Download ppt - Novinarska konferenca 28. oktober 2011 stat.si/nk

Novinarska konferenca

28. oktober 2011

www.stat.si/nk

Vsebina

• Aktualni kazalniki: Inflacija v oktobru 2011 Prebivalstvo Slovenije, 1. april 2011 31. oktobra 2011: 7 milijard prebivalcev na Zemlji

mag. Irena Križman, generalna direktorica

• Analiza: Blagovna menjava Slovenije, 2000 - 2010

Simon Perše, vodja oddelka za statistiko zunanje trgovine Ekonomski računi za gozdarstvo, 1995 - 2010 Špela Gale, strokovnjakinja za statistiko gozdarstva

Inflacija, oktober 2011 (končni podatki)

• mesečna stopnja inflacije: 0,7 %

• letna stopnja inflacije: 2,7 %(dvig cen na letni ravni v vseh skupinah blaga in storitev razen v 2 skupinah: komunikacije, rekreacija in kultura)

• januar – oktober: 2,3 %

Prebivalstvo Slovenije (začasni podatki)

Prebivalci, 1. april 2011: 2.052.496Državljani: 1.968.759Tujci: 83.737

Demografsko gibanje, 2. četrt. 2011 (začasni podatki)

Rojeni: 5.335Umrli: 4.443

Naravni prirast prebivalstva: 892Selitveni prirast prebivalstva: 327

Skupni prirast prebivalstva: 1.219

Ocena Združenih narodov: 31. oktobra 2011 bo na Zemlji 7 milijard ljudi

Blagovna menjava Slovenije, 2000 - 2010

Simon Perše, vodja oddelka za statistiko zunanje trgovine

Vsebina predstavitve

• Izbrani kazalniki blagovne menjave Slovenije, 2000-2010

• Struktura blagovne menjave Slovenije po značilnostih izvoznikov in uvoznikov, 2009

Izbrani kazalniki blagovne menjaveSlika 1: Realne vrednosti izvoza in uvoza blaga, 2000=100

Izbrani kazalniki blagovne menjaveRealna rast izvoza in uvoza blaga, indeks 2010/2000, primerjava z

državami članicami EU

Slika 2: Realna rast izvoza blaga Slika 3: Realna rast uvoza blaga

Izbrani kazalniki blagovne menjaveSlika 4: Delež izvoza blaga in delež uvoza blaga v BDP, 2000-2010

Izbrani kazalniki blagovne menjaveIzvoz in uvoz po izbranih skupinah držav

Slika 5: Izvoz v izbrane skupine držav

Slika 6: Uvoz iz izbranih skupin držav

Izbrani kazalniki blagovne menjaveSlika 7: Izvoz v najpomembnejše trgovinske partnerice, 2000-2010

Izbrani kazalniki blagovne menjaveSlika 8: Uvoz iz najpomembnejših trgovinskih partneric

Izbrani kazalniki blagovne menjaveIzvoz in uvoz najpomembnejših proizvodov po blagovnih skupinah

SMTK

Slika 9: Izvoz najpomembnejših proizvodov

Slika 10: Uvoz najpomembnejših proizvodov

Struktura blagovne menjave po značilnostih izvoznikov in uvoznikov

Slika 11: Struktura izvoznikov in uvoznikov po dejavnosti podjetja ter vrednost njihove blagovne menjave, 2009


Struktura izvoza in uvoza po velikosti izvoznikov in uvoznikov, 2009

Slika 12: Struktura izvoza po velikosti izvoznikov

Slika 13: Struktura uvoza po velikosti uvoznikov


Tabela 1: Koncentracija blagovne menjave v največjih izvoznikih in uvoznikih, 2009

Izbrane skupine podjetij po vrednosti blagovne menjave

Blagovna menjava z državami

članicami EU nečlanicami EU članicami EU nečlanicami EU

izvoz uvoz

Prvih 5 21,3 21,5 13,1 23,0Prvih 10 28,3 28,5 17,6 33,2Prvih 20 36,2 36,2 24,2 41,4Prvih 50 48,7 49,4 35,8 53,1Prvih 100 59,1 61,1 44,7 62,3Prvih 500 81,1 84,3 68,1 81,2Prvih 1000 87,0 90,9 77,7 87,0

%

Vir: SURS


Število izvoznikov in uvoznikov po trgovinskih partnericah, 2009•Blagovna menjava z državami članicami EU

največ podjetij je izvažalo v najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije – Nemčijo (62,4 %), Avstrijo (61,3 %) in Italijo (57,0 %) največ podjetij je uvažalo iz najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije – Nemčije (68,6 %), Italije (68,5 %) in Avstrije (59,3 %)

•Blagovna menjava z državami nečlanicami EU največ podjetij je izvažalo v države, ki so nastale iz republik nekdanje Jugoslavije – Hrvaško (61,9 %), Bosno in Hercegovino (36,3 %), Srbijo (31,3 %), Makedonijo (15,5 %) in Črno goro (10,9 %); v vsaj eno od teh držav je izvažalo skoraj 90 % podjetij, ki so izvažala v države nečlanice EU največ podjetij je uvažalo iz Kitajske (32,6 %), Hrvaške (31,4 %) in Združenih držav (26,9 %)

Ekonomski računi za gozdarstvo, 1995 - 2010

Špela Gale, Sektor za statistiko okolja

Ekonomski računi za gozdarstvo izračun dohodkovnih kazalnikov (bruto dodana vrednost,

faktorski dohodek)

gospodarska vrednost in vloga gozdov

spremljanje stanja v začetnem delu gozdno-lesne verige

določanje in usmerjanje gozdarske politike

okoljska vloga gozdov (sistem integriranih okoljskih in ekonomskih računov za gozdove)

Foto: Grzegorz Blachowski

Proizvodnja gozdarstva vrednost proizvodnje se je v 1995-

2010 povečala za več kot 100 % (na 269 mio EUR v 2010)

delež gozdarskih proizvodov v povprečju okrog 90 %; od tega največ stoječi les (41 % v 2010)

delež gozdarskih storitev znašal okrog 10 % in naraščal

najhitreje naraščal delež lesa za kurjavo (od 3 % v 1995 do 13 % v 2010)

2010

41%

34%

13%

8%

4%

Stoječi lesHlodi za žago in furnir

Les za kurjavo

Les za celulozo in plošče

Drugi gozdarski proizvodi

Pogozdovanje

Druge gozdarske storitve

1995

53%

9%

3%

35%

0%

Stoječi lesHlodi za žago in furnir

Les za kurjavo

Les za celulozo in plošče

Drugi gozdarski proizvodi

Pogozdovanje

Druge gozdarske storitve

Vmesna potrošnja vrednost 95 mio EUR v 2010 (3x več kot leta 1995)

v skupni vrednosti največji delež stoječi les (50 % 2010) – padal

delež gozdarskih storitev se je v strukturi najbolj povečal (23 % leta 2010), naraščal tudi delež potrošnje energije

0%

20%

40%

60%

80%

100%

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Drugi gozdarski proizvodi in storitve

Posredno merjene storitve finančnegaposredništvaGozdarske storitve

Vzdrževanje opreme

Zaščitna sredstva in pesticidi

Energija

Sadike

Stoječi les

Struktura zaposlenosti zaradi sezonskega dela zaposlenost merjena v polnovrednih delovnih

močeh (PDM) – plačana in neplačana delovna sila 1 PDM = ena polno zaposlena oseba v gozdarstvu (1800 ur)

večinski delež predstavljala neplačana delovna sila (skoraj 74 % v 2010); od te v vsem obdobju okrog 90 % kmetje

33%

4%

3%

60%

Zaposleni pri samostojnih podjetnikih

Zaposleni v podjetjih

Samostojni podjetniki

Kmetje

Storilnost v gozdarski dejavnosti produktivnost dejavnosti

izražena s številom zaposlenih na 1000 ha gospodarskih gozdov

produktivnost v povprečju gibala okrog 5 PDM / 1000 ha

sorazmerno veliki vložki dela v gozdarstvu

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

PDM / 10

00 ha

BDV, faktorski dohodek bruto dodana vrednost (BDV) – primerjava med dejavnostmi

trend rasti BDV na zaposlenega (od okrog 13.000 EUR 1995 do okrog 30.000 EUR v 2010) – večja učinkovitost gozdarstva

% BDV v BDP za gozdarstvo v celotnem obdobju 1995-2010 pod 1 % - gozdarstvo ekonomsko manj pomembna dejavnost

Delež BDV v BDP

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

%

Zaključek

okoljska vloga gozdov postaja vse bolj pomembna (gozdovi so v integriranih računih prikazani v širšem okoljskem kontekstu -> vrednost stoječega lesa

delež lesa za kurjavo je v skupni vrednosti proizvodnje najhitreje naraščal -> les je pomemben obnovljivi vir energije

relativno veliki vložki dela v gozdarstvu dopuščajo možnost odpiranja novih delovnih mest in možnost nadaljnjega povečevanja dodane vrednosti v prvem členu gozdno-lesne verige

Foto: Grzegorz Blachowski

NAPOVED NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE

Sreda, 30. november: aktualni kazalniki gospodarska rast v 3. četrtletju 2011 primanjkljaj in dolg države 3. četrtletju 2011