Novinarska konferenca

7. oktober 2010

www.stat.si/nk

Vsebina:

Starejše prebivalstvo v Sloveniji - brošura

• mag. Irena Križman, generalna direktorica

• Nelka Vertot, avtorica brošure

• Tomaž Banovec, upokojeni generalni direktor SURS

Starejše prebivalstvo v svetu narašča

• O staranju prebivalstva govorimo takrat, ko se delež prebivalstva nad izbrano starostno mejo (pogosto je to doseženih 65 let) povečuje glede na celotno prebivalstvo.

• Staranje je posledica: upadanja rodnosti prebivalstva podaljševanja pričakovane dobe življenja zaradi izboljšanih

zdravstvenih in socialnih razmer

• Definicija starosti se spreminja

• Izziv je aktivno staranje in podaljševanje delovne in socialne aktivnosti

Število in delež starejših prebivalcev v svetu

• Povečuje se v vseh državah

• Razlike v geografskih regijah sveta so velike

• V razvitem delu sveta je danes 22 % prebivalcev starih 60 let in več, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povišal na 33 %

• Leta 2050 naj bi bilo v razvitem svetu število starejših prebivalcev dvakrat večje od števila otrok (starih do 15 let)

Slovenija v primerjavi z državami sveta

Grafikon: 25 držav z najvišjim deležem prebivalstva, starega 65 let in več, 2010

Mo

na

ko

Jap

on

sk

a

Ne

mčij

a

Ita

lija

Grč

ija

Šv

ed

sk

a

Šp

an

ija

Av

str

ija

Bo

lga

rija

Esto

nij

a

Be

lgij

a

Po

rtu

ga

lska

Sa

n M

ari

no

Hrv

ašk

a

La

tvij

a

Fin

sk

a

Gru

zij

a

Fra

ncij

a

Slo

ve

nij

a

Uk

raji

na

Zd

ruž.

kra

lj.

Šv

ica

Lit

va

Da

nsk

a

Ma

dža

rsk

a

države

%

Vir: http://www.aneki.com/oldest_populations.html, 13.9.2010

Slovenija se stara

• Delež starejših 65 let in več se vse od leta 1987 povečuje in je

leta 2004 že presegel 15 %. Po projekcijah prebivalstva (srednja varianta) naj bi se do 2060 povečal še za dobrih 16 % in tako leta 2060 predstavljal 33,4 % vsega prebivalstva.

• V EU-27 naj bi se delež starejših v enakem obdobju povečal s 17,1 % na 30 %.

• Najhitreje se v Sloveniji povečuje starostna skupina najstarejših prebivalcev. Delež starih 80 let in več v celotnem prebivalstvu naj bi se v obdobju do 2060 povečal z današnjih 3,5 % na 14,1 %.

Izziv: kako se odzvati na staranje prebivalstva?

• Spodbujanje aktivnega staranja, ker je stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji med

najnižjimi v Evropi.

• Slovenija je med državami članicami EU-27 po povprečni starosti državljanov ob prestopu iz delovne aktivnosti v upokojitev na prvem mestu (pri starosti 56,2 leta), medtem ko se v povprečju najpozneje upokojujejo na Irskem (pri starosti 64,6 leta).

• Ohranjanje zdravega in aktivnega življenja po upokojitvi.

• Medgeneracijsko sožitje in solidarnost.

Staranje prebivalstva je eden resnih izzivov, pred katerim se je danes znašlo človeštvo.

Čeprav so ustrezni kazalniki že vrsto let opozarjali na ta pojav,

se moramo zavedati, da je »staranje prebivalstva tih proces, da se razvija dalj časa in povzroča posledice, ki jih je težko predvideti«. Zato je tudi zdajšnje stanje staranja svetovnega prebivalstva kljub vsemu nekaj novega, je edinstveno, nepredvidljivo, in ga je treba obravnavati drugače. »Današnji stari ljudje namreč niso takšni kot stari ljudje včerajšnjega dne in so drugačni od starih ljudi jutrišnjega dne.«

Ker staranje prebivalstva danes v številnih državah že ogroža vzdržnost njihovih javnih financ, namenjajo v vseh temu problemu veliko pozornost in iščejo mogoče rešitve.

Ko v zvezi z daljšanjem pričakovane življenjske dobe in z njo povezanim spremenjenim zdravstvenim statusom ljudi govorijo o mogočih finančnih posledicah staranja prebivalstva, starost običajno ocenjujejo s treh mogočih scenarijev: »živeti dlje«, »živeti dobrega zdravja«, »živeti dolgo in ostati dobrega zdravja«.

Staranje prebivalstva pomeni tudi večjo obremenjenost delovno sposobnega prebivalstva

Pričakujemo, da bodo kazalci starostne sestave začeli kazati bistveno slabšanje številčnih razmerij med omenjenimi starostnimi skupinami pri nas v drugi polovici naslednjega desetletja

Po kazalniku starostne odvisnosti starih (KSOS) je bila sredi leta 2009 v najugod-nejšem položaju s. regija jugovzhodna Slovenija (22,5); najvišjo vrednost KSOS med s. regijami pa sta imeli goriška (26,5) in zasavska statistična regija (25,5).

V obdobju 1989 - 2008 je bilo med vsemi umrlimi 27,9 % t. i. prezgodaj umrlih. Med temi je bilo 70,3 % moških in 29,7 % žensk.

V letih 2006-2008 je povprečno število zavarovancev v Sloveniji raslo hitreje kot je naraščalo število upokojencev. V letu 2009 se je zaradi svetovne gospodarske krize število zavar.

zmanjšalo za 1 % (9.198), število upokojencev pa se je povečalo za 2 % (10.522).

NAPOVED NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE

Petek, 29. oktober:

• Izdatki za zdravstvo• Revščina in socialna izključenost