019).
87. Italija-Urugvaj BIS (1990)
Accordo fra il Governo della Repubblica Italiana ed il Governo della Repubblica
Orientale dell'Uruguay sulla promozione e protezione degli investimenti, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/1717/download (3. oktober 2019).
88. Izrael-Japonska BIS (2017)
Agreement Between the State of Israel and Japan for the Liberalization, Promotion
and Protection of Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-
investment-agreements/treaty-files/5849/download (1. oktober 2019).
89. Japonska-Kenija BIS (2016)
Agreement Between the Government of Japan and the Government of the Republic of
Kenya for the Promotion and Protection of Investment, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/5374/download (2. oktober 2019).
90. Kanada-Mongolija BIS (2016)
Agreement Between Canada and Mongolia for the Promotion and Protection of
Investments, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/treaty-files/5373/download (2. oktober 2019).
91. Kanada-Moldavija BIS (2018)
Agreement Between the Government of Canada and the Government of the Republic
of Moldova for the Promotion and Protection of Investments, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/5806/download (2. oktober 2019).
92. Kanada-Peru BIS (2006)
60
Agreement Between Canada and the Republic of Peru for the Promotion and
Protection of Investments, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-
investment-agreements/treaty-files/626/download (2. oktober 2019).
93. Kanada-Senegal BIS (2014)
Agreement Between Canada and the Federal Republic of Senegal for the Promotion
and Protection of Investments, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/3240/download (2. oktober 2019).
94. Kanada-Slonokoščena obala BIS (2014)
The Government of Canada and the Government of the Republic of Cote d’Ivoire,
URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/3242/download (2. oktober 2019).
95. Katar-Singapur BIS (2017)
Agreement between the Government of the State of Qatar and the Government of the
Republic of Singapore for the Reciprocal Promotion and Protection of Investments,
URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/5852/download (2. oktober 2019).
96. Kazakhstan-BLEU BIS (1998)
Agreement Between the Government of the Republic of Kazakstan, on the One Hand
and the Belgo-Luxemburg Economic Union, on the Other Hand on the Reciprocal
Promotion and Protection of Investments, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/371/download (2. oktober 2019).
97. Mehika-Avstrija BIS (1998)
Agreement between the United Mexican States and the Republic of Austria on the
Promotion and Protection of Investments, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/204/download (2. oktober 2019).
98. Nemčija-Rusija BIS (1989)
Agreement Between the Federal Republic of Germany and the Union of Soviet
Socialist Republics Concerning the Promotion and Reciprocal Protection of
61
Investments, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/treaty-files/1398/download (2. oktober 2019).
99. Portugalska-Libija BIS (2003)
Acordo entre a Républica Portugesa e a Grande Jamahiriya Árabe Líbia Popular
Socialista sobre a poroçao e a potecçao de investimentos, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/1912/download (2. okteober 2019).
100. Švica-Čad BIS (1967)
Accord de commerce, de protection des investissements et de cooperation technique
entre la Confederation Suisse et la Republique du Tchad, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/663/download (1. oktober 2019).
101. ZDA-Argentina BIS (1991)
Treaty Between United States of America and the Argentine Republic Concerning the
Reciprocal Encouragement and Protection of Investment, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/127/download (2. oktober 2019).
102. ZDA-Azerbajdžan BIS (1997)
Treaty Between the Government of the United States of America and the Government
of the Republic of Azerbaijan Concerning the Encouragement and Reciprocal
Protection of Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-
investment-agreements/treaty-files/246/download (1. oktober 2019).
103. ZDA-El Salvador BIS (1999)
Treaty Between the Government of the United States of America and the Government
of the Republic of El Salvador Concerning the Encouragement and Reciprocal
Protection of Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-
investment-agreements/treaty-files/1139/download (1. oktober 2019).
104. ZDA-Litva BIS (1998)
Treaty Between the Government of the United States of America and the Government
of the Republic of Lithuania for the Encouragement and Reciprocal Protection of
Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/treaty-files/1929/download (2. oktober 2019).
62
105. ZDA-Mozambik (1998)
Treaty Between the Government of the United States of America and the Government
of Mozambique Concerning the Encouragement and Reciprocal Protection of
Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/treaty-files/2058/download (2. oktober 2019).
106. ZDA-Ruanda BIS (2008)
Trade and Investment Framework Agreement Between the Government of the United
States of America and the Government of the Republic of Rwanda Concerning the
development of Trade and Investment Relations, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/2723/download (2. okteober 2019).
107. ZK-Argentina BIS (1990)
Agreement Between the Government of the United Kingdom of Great Britain and
Northern Ireland and the Governement of the Republic of Argentina for the
Promotion and Protection of Investments, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/126/download (2. oktober 2019).
7.6 Bilateralni investicijski sporazumi Slovenije
108. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o
vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 26/01.
109. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo o
vzajemnem spodbujanju in zaščiti vlaganj, UR. l. RS, št. 4/00.
110. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o
medsebojnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 22/01.
111. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo
o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij, Ur. l. RS, št. 9/99.
112. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko o
vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 6/00.
113. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Portugalsko
o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 6/00.
63
114. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo o
spodbujanju in zaščiti naložb, UR. l. RS, št. 10/06.
115. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Uzbekistan o
vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 13/04.
116. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o
vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij, Ur. l., št. 3/94.
117. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo
o vzpodbujanju in vzajemni zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 3/97.
118. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Ukrajino o
medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 24/00.
119. Zakon o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo
o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij, s protokolom in izmenjanimi pismi, Ur.
l. RS, št. 3/94.
120. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Belgijsko-
luksemburško ekonomsko unijo o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur.
l. RS, št. 4/00.
121. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države
Izrael o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 9/99.
122. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države
Kuvajt o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 23/02.
123. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske
republike o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb s protokolom Ur. l. RS, št.
6/99.
124. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske
republike Egipt o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 9/99.
125. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Helenske
republike o vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 30/99).
126. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine
Danske o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 22/0.
127. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine
Švedske o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb s protokolom, Ur. l. RS, št.
4/01.
64
128. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine
Tajske o spodbujanju in zaščiti naložb s Protokolom, Ur. l. RS, št. 17/00.
129. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike
Bolgarije o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 24/00.
130. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike
Finske o spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 10/00.
131. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike
Litve o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 13/99.
132. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske
republike Kitajske o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 3/94.
133. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Malte o
medsebojnem spodbujanju in zaščiti naložb s protokolom, UR. l. RS, št. 22/01.
134. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike
Hrvaške o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 14/00.
135. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike
Moldove o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 40/04.
136. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike
Romunije o spodbujanju in vzajemni zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 15/96.
137. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike
Singapur o medsebojnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 17/00.
138. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado
Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske o zaščiti in spodbujanju
vlaganj, Ur. l. RS, št. 5/99.
139. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado
Zvezne republike Jugoslavije o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS,
št. 27/02.
140. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o pospeševanju in medsebojni zaščiti naložb med
Republiko Slovenijo in Kraljevino Španijo, Ur. l. RS, št. 24/00.
141. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o pospeševanju in medsebojni zaščiti naložb med
Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Nizozemske s protokolom, Ur. l.
RS, št. 10/98.
65
142. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vzajemni zaščiti in pospeševanju naložb med
Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko, Ur. l. RS, št. 11/00.
7.7 Multilateralni investicijski sporazumi in mednarodne pogodbe z
investicijskimi določbami
143. Comprehensive and Progressive Agreement for Trans-Pacific Partnership (CPTPP),
URL: https://www.mfat.govt.nz/assets/Trans-Pacific-Partnership/Text/9.-
Investment-Chapter.pdf (11. oktober 2019).
144. Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih
držav, Ur. l. SFRJ, št. 7/67.
145. Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) med Kanado na eni strani ter
Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, Ur. l. EU, št. L 11/23.
146. EU-Vietnam trade and investment agreements, URL: EU-Vietnam trade and
investment agreements (9. september 2019).
147. Šrilanka-Singapur FTA
Free trade agreement between the Democratic Socialist Republic of Sri Lanka and
the Republic of Singapore, URL: http://modsit.gov.lk/32-uncategorised/115-free-
trade-agreement-between-the-democratic-socialist-republic-of-sri-lanka-and-the-
republic-of-singapore.html#slsfta-english (2. oktober 2019).
148. Turčija-Singapur FTA
Turkey – Singapore Free Trade Agreement (TRSFTA), URL:
https://www.enterprisesg.gov.sg/-/media/esg/files/non-financial-assistance/for-
companies/free-trade-agreements/trsfta/turkey-legal-text-trsfta.pdf?la=en (2. oktober
2019).
149. Zakon o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o
energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s
pogodbo o energetski listini, Ur. l. RS, št. 12/97.
7.8 Vzorčni BIS
150. Vzorčni BIS BLEU (2019)
66
Voorstel tot model tekst voor bilaterale investeringsakkoorden / Proposition de texte
modele pour les accords bilateraux d’investissement, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-
files/5854/download (14. oktober 2019).
151. Vzorčni BIS Kanade (2004)
Canada 2004 Model BIT, URL: https://www.italaw.com/documents/Canadian2004-
FIPA-model-en.pdf (2. oktober 2019).
152. Vzorčni BIS ZDA (2004)
2004 U.S. Model Bilateral Investment Treaty, URL:
https://ustr.gov/archive/assets/Trade_Sectors/Investment/Model_BIT/asset_upload_f
ile847_6897.pdf (2. oktober 2019).
7.9 Druge mednarodne pogodbe
153. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, Ur. l. RS, št. 9/92.
154. Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, Ur. l. RS,
št. 25/99.
155. Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih
držav, Ur. l. SFRJ, št. 7/67.
156. Konvencija Združenih narodov proti korupciji, Ur. l. RS, št. 22/2008.
157. Newyorška konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb, Ur. l. SFRJ,
MP, št. 11/81.
158. Softwood Lumber Agreement, URL:
https://ustr.gov/sites/default/files/uploads/factsheets/Trade%20Topics/enforcement/s
oftwood%20lumber/2006%20U.S.-
Canada%20Softwood%20Lumber%20Agreement.pdf (1. december 2019).
159. Ustanovna listina OZN, 1 UNTS XVI (1945).
7.10 Dokumenti in gradivo OZN
160. "Force majeure" and "Fortuitous event" as circumstances precluding wrongfulness:
Survey of State practice, international judicial decisions and doctrine - study
prepared by the Secretariat, UN Doc. A/CN.4/315 (1977).
67
161. Draft articles on the effects of armed conflicts on treaties, with commentaries, 2011,
ILC Report A/66/10.
162. Osnutek pravil o odgovornosti držav s komentarji, ILC Report A/56/10 (2001).
163. Possible reform of investor-State dispute settlement (ISDS), UN Doc.
A/CN.9/WG.III/WP.166/Add.1.
164. Pravila o odgovornosti držav, GA Res. A/56/83 (2001).
165. Report of the High-level Panel on Threats, Challenges and Change, UN Doc.
A/59/565.
166. UNCTAD, Investment policy hub - Slovenia, URL:
https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-
agreements/countries/192/slovenia?type=tips (6. september 2019).
167. UNCTAD, Recent Developments in the International Investment Regime, URL:
https://unctad.org/en/PublicationsLibrary/diaepcbinf2018d1_en.pdf (9. spetember
2019).
168. UNCTAD, The Protection of National Security in IIAs, UN Doc.
UNCTAD/DIAE/IA/2008/5(2009).
169. United Nations Legislative Series: Materials on the Responsibility of States for
Internationally Wrongful Acts, UN Doc. ST/LEG/SER B/25 (2012).
7.11 Praksa Meddržavnega sodišča
170. Certain Questions of Mutual Assistance in Criminal Matters (Djibouti v. France),
Judgment, I.C.J. Reports 2008, p. 177.
171. Gabcikovo-Nagymaros Project (Hungary/Slovakia) [Gabcikovo], ICJ Reports 1997,
p. 39.
7.12 Praksa mednarodnih investicijskih tribunalov
172. American Manufacturing & Trading, Inc. v. Republic of Zaire, ICSID Case No.
ARB/93/1 (Award).
173. American Manufacturing & Trading, Inc. v. Republic of Zaire, ICSID Case No.
ARB/93/1 (Statement of the Individual Opinion of Mr. Heribert Golsong).
68
174. Archer Daniels Midland Company and Tate & Lyle Ingredients Americas, Inc. v.
The United Mexican States, ICSID Case No. ARB (AF)/04/5.
175. Asian Agricultural Products Ltd. v. Republic of Sri Lanka, ICSID Case No.
ARB/87/3 (Award).
176. Asian Agricultural Products Ltd. v. Republic of Sri Lanka, ICSID Case No.
ARB/87/3 (Dissenting Opinion of Samuel K.B. Asante).
177. Bernardus Henricus Funnekotter and others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case
No. ARB/05/6 (Award).
178. Bernhard von Pezold and Others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case No.
ARB/10/15 (Award).
179. Bernhard von Pezold and Others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case No.
ARB/10/15 (Annulment Decision).
180. BG Group Plc. v. The Republic of Argentina, UNCITRAL (Award).
181. CC/Devas (Mauritius) Ltd., Devas Employees Mauritius Private Limited and
Telecom Devas Mauritius Limited v. India (Award).
182. CMS Gas Transmission Company v. The Republic of Argentina, ICSID Case No.
ARB/01/8 (Annulment Decision).
183. CMS Gas Transmission Company v. The Republic of Argentina, ICSID Case No.
ARB/01/8 (Award).
184. Consortium RFCC v. Royaume du Maroc, ICSID Case No. ARB/00/6 (Award)
185. Continental Casualty Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No.
ARB/03/9 (Award).
186. Deutsche Telekom v. India, PCA Case No. 2014-10 (Award).
187. EDF International S.A., SAUR International S.A. and León Participaciones
Argentinas S.A. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/23 (Annulment
Decision).
188. EDF International S.A., SAUR International S.A. and León Participaciones
Argentinas S.A. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/23 (Award).
189. El Paso Energy International Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No.
ARB/03/15 (Annulment Decision).
190. El Paso Energy International Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No.
ARB/03/15 (Award).
69
191. Enron Corporation and Ponderosa Assets, L.P. v. Argentine Republic, ICSID Case
No. ARB/01/3 (Annulment Decision).
192. Enron Corporation and Ponderosa Assets, L.P. v. Argentine Republic, ICSID Case
No. ARB/01/3 (Award).
193. Hochtief AG v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/07/31 (Decision on
Liability).
194. Impregilo S.p.A. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/07/17 (Award)
195. L.E.S.I. S.p.A. and ASTALDI S.p.A. v. République Algérienne Démocratique et
Populaire, ICSID Case No. ARB/05/3 (Sentence).
196. LG&E Energy Corp., LG&E Capital Corp., and LG&E International, Inc. v.
Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/02/1 (Liability).
197. Metalpar S.A. and Buen Aire S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No.
ARB/03/5 (Award on the Merits).
198. Mobil Exploration and Development Inc. Suc. Argentina and Mobil Argentina S.A.
v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/16 (Decision on Jurisdiction and
Liability).
199. Mobil Exploration and Development Inc. Suc. Argentina and Mobil Argentina S.A.
v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/16 (Decision on Jurisdiction and
Liability - Separate Opinion of Professor Antonio Remiro Brotons, arbitrator)
200. National Grid plc v. The Argentine Republic, UNCITRAL (Award).
201. Sempra Energy International v. The Argentine Republic, ICSID Case No.
ARB/02/16 (Annulment Decision).
202. Sempra Energy International v. The Argentine Republic, ICSID Case No.
ARB/02/16 (Award).
203. SGS Société Générale de Surveillance S.A. v. Republic of the Philippines, ICSID
Case No. ARB/02/6 (Decision on Jurisdiction).
204. Suez, Sociedad General de Aguas de Barcelona S.A., and InterAguas Servicios
Integrales del Agua S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/17
(Decision on Liability).
205. Suez, Sociedad General de Aguas de Barcelona, S.A.and Vivendi Universal, S.A. v.
Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/19 (Decision on Liability).
70
206. Total S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/01 (Decision on
Annulment).
207. Total S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/01 (Decision on
Liability).
208. Unión Fenosa Gas, S.A. v. Arab Republic of Egypt, ICSID Case No. ARB/14/4
(Award).
209. United Parcel Service of America Inc. v. Government of Canada, ICSID Case No.
UNCT/02 (Award).
210. Way2B ACE v. Libya, ICC Case No. 20971/MCP/DDA.
7.13 Praksa drugih mednarodnih tribunalov
211. Amoco v. Iran, Case No. 56, Chamber 3, Award No. 310-65-3 of 14 July 1987.
212. Russian Indemnity case, 11 RIAA, p. 431 (1912).
213. Case concerning various Serbian loans (France v Serbia), PCIJ Ser A, Nos. 20/21,
Judgment No. 14, 5 (1929), p. 40.
214. WTO Appellate Body, Korea-Measures Affecting Imports of Fresh, Chilled and
Frozen Beef, WT/DS161/AB/R (WT/DS169/AB/R), adopted June 7, 2001.
7.14 Medmrežje
215. Alvarez, José E.; Brink, Tegan: Revisiting the Necessity Defense: Continental
Casualty v. Argentina (IILJ Working Paper 2010/3), URL: http://iilj.org/wp-
content/uploads/2016/08/Alvarez-Brink-Revisiting-the-Necessity-Defense-IILJ-WP-
2010_3.pdf (22. avgust 2019).
216. Dunn, Chido: Zimbabwe’s Hitting the Arbitration Headlines, URL:
http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2010/08/20/zimbabwes-hitting-the-
arbitration-headlines/ (3. september 2019).
217. EC, Investment, URL: https://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-
markets/investment/ (6. spetember 2019).
218. Foty, Cherine: Impact of the Arab Spring on the International Arbitration
Landscape, URL: http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2019/07/26/impact-
of-the-arab-spring-on-the-international-arbitration-landscape/ (9. september 2019).
71
219. Gibson, Catherine H.: “Essential Security” for the United States in TPP and Beyond,
URL: http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2015/12/22/essential-security-for-
the-united-states-in-tpp-and-beyond/ (6. julij 2019).
220. International Monetary fund, Lessons from the Crisis in Argentina, URL:
https://www.imf.org/external/np/pdr/lessons/100803.pdf (13. avgust 2019).
221. Kurtz, Jurgen: Adjudging the Exceptional at International Law: Security, Public
Order and Financial Crisis, URL: http://jeanmonnetprogram.org/wp-
content/uploads/2014/12/080601.pdf (19. avgust 2019).
222. Laudal Berge, Tarald; Alschner, Wolfgang: Reforming Investment Treaties: Does
treaty design matter?, URL: https://www.iisd.org/itn/2018/10/17/reforming-
investment-treaties-does-treaty-design-matter-tarald-laudal-berge-wolfgang-
alschner/ (13. oktober 2019).
223. Lavopa, Federico: Crisis, medidas de emergencia y fracaso del mecanismo de SCIE:
el caso de la Argentina, URL: https://www.southcentre.int/wp-
content/uploads/2017/05/IPB2_Crisis-Emergency-Measures-and-the-Failure-of-the-
ISDS-System-The-Case-of-Argentina_ES.pdf (15. september 2019).
224. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, URL: http://mgrt.arhiv-
spletisc.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/trgovinska_politika/drugi_pomembni_d
okumenti/ (6. september 2019).
225. Newcombe, Andrew: General Exceptions in International Investment Agreements
(Draft Discussion Paper Prepared for BIICL Eighth Annual WTO Conference 13th
and 14th May 2008, London, URL:
https://www.biicl.org/files/3866_andrew_newcombe.pdf (9. julij 2019).
226. Nishith Desai Associates, International Investment Treaty Arbitration and India -
With special focus on India Model BIT, URL:
http://www.nishithdesai.com/fileadmin/user_upload/pdfs/Research_Papers/Bilateral
_Investment_Treaty_Arbitration_and_India-PRINT-2.pdf (9. julij 2019).
227. Peterson, Eric Luke: Armesto-chaired BIT tribunal sees failure to protect Turkish
investment, orders $50+ mil for Cengiz Insaat in new ICC award; updates on 6 other
Turkish investor claims v. Libya, URL: https://www.iareporter.com/articles/an-
update-on-7-turkish-investor-claims-against-libya/ (8. september 2019).
72
228. Peterson, Luke Eric: Glick, Hanotiau and Douglas dismiss claims of contractor in
Libya, finding that actions of state construction agency cannot be attributed to
Libyan state for purposes of BIT, URL: https://www.iareporter.com/articles/glick-
hanotiau-and-douglas-dismiss-claims-of-contractor-in-libya-finding-that-actions-of-
state-construction-agency-cannot-be-attributed-to-libyan-state-for-purposes-of-bit/
(3. september 2019).
229. Peterson, Luke Eric: Way2B v. Libya tribunal finds that BIT’s war- losses clause
does not exclude operation of other BIT protections (including full protection &
security), but foreign investor fails to meet evidentiary burdens, URL:
https://www.iareporter.com/articles/tribunal-finds-that-bits-war-losses-clause-does-
not-exclude-operation-of-other-bit-protections-including-full-protection-security-
but-foreign-investor-fails-to-meet-evidentiary-burdens/ (3. september 2019).
230. Sabanogullari, Levent: The Merits and Limitations of General Exception Clauses in
Contemporary Investment Treaty Practice, URL:
https://www.iisd.org/itn/2015/05/21/the-merits-and-limitations-of-general-
exception-clauses-in-contemporary-investment-treaty-practice/ (3. avgust 2019).
231. Schill, Stephen: Arbitrator Independence and Academic Freedom, URL:
https://www.ejiltalk.org/arbitrator-independence-and-academic-freedom/ (22. avgust
2019).
232. Singh, Sahib: Necessity in Investor-State Arbitration: The Sempra Annulment
decision, URL: https://www.ejiltalk.org/necessity-in-investor-state-arbitration-the-
sempra-annulment-decision/ (15. avgust 2019).
233. Titi, Catherine: The Evolution of Substantive Investment Protections in Recent
Trade and Investment Treaties, URL: https://e15initiative.org/wp-
content/uploads/2015/09/ictsd_-
_the_evolution_of_substantive_investment_protections_in_recent_trade_and_invest
ment_treaties_-_titi.pdf (12. oktober 2019).
234. Yamada, Takuhei: State of Necessity in International Law: A Study of International
Judicial Cases, URL: http://www.law-kobegakuin.jp/~jura/law/files/34-4-04.pdf (8.
september 2019).
73
235. Zhu, Xuewei: The Belt and Road” Initiative: Call for “General Exceptions Clause”
in BITs, URL: http://scriptiesonline.uba.uva.nl/document/666756 (11. oktober
2019).