Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka __________________________________________________________________________________
1
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
OSKRBA POPKA
PRI NOVOROJENČKU
(Diplomsko delo)
Maribor, 2009 Maksimiljana Bolarič
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka __________________________________________________________________________________
2
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentorica: doc. dr. Zlata Felc, dr. med. IBCLC
Somentorica: viš. pred. mag. Milica Lahe, univ. dipl. org.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka __________________________________________________________________________________
0
POVZETEK
Diplomsko delo govori o pomenu oskrbe popka pri novorojenčku. Opisana je anatomija
popka, možne prirojene napake in možne komplikacije v obdobju novorojenčka. Predstavljeni
so načini oskrbe popka, katera sredstva in materiale se uporabljajo ter standard zdravstvene
nege oskrbe popka. Poudarjen je pomen zdravstveno-vzgojnega dela medicinskih sester v
porodnišnici, dispanzerju za predšolske otroke in patronažni službi in pomen vloge ima šole
za starše. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo
anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih šestdeset mater zdravih
novorojenčkov, ki so obiskale posvetovalnico v zasebnem otroško posvetovalnico v
Slovenskih Konjicah. Raziskava je potekala od junija do septembra 2008. Želeli smo
ugotoviti, ali so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi popka od medicinskih sester v
porodnišnici, ali so se matere počutile varneje če je bil novorojenčkov popek pokrit in
ugotoviti, ali je bil delež okužb zanemarljiv. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo
ugotovili, da so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi popka od medicinskih sester v
porodnišnici, da so se delno strinjale, da je novorojenčkov popek pokrit. Rezultati pa so tudi
pokazali, da delež okužb ni zanemarljiv.
Ključne besede: oskrba popka, standard oskrbe popka, rooming-in, anomalije popka,
infekcije popka.
ii
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka __________________________________________________________________________________
1
ABSTRACT
The diplom speaks about meaning of newborns umbilical care. It describes umbilical
anatomy, posible inborn anomalies and complications in newborn period. It presents means,
materials and standards of umbilical care. Emphatically there is weight on health educational
labor of nurses within maternity hospital , dispensary upon preschooled children and how
meaningfull is patroness work in school for parents. The results of resurce are presented in
emperical part of sheepskin work that I gain through anominus questining form. The research
included sixty mothers of heathy newborns, who have visited counceling in private childrens
dispensary in Slovenske Konjice. The research was running from June to September of 2008.
the purpose of research was to determine what kind of knowlage do mathers of newborns
have on umbilical care. Where did they recive the most infromation about umbilical care and
how was that useful with well groomed newborn. On grounds of analizing gaind results we
have concluded that mothers want to recive as much information as posible on umbilical care
an they are aware of importance of umbilical care. The results have shown that the prcent of
infections is not to be ignored.
Key words: umbilical care, standard of umbilical care, rooming-in, unbilical anomalies,
umbilical cord infections.
iii
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka __________________________________________________________________________________
0
KAZALO
1 UVOD...................................................................................................................... 1
2 ANATOMIJA POPKA .............................................................................................. 2
2.1 NEPRAVILNOSTI POPKOVNICE ............................................................................ 3 2.1.1 Mrenski izvor popkovnice............................................................................................. 3 2.1.2 Predolga popkovnica.................................................................................................... 4 2.1.3 Prekratka popkovnica .................................................................................................. 4 2.1.4 Okrog plodovih delov ovita popkovnica....................................................................... 4 2.1.5 Pravi vozel popkovnice................................................................................................. 5 2.1.6 Spredaj ležeča in zdrknjena popkovnica ...................................................................... 5 2.1.7 Poškodbe popkovnice ................................................................................................... 6 2.2 ANOMALIJE POPKA................................................................................................. 6 2.2.1 Amnionski popopek ...................................................................................................... 6 2.2.2 Popkovna kila ............................................................................................................... 7 2.2.3 Omfalokela ................................................................................................................... 8 2.2.4 Gastroshiza................................................................................................................... 8 2.2.5 Perizistentni omfaloenterični duktus............................................................................ 9 2.2.6 Fistula urahusa ............................................................................................................ 9 2.2.7 Tumor popka ................................................................................................................ 9 2.3 INFEKCIJE POPKA .................................................................................................. 10 2.3.1 Granulom popka......................................................................................................... 11 2.3.2 Vnetje popka............................................................................................................... 11 2.3.3 Šen popka .................................................................................................................. 11 2.3.4 Tetanus popka ............................................................................................................ 12 2.4 SEPSA NOVOROJENČKA ..................................................................................... 13 2.4.1 Stafilokokna sepsa ...................................................................................................... 13 2.4.2 Streptokokna sepsa..................................................................................................... 13 2.4.3 Sepsa zaradi infekcije z Escherichia coli ................................................................... 14 2.4.4 Pnevmokokna sepsa.................................................................................................... 14
3 POMEN OSKRBE POPKA .................................................................................... 15
3.1 ZDRAVSTVENA NEGA POPKA V PORODNI SOBI .......................................... 15 3.2 ZDRAVSTVENA NEGA POPKA NA ODDELKU ................................................. 17 3.2.1 POMEN ROOMING –IN PRI OSKRBI POPKA........................................................ 18 3.3 VLOGA ŠOLE ZA STARŠE..................................................................................... 19 3.4 VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE ................................................. 20 3.5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OTROŠKI POSVETOVALNICI ................... 21
4 OBLIKOVANJE STANDARDOV ......................................................................... 22
4.1 STANDARD OSKRBE POPKA ............................................................................... 24 4.1.1 Cilji usmerjeni na otroka............................................................................................ 26 4.1.2 Cilji usmerjeni na starše ............................................................................................ 26 4.1.3 Cilji usmerjeni na medicinsko sestro ......................................................................... 26 4.1.4 Zaporedje izvajanja intervencije zdravstvene nege popka pri novorojencu .............. 26 4.1.5 Cilji zdravstvene nege ................................................................................................ 27
iv
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
1
5 EMPIRIČNI DEL .................................................................................................... 29
5.1 NAMEN ..................................................................................................................... 29 5.2 CILJI........................................................................................................................... 29 5.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE................................................................................. 29 5.4 PREISKOVANCI IN METODE................................................................................ 30 5.5 OBDELAVA PODATKOV....................................................................................... 30
6 REZULTATI RAZISKAVE.................................................................................... 31
7 RAZPRAVA ............................................................................................................. 41
7.1 PREVERJANJE HIPOTEZ........................................................................................ 44
8 SKLEP....................................................................................................................... 45
ZAHVALA.............................................................................................................................. 46
9 LITERATURA IN VIRI.......................................................................................... 47
10 PRILOGE ................................................................................................................. 50
ANKETNI VPRAŠALNIK………………………………………………………………….1
- anketni vprašalnik
v
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
2
KAZALO SLIK
SLIKA 1: NOVOROJENČEK IN POPEK ........................................................................ 1 SLIKA 2: KRVNI OBTOK PLODA ............................................................................... 3 SLIKA 3: AMNIONSKI POPEK ................................................................................... 7 SLIKA 4: POPKOVNA KILA ...................................................................................... 7 SLIKA 5: OMFALOKELA .......................................................................................... 8 SLIKA 6: GASTROSHIZA .......................................................................................... 9 SLIKA 7: INFEKCIJE POPKA ................................................................................... 10 SLIKA 8: PRIKAZ OSKRBE POPKA .......................................................................... 16 SLIKA 9: OBISK NA DOMU..................................................................................... 20 SLIKA 10: PRIPOMOČKI ZA OSKRBO POPKA........................................................... 25
vi
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
1
1 UVOD
Rojstvo otroka je zelo pomemben dogodek, katerega se veseli vsa družina. Mamice in očetje
pa se na rojstvo otroka pripravljajo že vso nosečnost. Tako prve informacije in napotke
pridobijo že v šoli za starše, iz različne literature, medijev, spletnih strani in seveda od
medicinskih sester in zdravstvenega osebja. Popkovnica je življenjsko pomembna vez med
materjo in plodom. Plod po njej dobiva od matere prek placente kri bogato s kisikom in
hranljivimi snovmi. Ko pa se novorojenček rodi, postane ta vez nepomembna in jo je
potrebno prekiniti. Kmalu po rojstvu pa se prične kolonizacija popkovnega krna in v nekaj
urah po rojstvu je koloniziran z bakterijami iz otrokovega okolja in materine kože. Postopek
prekinitve popkovnice je sterilen, da preprečimo infekcijo novorojenčka. Dokazano je, da je
oskrba popka velikega pomena, saj je popek hitro vhodno mesto škodljivim bakterijam, ki
lahko ogrozijo novorojenčkovo zdravje ali celo življenje. Zato je tudi izrednega pomena
informiranost mater o pravilni negi novorojenčka in pravilni oskrbi popka. Poudarek mora biti
tudi na higieni rok. Pri tem je vloga medicinskih sester in zdravstvenih delavcev zelo velika in
za dobro delo se morajo pri svojem delu neprekinjeno izobraževati in izpopolnjevati v svojem
znanju, slediti novim smernicam in jih posredovati staršem novorojenčkov. V oskrbo popka
medicinske sestre matere tudi aktivno vključujejo in jim nudijo pomoč in podporo pri
negovanju novorojenčka.
Slika 1: NOVOROJENČEK IN POPEK
Vir: Novorojenček (internet, bl)
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
2
2 ANATOMIJA POPKA
Popkovnica je življenjsko pomembna vez med posteljico in plodom v maternici. Dolga je
približno petdeset centimetrov. Ponavadi je debela in prosojna, če je žolca normalna. Če ima
otrok hemolitično kri- razkrajajočo bolezen, je zaradi žolčnih barvil rumenkasta, če je
plodovnica umazana, pa je zelenkasta. Sestavljena je iz dveh arterij in ene vene. Iz posteljice
poteka popkovna (umbilikalna) vena- vena umbilicalis, ki vstopa po popkovnici v trebušno
votlino in prinaša kri bogato s kisikom in hranilne snovi. Umbilikalna vena poteka po spodnji
strani jeter in se v jetrni lini združi z levo vejo portalne vene. Med to vejo in spodnjo veno
kavo obstaja široka anastomoza, ductus venosus. Večina arterijske krvi poteka po tej
anastomozi in se vliva v spodnjo veno kavo. Spodnja vena kava vstopa v desni preddvor, od
koder se večina krvi usmeri skozi odprtino v interartialnem pretinu- foramen ovale v levi
preddvor. Ker so plodova pljuča neaktivna, se manjši del krvi iz desnega preddvora iztisne v
desni prekat in nato v pljučno deblo. Med pulmonalnim deblom in aortnim lokom je
anastomoza, ductus arteriosus, zato se del krvi vrača iz pulmonalnega debla v aorto. Kri se
vrača v posteljico po dveh popkovnih arterijah, ki sta veji notranje črevnične arterije.
Po rojstvu novorojenček zadiha, večja količina krvi teče po pljučnem deblu v pljuča in se
vrača v levi preddvor po pljučnih venah. Pritisk v levem preddvoru se poveča, loputka, ki
zastira ovalno odprtino se razpre. Ko prevežemo popkovnico, prekinemo placentarni obtok.
Popkovna vena se zastre(obliterira) in se spremeni v vez, ligatura teres hepatis. Duktus
venosus se zastre v vensko vez. Ductus arteriosus se prav tako zastre po nekaj tednih do nekaj
mesecih v arterijsko vez. Tudi popkovni arteriji se zastreta v medialna umbilikalna ligamenta,
ki potekata pod stenskim listom potrebušnice proti popku po notranji strani trebušne stene
(Dahmane, 2005).
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
3
Slika 2: KRVNI OBTOK PLODA
Vir: Plodov krvni obtok (internet, bl)
2.1 NEPRAVILNOSTI POPKOVNICE
2.1.1 Mrenski izvor popkovnice
Popkovnica izvira po navadi iz srede ali iz roba placente. Govorimo o obrobnem izvoru
popkovnice. Kadar izvira popkovnica iz jajčnih mren, gre za mrenski izvor. Tedaj gredo žile
popkovnice po jajčnih ovojih k placenti. Če nastane jajčni mehur iz dela jajčnih ovojev, po
katerem gredo žile k popkovnici, je plodovo življenje v nevarnosti, ker jih v medenico
vstopajoči plodov del stisne. Ob razpoku jajčnega mehurja se žile pretrgajo. Iz pretrganih žil
plod krvavi. To je poleg spredaj ležeče placente edini primer, da krvavi med porodom plod,
sicer krvavi vedno mati. Pred razpokom jajčnega mehurja tipljemo z notranjo porodniško
preiskavo v mehurju utripajoče žile. Krvavitev po razpoku jajčnega mehurja, združena s
slabšanjem plodovih srčnih utripov, je znak za mrenski izvor popkovnice in v tem primeru je
potrebno je takojšnje kirurško zdravljenje (Babnik, 2001).
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
4
2.1.2 Predolga popkovnica
Predolga popkovnica meri več kot petdeset centimetrov. Včasih je dolga en meter, včasih celo
dva metra. Predolga popkovnica se ovije okrog ploda, okrog plodovih udov ali vratu.
Pogosto zdrkne, opazimo jo šele po rojstvu ploda in ponavadi pri porodu ni večjih zapletov.
2.1.3 Prekratka popkovnica
Popkovnica je prekratka tedaj, kadar je krajša od petdeset centimetrov. Prekratka popkovnica
je zelo redka nepravilnost.Prekratka popkovnica ni tako nevarna, če leži posteljica globoko in
izvira popkovnica iz spodnjega roba, takrat je kratka popkovnica še dovolj dolga in ne dela pri
porodu nobenih težav. Nasprotno pa nastanejo resne ovire pri kratki popkovnici tedaj, kadar
leži placenta v materničnem svodu. Prekratka popkovnica ovira rojstvo ploda. Doba iztisa je
daljša. Če se plod pri prekratki popkovnici vseeno porodi, se lahko popkovnica pretrga,
prezgodaj loči placenta ali obrne maternica. Prekratko popkovnico opazimo takrat, kadar
glavica na koncu druge porodne dobe kljub dobrim popadkom ne napreduje in ni najti
nobenega drugega vzroka za slabo napredovanje poroda. Hkrati se plodovi srčni utripi naglo
slabšajo. Zanesljivo vemo, da gre za prekratko popkovnico tedaj, kadar se je plod porodil do
popka in je popkovnica močno napeta. V takšnem primeru se koža ob popku izboči kot
stožec (Mardešić, 2000).
2.1.4 Okrog plodovih delov ovita popkovnica
Popkovnica se pogosto ovije okrog plodovih delov. Ovije se enkrat, pa tudi večkrat. Pri
glavičnih vstavah se ovije okrog vratu, ramen, prsi in udov. Pri medeničnih vstavah lahko
plod jaha na popkovnici. Okrog plodovih delov ovito popkovnico se opazi šele med
porajanjem ploda. Če je popkovnica večkrat ovita okrog plodovega vratu, se v drugi porodni
dobi zadrgne. Ker plod ne dobiva dovolj kisika, lahko umre. S tem, da se je popkovnica
večkrat ovila okrog plodovega telesa, postane prekratka. Materi in plodu groze v teh primerih
iste nevarnosti kot pri prekratki popkovnici. Če je popkovnica enkrat ali večkrat na rahlo ovita
okrog plodovega vratu, jo pustimo pri miru. V primeru, da je popkovnica tesneje ovita in
imamo vtis, da ovira rojstvo ploda, jo previdno snamemo z vratu. Če pa je popkovnica tesno
zadrgnjena okrog vratu in se ne da sneti, jo prevežemo in prerežemo, preden se je porodil ves
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
5
plod. Pri medenični vstavi, ko plod jaha na popkovnici, skušamo popkovnico sneti. Če se ne
da sneti, jo prevežemo in prerežemo ter pospešimo rojstvo ploda (Mardešić, 2000).
2.1.5 Pravi vozel popkovnice
Poleg nepravih vozlov, ki so samo skupki na gosto prepletenih in krtičavih žil, vidimo na
popkovnici tudi prave vozle. Pravi vozel nastane tedaj, kadar zleze plod v prvih mesecih
nosečnosti skoz zanko popkovnice. Pogoj za nastanek pravega vozla je dolga popkovnica.
Pravi vozel popkovnice lahko povzroči celo plodovo smrt v nosečnosti ali med porodom,
kadar se toliko zadrgne, da se ne more skozenj pretakati kri. Po navadi pravi vozel ni
zadrgnjen, ker je popkovnica dolga. Ugotovimo ga po naključju pri pregledu popkovnic.
Potrebno je takojšnje kirurško ukrepanje (Mardešić, 2000).
2.1.6 Spredaj ležeča in zdrknjena popkovnica
Kadar ugotovimo ob vodilnem plodovem delu popkovnico, dokler mehur še drži, govorimo o
spredaj ležeči popkovnici. Po razpoku jajčnega mehurja zdrkne popkovnica skoz ustje v
nožnico ali pa pred vnanje spolovilo.
Popkovnica leži spredaj ali zdrkne tedaj, kadar vodilni plodov del ne zapira medeničnega
vhoda, kot na primer pri ozki medenici, nepravilnih plodovih legah in vstavah ter pri
majhnem plodu. Pri tem so važni tudi dolžina popkovnice in množina plodovnice. Raje
zdrkne dolga popkovnica kot kratka. Zdrknjena popkovnica ne ovira poroda in ni nevarna za
mater. Pač pa je pri zdrknjeni popkovnici plodovo življenje v veliki nevarnosti, ker pritisne v
medenično votlino vstopajoči plodov del popkovnico ob kost in prekine krvni obtok.
Popkovnica lahko leži spredaj ali zdrkne ob glavici, lahko tudi ob zadnjici in pri prečni legi.
Spredaj ležeče popkovnice ne moremo prepoznati z vnanjo porodniško preiskavo, ker so
plodovi srčni utripi pravilni. Z notranjo porodniško preiskavo pa ugotovimo v jajčnem
mehurju mehko, za prst debelo in utripajočo tvorbo. Če se zdrknjena popkovnica ne vidi v
vnanjem spolovilu, sumimo na zdrknjeno popkovnico, kadar postanejo plodovi srčni utripi po
razpoku jajčnega mehurja nepravilni. Z notranjo porodniško preiskavo tipljemo v nožnici
popkovnico, ki utriplje, dokler je plod živ.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
6
Pri spredaj ležeči popkovnici takoj pokličemo zdravnika. Do njegovega prihoda pazimo, da
jajčni mehur prezgodaj ne poči. Zato dvignemo posteljno vznožje in prepovemo porodnici
pritiskati. Dobro je tudi, če položimo porodnico na tisti bok, ki se ujema s plodovo pozicijo;
torej pri prvi poziciji na levi, pri drugi poziciji pa na desni bok.Pri zdrknjeni popkovnici ob
zadnjici in rami se ne oziramo na zdrknjeno popkovnico, temveč delamo tako, kot delamo pri
medenični vstavi ali pri prečni legi. Pri zdrknjeni popkovnici ob glavici je naše ravnanje
odvisno od tega, kje je plodova glavica. Če je glavica še nad medeničnim vhodom
premakljiva, je postopek enak kot pri spredaj ležeči popkovnici. Če pa je glavica že vstopila v
medenico, skušamo čim prej dokončati porod. Porodnici velimo, naj krepko pritisne. Če ovira
rojstvo ploda presredek, ga prerežemo. Tako se nam pri zdrknjeni popkovnici skoraj vedno
posreči rešiti otroka (Mardešić, 2000).
2.1.7 Poškodbe popkovnice
Popkovnica se pretrga tedaj, kadar je prekratka. Pretrga se tudi pri naglem porodu, kadar rodi
ženska stoje in pade novorojenček na tla. Tem laže se pretrga, čim tanjša je. Krvavitev je tem
večja, čim bliže popka se je pretrgala. Pretrgano popkovnico opazimo po razcefranih koncih,
medtem ko so konci prerezane popkovnice gladki. Pretrgano popkovnico prevežemo kot po
navadi. Pokličemo zdravnika in do njegovega prihoda tamponiramo popek s sterilno gazo
(Gubanc, Testen, 2006).
2.2 ANOMALIJE POPKA
2.2.1 Amnionski popopek
Amnionski popek je anomalija, pri kateri amnion prehaja skozi popkovino trebušno steno.
Površina trebuha okrog popka je pokrita z amnionom namesto z epidermisom, sčasoma
granulira in epitelizira ter tako pusti brazgotino (Mardešić 2000).
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
7
Slika 3: AMNIONSKI POPEK
Vir: Prikaz amnionskega popka (internet, bl)
2.2.2 Popkovna kila
Popkovna kila je posledica nepopolne zapore popkovnega obroča. Pokrita je s kožo, vsebuje
pa pečico ali del tankega črevesa in je lahko velika od enega do petih centimetrov, približno
za velikost oreha. Opazimo jo pri vsakem petem novorojenčku, pogosteje je prisotna pri
nedonošenčkih. Izboči se ob joku, kolcanju, napenjanju. večinoma se v prvem letu spontano
zapre, praviloma se ne vklešči, če pa se, jo je potrebno kirurško odstraniti (Connolly, 2007).
Slika 4: POPKOVNA KILA
Vir: Prikaz popkovne kile (internet, bl)
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
8
2.2.3 Omfalokela
Omfalokela je huda prirojena nepravilnost ki zahteva kirurško zdravljenje. V 50% so
pridružene ostale nepravilnosti. V področju popka je velik defekt trebušne stene skozi
katerega molijo trebušni organi, pokriti s tanko prozorno opno iz dveh lističev: notranjega
peritoneja in zunanjega amniona. Takojšni ukrep je sterilno pokritje z gazo navlaženo z
primerno toplo fiziološko raztopino. Novorojenčku je potrebno obvezno vstaviti želodčno
sondo (Zimmermann, 2007).
Slika 5: OMFALOKELA
Vir: Prikaz omfalokele (internet, bl)
2.2.4 Gastroshiza
Gastroshiza je huda anomalija trebušne stene novorojenčka. Popkovina izhaja na normalnem
mestu, lateralno od nje pa molijo iz defekta trebušne stene organi ki niso pokriti z opno.
Običajno je manjša od štirih centimetrov, lahko pa je tudi večja in govorimo gigantski
gastroshizi. Vzrok je neznan, študije so pokazale, da se pogosteje pojavi pri materah mlajših
od dvajset let. Pogostejša pa je tudi pri materah, katere so v prvih treh mesecih nosečnosti
uživale drogo. Takoj po porodu organe zaščitimo in povežemo v sterilno vrečo in oskrbimo
novorojenčka. Prav tako je tukaj potrebno kirurško zdravljenje (Zimmermann, 2007).
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
9
Slika 6: GASTROSHIZA
Vir: Prikaz gastroshize (internet, bl)
2.2.5 Perizistentni omfaloenterični duktus
Perzistentni omfaloenterični duktus je anomalija pri kateri se embrionalni stik med črevesjem
in popkovino ne zapre, zato se v predelu popka izloča blato. Pogosto je anomalija nepopolna
in se kaže z dolgotrajnim in trdovratnim vlaženjem iz popka. Na črevesju pa je običajno
Meckelov divertikel. Zdravljenje je kirurško (Zimmermann, 2007).
2.2.6 Fistula urahusa
Fistula urahusa je kanal med embrionalnim sečnim mehurjem in popkovino, ki se ne zapre,
zato izhaja v predelu popka urin. Zdravljenje je kirurško.
2.2.7 Tumor popka
Tumorji popka so zelo redek pojav, predstavlajo jih angiomi, enteratomi, dermoidne ciste,
miksosarkomi in ciste urahusa ali omfaloenterikusa. Zdravljenje je kirurško (Mardešić, 2000).
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
10
2.3 INFEKCIJE POPKA
Infekcije popka se kažejo z različnimi kliničnimi znaki, med njimi tudi kot krvavitev iz
popka, povišana telesna temperatura, neješčnost, zaspanost in spremembe na samem popku.
Žile v popku se ob rojstvu sicer zaprejo, vendar so prehodne še dvajset do petindvajset dni. Te
prazne cevke se lahko počasi zaraščajo. Ves ta čas, torej skoraj ves prvi mesec, je popek
široko odprta pot za mikrobe, ki lahko vdrejo v otrokovo telo, ker pa novorojenček nima
enakovredne obrambe kot jo imajo otroci in odrasli je zato posebej dovzeten za različne
okužbe. Povzročitelji pa so se z leti spreminjali (Felc, 2008).
Pri oskrbi popka je izjemnega pomena, poleg zdravstvene nege, tudi zdravstvena vzgoja
mater. Infekcije popka je potrebno preprečevati, kar pomeni skrbeti za umivanje in
razkuževanje rok, uporabo sterilnih instrumentov za oskrbo po porodu, čist in suh popek,
uporabo sterilnega obvezilnega in drugega materiala za enkratno uporabo, štiriindvajset urno
sobivanje matere in novorojenčka, čim prejšnji stik novorojenčka z materino kožo, da se
kolonizirajo nepatogene bakterije z materine kožne flore, ter poučevanje staršev o znakih
infekcije popka (Zore, 2008).
Slika 7: INFEKCIJE POPKA
Vir: Infekcije popka (internet, bl)
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
11
2.3.1 Granulom popka
Nastane ob nepravilnem sušenju popkovnice, ki je na vrhu suho odmrla, spodaj pa je gnila.
Tak granulom je temnordeč ali vijoličast, zrnčast in izceja sluzasto ali gnojno tekočino.
Pogosto se okuži s streptokoki ali stafilokoki. Granulom očistimo z alkoholom. Če je zrnčast,
ga prevežemo. Sicer pa ga lapiziramo vsak dan in potresemo z ustreznimi antibiotiki v prahu
po naročilu zdravnika (Kornhauser-Cerar, 2005).
2.3.2 Vnetje popka
Vnetje popka (omphalitis) nastane v ležišču popka, kjer je odlično gojišče za različne
patogene bakterije, kar je najpogosteje posledica pomanjkljive higiene ali bolnišničnih okužb.
Opazimo ga, če je okoli njega modrikasta, nejasno omejena temnordeča ali vijoličasto rdeča
lisa, lahko je prisoten tudi izcedek. Podkožje je zadebeljeno. Povzročitelj je stafilokok, ki je
vedno bolj odporen proti antibiotikom (Felc, 2008).
Vnetje popkovnih žil se širi iz popka vzdolž arterij proti medenici ali vzdolž vene proti
jetrom. Iz popka se cedi gnoj, ki lahko zelo smrdi. Če se širi infekcija po arterijah, se pogosto
pojavi ognojek med popkom in simfizo. Od tam preide vnetje na potrebušnico; le-ta se
vname. Otrok je neješč, njegov jok je slaboten, ne napreduje na teži ali celo hujša. Prisotna je
lahko tudi driska. Postane zlateničen in po vsem telesu se pojavijo podkožne krvavitve. Takrat
je še čas, da ga pričnemo zdraviti. Če to zamudimo, se v drugem tednu življenja pogosto
razvije sepsa ali zastrupitev krvi, lahko pa se razvije tudi absces in v tem primeru je
zdravljenje kirurško (Novosel - Sever, 2006).
2.3.3 Šen popka
Šen (erizipel) povzroča ga hemolitični streptokok. Prenaša se na otroka z dotikom osebe, ki
ima te bakterije v žrelu, ali pa z okuženimi predmeti. Pri šenu je okolica popka zelo rdeča in
jasno omejena od kože v okolici. Koža je včasih nekoliko dvignjena nad okolico in se sveti,
ker je otekla in napeta. Rdečina se hitro širi, sredina pa bledi. Pogosto potuje rdečina po vsem
telesu tako, da na enem mestu izgine, na drugem pa se spet pojavi. Šen, ki se neprestano seli,
je že pravo zastrupljenje krvi in je lahko za novorojenčka usoden. Šen zdravimo tako, da
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
12
posipamo popek z ustreznim antibiotičnim prahom in dajemo dvakrat na dan antibiotik
parenteralno. Kadar se šen seli, dajemo otroku še transfuzijo krvi, lahko pa se razvije tudi
absces in v tem primeru je zdravljenje kirurško (Felc, 2008).
2.3.4 Tetanus popka
Da si je v razvitem svetu, zelo redek, se vendar včasih pojavi tudi pri nas (pri Romih) in v
nerazvitih državah, kjer matere rojevajo doma ali pa celo na prostem. Popkovino ne oskrbijo
sterilno in zato je umrljivost novorojenčkov v teh državah izredno visoka. V boju proti
umrljivosti že tri leta poteka akcija UNICEF-a, v sodelovanju z podjetjem Pampers za nakup
cepiv potrebnih za zaščito novorojenčkov proti tetanusu. Bacil tetanusa, ki živi v prebavilih
konj, prenese lahko neposredno na otrokov popek oseba, ki je imela opravka s hlevskim
gnojem. Lahko pa se prenese tudi posredno s plenicami, ki so se sušile na pognojeni travi ali
pa so bile oprane v hlevu. Bacil tetanusa je anaeroben; se pravi, da uspeva brez zraka (kisika)
in da se dobro razvija skupno z drugimi klicami, ki mu porabijo ves kisik. Sam ostane na
popku. Izloča pa tetanusni toksin, ki se širi po živčnih ovojnicah in predvsem po mezgovnicah
v kri in odtod do središč v hrbtnem mozgu do mostiča. Vsi ti centri so zelo zdraženi, tako da
otrok že pri najmanjšem draženju dobi krče. Draži pa tudi končiče živcev v mišicah, ki so zato
stalno zdražene in toge. Inkubacija traja štiri in več dni. Prvo znamenje je krč žvekalk
(trizmus), zato otrok ne more odpreti ust in ga ne moremo hraniti. Kmalu postanejo toge tudi
druge obrazne mišice. Otrokov obraz z zaprtimi očmi in režečim izrazom izgleda kot pustna
maska (sardoničen smeh – smeh zaradi krča). Otroka pričnejo lomiti hudi krči. Tetanus
telesnih mišic pa povzroči, da leži otrok raven ali ukrivljen in trd kot deska. Kmalu se
pojavijo še krči požiralnih mišic in naposled prepone. Otrok se zaduši ali pa umre za
oslabelostjo. Zdravljenje tetanusa obvezno poteka v bolnišnici. Tam otrok dobi tetanični
antitoksin, ustrezni antibiotik in pomirjevala. Ranica na popku se mora izrezati v živo. Po
tetanusu si otrok opomore šele po šestih tednih (Antolič, Novak- Antolič, 2004).
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
13
2.4 SEPSA NOVOROJENČKA
Bakterije, ki povzročajo zastrupitev krvi (sepso) pri novorojenčku, vdro v organizem
najpogosteje skozi ranico na popku, redkeje skozi ranjeno sluznico v ustih, v črevesju ali na
vnanjem spolovilu, najredkeje pa skozi kožo (nedonošenček). Otrok se okuži lahko pred
porodom (pri predčasnem razpoku mehurja), med porodom ali po njem. Sepsa je pogostnejša
v porodnišnicah kot doma. Sepsa je najhujša bolezen novorojenčka. Povzročitelji so: koli
bacili, stafilokoki, streptokoki, pnevmokoki, bacil proteus, psevdomonas in drugi (Felc, 2008)
Bolezenska slika se le redko prične nenadno. Po navadi je pričetek zelo nejasen. Otrok, ki je
prvi teden dobro pil in uspeval, postane v drugem tednu neješč, se ne redi ali celo hujša. Je
zelo nemiren, veliko joka. Če je nedonošenček ali če je slaboten, nima temperature; sicer se
mu le-ta počasi veča. Bljuva; trebuh ima zelo napet (otekla vranica, včasih celo jetra). Pogosto
dobi po koži izpuščaje, ki so včasih podobni ošpicam, včasih škrlatinki. Pogosto ima tudi
otekle roke in stopala. Pri hudi obliki sepse lahko pri novorojenčku pride do motnje zavesti,
cianoze in petehialnih krvavitev. Otrok je tahikarden, tahipnoičen in če se takšno stanje
nadaljuje lahko privede tudi do dihalne stiske. V tem primeru je potrebno otroka oživljati
(Felc, 2008).
2.4.1 Stafilokokna sepsa
Nekaj dni potem, ko so se pokazala splošna znamenja sepse, se stafilokok seli po krvi v
podkožje in kosti. V podkožju opazimo abscese; v kostnem mozgu dolgih cevastih kosti se
razvije ognojek. Koža postane temno rdeča. Najbolje je izpraskati absces iz kosti in vse kožne
abscese prerezati.
2.4.2 Streptokokna sepsa
Ni več tako pogostna kot je bila nekoč. Po koži opazimo izpuščaje in krvavitve. Pogosto dobi
otrok tudi vnetje ledvic.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
14
2.4.3 Sepsa zaradi infekcije z Escherichia coli
Je najpogostejša oblika sepse. Poleg splošnih znamenj otrok močno bljuva in ima drisko.
Blato je sluzasto, tekoče in zeleno. Otrok kmalu dobi še vsa znamenja meningitisa in v krčih
umre.
2.4.4 Pnevmokokna sepsa
Nastane lahko po hudi aspiracijski pljučnici. Pogosto je otrok zlateničen in dobi meningitis
(napeta mečava, krči, preobčutljivost na zvok, luč in dotik). Pri otroku napravimo
hemokulturo in določimo povzročitelja. Dajemo mu parenteralno antibiotike, po
antibiogramu. Dobi še transfuzijo krvi ustrezne skupine in faktorja Rh. V hudih primerih
lahko le izmenjalna transfuzija ohrani otroku življenje. Organizem krepimo z vitaminom C,
kompleksom vitamina B in kortizonom. Pri slabotnih nedonošenčkih je včasih sepsa zelo
zabrisana. Otrok ne je, izgublja v teži, ima labilne temperature in apnoične krize. Le
hemokultura in laboratorijske preiskave (povečano število levkocitov, zmanjšano število
eritrocitov, mladi levkociti v krvni sliki) in hemokultura nam povedo, da ima otrok sepso.
Le s pravilno in skrbno nego popka in dobro prehrano preprečujemo sepso novorojenčka
(Felc, 2008).
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
15
3 POMEN OSKRBE POPKA
3.1 ZDRAVSTVENA NEGA POPKA V PORODNI SOBI
Ob rojstvu in v prvem mesecu starosti je popek izjemnega pomena, ker obstaja velika
možnost, da se novorojenček preko popka okuži z zanj zelo nevarnimi boleznimi, katere
lahko hudo ogrozijo otrokovo zdravje ali celo življenje. Popkovni krn se drži
novorojenčkovega popka samo kakih pet do šest dni, nato odpade in ostane na popku odprta
rana, ta se zaceli v približno tednu dni. Šele ko je popek popolnoma zaceljen izgubi svoj
pomen.
Popkovnico prekinemo čim prej po porodu, saj ni nobenega razloga za nadaljno povezavo. Če
novorojenčkovo stanje dopušča, prekinemo popkovnico šele, ko preneha utripati, to je 1-5
minut po rojstvu. Donošen novorojenček je v času prekinitve popkovnice lahko na materinem
trebuhu, pri nedonošenčkih pa je priporočljiva nekoliko nižja lega zaradi placentarne
transfuzije. V kolikor pa sta novorojenček in mati ogrožena (izosenzibilizacija krvi po Rh
faktorju, zahteva po oživljanju novorojenčka, težka krvavitev, drugi zapleti pri materi),
zažmemo in prerežemo popkovnico takoj po rojstvu ploda (Pajntar, Novak Antolič, 2004).
Ko prične otrok samostojno dihati- zajoka in /ali popkovnica preneha utripati, zažmemo
(klemamo) popkovnico z dvema peanoma. Preden se popkovnica prereže, namestimo mami in
novorojenčku identifikacijsko zapestnico z enako številko zaporednega poroda, da ne bi prišlo
do morebitne zamenjave novorojenčka. Pri prekinitvi popkovnice moramo strogo uporabljati
sterilne rokavice, instrumente in pripomočke (sterilna sponka, sterilna ligatura, sterilni
zloženci, sterilne škarje popkarice, sterilne vatirane palčke za 6% raztopino kalijevega
hipermanganata). S kazalcem in sredincem leve roke primemo popkovnico pri prvem peanu, s
prstancem in mezincem pri drugem peanu in jo med njima prerežemo s škarjami popkaricami.
Zaradi vse pogostejše udeležbe očetov pri porodu jim je ponujena možnost, da sami prerežejo
popkovino. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo novorojenčka ali matere. S prvim peanom
pritisnemo popkovnico zato, da ne bi novorojenček preko popkovnice izkrvavel, z
drugimpeanom pa preprečimo odtok krvi iz placente. S krvjo napolnjena placenta se namreč
lažje loči od maternice. Če gre za enojajčne dvojčke, bi lahko drugi dvojček izkrvavel skozi
nezažeto popkovnico prvega. Pri nedonošenčkih in ogroženih novorojenčkih je priporočljivo
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
16
popkovnico pritisniti s tremi peani tako, da ostane del popkovnice napolnjen s krvjo, kar
uporabimo za odvzem krvi za preiskave (plinska analiza, krvna skupina, laboratorijski kazalci
vnetja, hemogram, preiskave na okužbo z virusi ali toksoplazmozo) (Zore, 2008).
Popkovnico na novorojenčkovi strani pretisnemo s sponko, ligaturo uporabljamo le izjemoma
(pri zelo tanki ali debeli popkovnici). Sponko previdno namestimo pol do en centimeter nad
kožnim delom popka, odvisno od debeline popkovnice. En centimeter nad sponko
popkovnico skrajšamo. Pri novorojenčkih in nedonošenčkih, kjer je možnost zapletov večja,
sponko namestimo malo dlje od kožnega dela, zaradi možnosti uvajanja popkovnih
(umbilikalnih) katetrov. Rezno ploskev namažemo s 6% raztopino kalijeva hipermangana.
V večini slovenskih porodnišnic popek oskrbijo sterilno na odprt način (ga ne pokrivajo). Ves
čas smo pozorni na vitalnost novorojenčka in morebitne krvavitve iz popka. Ko novorojenčka
zavijemo v pleničko, ostane krn popkovnice izven plenice zaradi lažje in hitrejše prepoznave
morebitne krvavitve. Oskrbljenega otroka čimprej po rojstvu položimo materi v naročje, saj
prvo srečanje matere in novorojenčka ima trojen pomen: vzpostaviti kontakt, prvo dojenje in
preprečevanje izgube toplote (Zore, 2008).
Slika 8: PRIKAZ OSKRBE POPKA
Vir: Oskrba popka (internet, bl)
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
17
3.2 ZDRAVSTVENA NEGA POPKA NA ODDELKU
Zdravstvena nega popka predstavlja proces, ki v slovenskem prostoru in slovenskih
porodnišnicah nima predpisanih enotnih navodil za sam postopek enotnih metod dela (pokrit
ali odprt način) in uporabo sredstev za dezinfekcijo (posipavanje z antibiotičnimi praški,
fiziološka raztopina, 70% alkohol, kalijev permanganat,…) Leta 2000 je v ljubljanski
porodnišnici potekala študija o čiščenju in celjenju popka. Rezultati so pokazali, da fiziološka
raztopina ne podaljša sušenja popkovnega krna in da je koži bolj prijazna kot 70% alkohol.
Pokazalo se je, da tudi nameščanje ligatur na že suh krn ni potrebno, vendar se prevezovanje
že suhega krna popkovine še naprej izvaja zaradi lažjega rokovanja in občutka varnosti s
stališča mater, ki že negujejo svojega otroka (Verbič, 2005).
V večini slovenskih porodnišnic izvajajo zdravstveno nego popka na odprt način (odkrit krn
popkovine) in s 70% alkoholom. Na oddelku izvajajo zdravstveno nego novorojenčka v sobi
poleg matere. Ob tem izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno vzgojo. Matere poučimo ter
naučimo negovanja novorojenčka in čiščenje popka. Krn popkovine je že ob rojstvu
koloniziran z bakterijami in čeprav se njihova količina lahko zmanjša s čiščenjem, je še vedno
mesto, ki je nagnjeno k infekcijam. Glavni povzročitelj infekcije popka (omphalitis) so
Stafilokok aureus, Koliformni bacili in Beta hemolitični streptokok. Normalno je v okolici
popka nekaj rdeče kože še potem, ko popkovina odpade, toda kakršenkoli znak infekcije, na
primer izločanje gnojnega izcedka, zahteva opazovanje. Prav tako kot poškodba v okolici
popka je tudi veliko tveganje sistemske razširitve infekcije (Novosel - Sever, 2006).
Prvi in drugi dan po rojstvu je na krnu popka nameščena sponka. Sponka je sestavljena iz
zarezic in varnostnega zatiča, da ne zdrsne in se samodejno ne odpre. Drugi dan jo
zamenjamo z ligaturo, ker se sponka težko dobro očistimo mekonija in sekreta, ki ga izloča
želatinasto tkivo (Whartonov žele), pa tudi popkovina se stanjša. Uporabljamo sterilne
zložence, fiziološko raztopino, sterilno ligaturo, klešče za sponko, škarje, rokavice (za svojo
in novorojenčkovo zaščito uporabljamo rokavice za enkratno uporabo, pri natrgani ali
krvaveči popkovini in spremembah na koži okoli popka, pa uporabljamo sterilne rokavice)
(Zore, 2008).
Najprej pripravimo prostor, pult in material. Prezračen prostor segrejemo na 22 do 24 stop.C
in poseg razložimo novorojenčkovi mami. Higiensko si umijemo roke in osušene razkužimo.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
18
Na čistem pultu, kamor položimo novorojenčka, imamo pripravljeno perilo in vse potrebščine
za umivanje, anogenitalno nego in perilo za previjanje. Ločimo čisti in nečisti del. Po
higenizaciji novorojenčka si roke umijemo in razkužimo. Na osušene roke namestimo
rokavice. Z eno roko podržimo sponko in jo z občutkom nekoliko odmaknemo
(privzdignemo). S fiziološko raztopino navlaženimi zloženci z enkratnimi potegi obrišemo in
očistimo krn popkovine. Pod sponko, čim bliže kožnemu delu popkovine, namestimo ligaturo
in jo z občutkom zadrgnemo. Preden zavežemo še drugi vozel, še enkrat preverimo
namestitev ligature. Ligaturo s škarjami prikrajšamo. Nato z eno roko fiksiramo sponko tako,
da je med otrokom in sponko naša dlan. S posebnimi kleščami za sponke odščipnemo sponko
in jo odstranimo. Pazimo, da ne poškodujemo kože in ne zatrgamo popkovine. Po potrebi krn
še enkrat očistimo. Zdravstvena nega popka izvajamo na odprt način, krn popkovine ne
pokrivamo. Pozorni smo na morebitno krvavitev iz popka, poškodbo ali druge spremembe v
okolici popka (Zore, 2008).
Zdravstveno nego popka izvajamo po vsakem jutranjem umivanju in ob vsaki higenizaciji in
previjanju novorojenčka. Ligaturo menjamo vsak dan, če je potrebno, tudi pogosteje. Krn
popkovine se suši in tanjša, ligatura postane ohlapna in prepojena z izločki popkovine. Bolj
pogosto ko čistimo in menjamo ligaturo, hitreje krn popkovine odpade. Ko le – ta odpade,
ostane vlažno dno popka, ki še nekaj časa rosi in se počasi epitelizira. Dno popka čistimo s
sterilnimi zloženci in fiziološko raztopino. Razmaknemo kožni del popka in z zložencem
obrišemo dno popka. Ne uporabljamo vatiranih palčk, ker bi predrli in poškodovali tanko
opno popkovnega dna, ki se je šele pričela epitelizirati (Verbič, 2005).
3.2.1 POMEN ROOMING –IN PRI OSKRBI POPKA
Rooming- in pomeni sobivanje matere in otroka. Večina slovenskih porodnišnic daje možnost
sobivanja matere in novorojenčka. Prednosti takšne ureditve je več. Najbolj je seveda
poudarjen pristen kontakt otroka in matere že od samega poroda naprej. Matere se začnejo
privajati na novorojenčka, se ga naučijo opazovati in ugotavljati njegove potrebe. Medicinske
sestre jim pri vsem pomagajo, poučujejo in svetujejo. Novorojenček je ob materi štiriindvajset
ur, kar zagotavlja hranjenje po želji in ne po predpisanem urniku ter omogoča, da se mati in
otrok spoznavata. Mati se ob pomoči medicinskih sester nauči pravilne nege novorojenčka in
začne tudi sama negovati svojega otroka. Po odpustu iz porodnišnice v domače okolje se bo
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
19
tako počutila bolj varno in samozavestno.Materam omogočimo počitek tako, da medicinske
sestre sodelujejo in pomagajo pri nočnem hranjenju, da se te čim manj utrujajo. Prav tako
prva dva dni jutranjo nego novorojenčka izvajajo medicinske sestre. Ob tem pa ves čas
opravljajo zdravstveno vzgojno delo. Rooming-in ne pomeni manj dela za zdravstvene
delavce z mislijo da matere same skrbijo za otroke. Dela je kvečjemu več, saj medicinske
sestre poleg tega, da otroke negujejo, morajo prevzeti še pomembne naloge iz zdravstvene
vzgoje in matere naučiti, jih vzpodbujati, prikazovati postopke, opozarjati in popravljati
eventuelne napake ( Hoyer, 2001).
3.3 VLOGA ŠOLE ZA STARŠE
Šola za starše je pomembna za promocijo zdravja in aktivno skrbi za zdravje v predporodnem
obdobju. Obisk šole za starše je priporočljiv za prvič in ponovno noseče ženske in njihove
partnerje, ter za posebej ogrožene skupine nosečnic (mladostnice, socialno-ekonomsko
ogrožene nosečnice, nosečnice z zdravstvenimi tveganji ipd.). Predporodna zdravstvena
vzgoja je pomembna preventivna aktivnost za zagotovitev optimalnega perinatalnega
zdravstvenega varstva. Program šole za starše je sestavljen iz tematskih predavanj, ki
obravnavajo različne teme od nosečnosti do poroda in med drugim tudi o prehrani in dojenju
(tehnike dojenja, dodatki k prehrani, položaji pri dojenju,oskrba popka …) (Njenjić, 2007).
Če želimo uspeti, da bo novorojenček pravilno negovan moramo mater o tem poučiti že pred
porodom. Poučiti jo moramo o pravilni oskrbi popka, o morebitnih zapletih in kako jih
preprečiti. Razložiti jim moramo na preprost, razumljiv način, da bodo razumele in osvojile
tehnike oskrbe popka. Pri tem lahko uporabimo skupinsko ali individualno metodo
izobraževanja, predvsem svetovanje je način dela z ljudmi, ko spoznavamo njihove občutke
in jim pomagamo pri odločitvah. Svetovalne spretnosti so pomembne na vseh področjih
zdravstvene vzgoje in ne samo pri svetovanju o oskrbi popka. Proces zdravstvene vzgoje pri
oskrbi popka je močno skoncentriran v obdobju nosečnosti, poroda in v prvem mesecu
otrokove starosti, saj po tem obdobju popek odpade in zaceli. Tako postane popek
nepomemben. Nosilci izobraževanja so diplomirane medicinske sestre, babice in zdravniki.
Sodelujejo pa tudi vsi drugi zdravstveni delavci, ki imajo opravka z nosečnico in kasneje z
materjo in njeno družino. Medicinske sestre bi se morale zavedati, da niso medicinske sestre
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
20
samo v službi, temveč lahko s svojim znanjem pripomorejo k izobraženosti nosečnic in mater
(Hoyer, 2005).
3.4 VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE
Otročnico in novorojenčka obišče patronažna medicinska sestra naslednji dan po odpustu iz
porodnišnice, saj tako zagotovi kontinuirano zdravstveno nego. V Mariboru je otročnica
seznanjena z obiskom patronažne medicinske sestre že v porodnišnici, kjer se z večino
otročnic pogovori patronažna medicinska sestra, ki prevzema dnevne odpuste otročnic z
novorojenčki. Tako je zagotovljena koordinacija z medicinskimi sestrami porodnišnice in
pediatri – neonatologi. Ker je za življenje in zdravje novorojenca najbolj občutljivih prvih
deset dni življenja, so ponovni obiski novorojenca in otročnice še kako pomembni. Ponovne
obiske patronažne medicinske sestre opravljajo glede na negovalno anamnezo novorojenčka
in celotne družine, torej glede na dejanske potrebe novorojenca in otročnice, seveda ob
upoštevanju strokovne odločitve medicinske sestre. Pri tem moramo upoštevati število
dogovorjenih obiskov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Frekvenca ponovnih
obiskov mora biti prvih deset dni pogostejša, ker je novorojenec v tem obdobju še posebej
občutljiv in se še vedno prilagaja na nove pogoje življenja zunaj maternice, zato jih izvajamo
čim pogosteje, najbolje vsak drugi dan (Likar, 2005).
Slika 9: OBISK NA DOMU
Vir: Obisk medicinske sestre (internet, bl)
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
21
3.5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OTROŠKI POSVETOVALNICI
Posvetovalnica za otroke je namenjena zdravim dojenčkom in otrokom od 0 do 18 mesecev in
sicer je namenjena ugotavljanju telesnega in duševnega zdravja s ciljem zgodnjega odkrivanja
bolezni in motenj, ko te še niso očitne, da bi tako dosegli možnost zgodnjega ukrepanja,
zdravljenja in rehabilitacije. Prav tako je namenjena odkrivanju neugodnih socialnih
dejavnikov in nezdravih življenjskih navad v družini ali v okolju, v katerem otrok živi (Brcar,
Seher- Zupančič, 2004).
V posvetovalnici spremljajo rast in razvoj otroka celostno. Rezultati se vpisujejo v
zdravstveni karton. Pri vsakem obisku otroka stehtajo, mu izmerijo telesno dolžino, obseg
glave in prsnega koša. Posebno pozornost posvečajo gibalnim funkcijam, rasti zobovja in
psihofizičnim funkcijam. Če pri tem opazijo kakšne koli spremembe, reagirajo z ustreznim
individualnim svetovanjem, napotitvijo v drugo ustanovo ali naročijo na namenski pregled,
kjer preverijo, če je bil ukrep uspešen ali ne (Pašek, 2003).
Starši z otrokom prvič obiščejo otroško posvetovalnico okoli prvega meseca otrokove starosti.
Z organizacijskim vidikom otroških posvetovalnic in možnostjo izbire otroškega zdravnika jih
starše že predhodno seznani patronažna medicinska sestra.
V posvetovalnici staršem svetujejo glede pravilne nege dojenčka, pravilne prehrane, seveda
poudarijo izključno dojenje do šestega meseca starosti dojenčka. Seznanijo jih tudi nadaljnjih
obiskih v posvetovalnici, o planu obveznega cepljenja, možnostih dodatnega zaščitnega
cepljenja, kot na primer proti Rota-virusu. Starši dobijo tudi navodila v zvezi z
preprečevanjem rahitisa, slabokrvnosti in pojavu zobne gnilobe.
Kar se pa tiče oskrbe popka pa ponavadi v tem obdobju ni več pomembna, saj prinesejo
dojenčka na prvi pregled v posvetovalnico v starosti enega meseca, ko je popek že popolnoma
zaceljen. Le izjemoma, če starši opazijo kakšne spremembe na popku obiščejo posvetovalnico
prej. Takrat pa se zdravnik odloči za nadaljnjo obravnavo glede na klinične znake otroka.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
22
4 OBLIKOVANJE STANDARDOV
Kakovost zdravstvene nege temelji na filozofiji, ki odgovarja na vrsto vprašanj, s katerimi se
srečuje vsak izvajalec zdravstvene nege. Sem spadajo vprašanja o profesiji, njenih ciljih,
odnosih med izvajalci zdravstvene nege in bolniki, o raziskovalnem delu, managementu,
sodelovanju v timih, o izobraževanju in različnih vrednotah. Vrednote so pomemben del
posameznikove osebnosti in tudi poklicnih skupin-izvajalcev zdravstvene nege. Med seboj se
prepletajo in lahko odločilno vplivajo na delo in usmeritve v skupini. Vrednote zdravstvene
nege temeljijo na etičnih načelih, kot so človeško dostojanstvo, enakost, solidarnost in
strokovna etika.
Vizija kakovosti zdravstvene nege temelji na dejstvu, da se zdravstvena nega opira na teorijo
in je usmerjena k doseganju takih izidov pri bolniku, da jih je možno izmeriti. Izvaja de na
osnovi procesa zdravstvene nege z ugotavljanjem bolnikovih potreb po zdravstveni negi,
identificiranjem negovalnega problema, načrtovanjem, izvajanjem negovalnih intervecij in
vrednotenjem glede na stopnjo doseganja ciljev.
Za oblikovanje standardov v zdravstveni negi so najbolj kompetentni izvajalci zdravstvene
nege. Oblikovanje standarda mora slediti natančnim strokovnim smernicam zdravstvene nege.
V standardu mora biti opisana tista zdravstvena nega, ki jo po strokovnih in znanstvenih
dognanjih in v okviru razpoložljivih sredstev lahko ponudimo celotni skupini obravnavanih
bolnikov (Filej, Kadivec, Zupančič, 2000).
Standard je v krogu izvajalcev dogovorjena raven zdravstvene nege. Z njim skušamo doseči
popolnost, čim večjo strokovnost in poenotenost dela. Standard je zaželjena in dosegljiva
stopnja zdravstvene nege v primerjavi z dejansko izvedenim delom. Kriterij je objektiven,
merljiv element standarda. Kriteriji standarda morajo biti:
- primerni,
- razumljivi,
- merljivi,
- sprejemljivi,
- dosegljivi.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
23
V vsakem standardu oblikujemo tri tipe kriterijev:
- strukturni(pogoji za delo) – opisujejo vire, ki so potrebni za uspešno izvedbo dela:
prostori, oprema, osebje(število, izobrazba), material.
- procesni (izvedba dela) – se nanašajo na izvedbo korakov, ki jih bodo izvajalci
standarda opravili, da bi dosegli določene izide. Opisujejo, kaj in kako bo kdo delal.
- izzidni – opisujejo želene rezultate zdravstvene nege in se nanašajo na bolnikovo
vedenje in počutje, bolnikovo znanje o bolezni, zdravstveno stanje (npr.:nižanje
temperature, preprečevanje infekcij, lajšanje bolečine), na zadovoljstvo z izvedenimi
postopki zdravstvene nege (Filej, Kadivec, Zupančič).
Oblikovanje kriterijev za pogoje dela, izvedbo dela in izide nam daje celovit vpogled v
kakovost, ki bi jo radi dosegli. Najbolj kompetentni oblikovalci standardov so izvajalci
zdravstvene nege sami. Tako standarde kot kriterije oblikuje samostojna poklicna skupina,
katere članice so medicinske sestre, strokovnjakinje za posamezno področje zdravstvene nege.
Skupina izbere vodjo in o svojih napredkih v zagotavljanju kakovosti obvešča nadrejene.
Oblikovanje standarda mora slediti natančnemu, strokovnemu postopku. Standardi morajo biti
smiselna zgradba znanstveno potrjenih dejstev, uporabnih za vsakdanje delo. Postopek
oblikovanja standarda poteka tako, da najprej poiščemo dostopno literaturo o obravnavani
snovi, ocenimo znanstveno vrednost in možnost uporabe ugotovitev pri razumevanju
obravnavane snovi. S standardi dosežemo zmanjšanje nepotrebnega odstopanja v opravljanju
zdravstvene nege. Bolniku zagotovimo, da bo vedno pri vsakem izvajalcu deležen najboljše
možne zdravstvene nege, in medicinski sestri daje možnost, da se pri pogajanju z bolnikom
lahko sklicuje na strokovno utemeljena merila in smernice. Končna oblika standarda mora biti
izdana kot posebna publikacija, dostopna vsem izvajalcem. Že med pripravo je potrebno
posvetiti posebno pozornost prenašanju priporočila v vsakdanje delo. Veljavnost standarda je
določena tudi z razvojem znanstvenih spoznanj, zato jih je potrebno vedno znova dopolnjevati
(Filej, Kadivec, Zupančič, 2000).
S standardi ne opisujemo niti povprečne niti idealne zdravstvene nege, pač pa tisto, ki jo po
strokovnih in znanstvenih dognanjih in v okviru razpoložljivih sredstev lahko ponudimo
celotni skupini obravnavanih bolnikov. Ko je standard sprejet, je zavezujoč in vsako
odstopanje je potrebno utemeljevati. Zato pa velja, da morajo biti standardi uresničljivi, sicer
izgubijo verodostojnost. Veljavni standardi morajo biti dostopni vsem medicinskim sestram v
zavodu (Filej, Kadivec, Zupančič,2000).
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
24
4.1 STANDARD OSKRBE POPKA
� IZVAJALCI: diplomirana medicinska sestra ali diplomirani zdravstvenik, zdravstveni
tehnik.
� ŠTEVILO IZVAJALCEV: 1 diplomirana medicinska sestra ali zdravstveni tehnik
� OPREMA IN PRIPOMOČKI:
• previjalna miza,
• delovni pult s tekočo vodo,
• čiste bombažne rjuhe ali plenice,
• čiste bombažne krpice za nego otroka,
• pladenj za material,
• ledvička,
• zaščitne lateks rokavice za enkratno uporabo,
• sterilni zloženci 5cm (2-3 kom),
• mikropor (šir. 1 cm),
• fiziološka raztopina,
• razkužilo za delovne površine,
• razkužilo za roke,
• tekoče milo za roke,
• papirnate brisače,
• koš za smeti,
• koš za umazano perilo.
� PROSTOR: soba za intervencije.
� ČAS IZVAJANJA POSEGA: 5-10 minut
� METODA DELA: čista metoda dela.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
25
� ZAHTEVANO ZNANJE:
• znanje o zdravstveni negi novorojenca,
• znanje o fiziološkem zdravljenju popka,
• znanje o pravilnem rokovanju z otrokom,
• znanje o preprečevanju infekcij in bolnišničnih okužb.
� LITERATURA: učbeniki zdravstvene nege, članki v strokovnih revijah, strokovne
knjige.
� DOKUMENTIRANJE: negovalna dokumentacija in zdravstveni karton.
Slika 10: PRIPOMOČKI ZA OSKRBO POPKA
Vir: foto Bolarič, (2009)
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
26
4.1.1 Cilji usmerjeni na otroka
• otrok bo po toaleti popka imel čist predel intervencijskega področja in
nepoškodovan krn popka;
• otrok ne bo imel težav zaradi bolnišničnih okužb;
• otrok bo med izvajanjem intervencije varen v rokah izvajalca;
• otrok bo med in po izvajanju zdravstvene nege popka ostal razpoložen.
4.1.2 Cilji usmerjeni na starše
• starši bodo seznanjeni s potekom normalnega celjenja popka in znaki oziroma
spremembami ob pojavu patoloških procesov;
• starši bodo samostojno opravljali ustrezno toaleto popka doma;
• starši bodo seznanjeni s pravilno pripravo prostora in vzdrževanjem higiene pri
tem;
• starši bodo obvladali pravilno rokovanje z otrokom in varnostne ukrepe pred
nezgodami.
4.1.3 Cilji usmerjeni na medicinsko sestro
• preprečena bo okužba popka;
• preprečene bodo poškodbe samega krna popka med in po intervenciji;
• rokovanje z otrokom bo pravilno ves čas intervencije;
• izvajana bo kvalitetna zdravstvena vzgoja staršev s sočasno demonstracijo med
samo intervencijo;
• preprečene bodo intrahospitalne infekcije.
4.1.4 Zaporedje izvajanja intervencije zdravstvene nege popka pri novorojencu
• Oskrbo popka izvajamo jo po vsakem umivanju in kopanju ter previjanju
novorojenca do zacelitve popka.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
27
• Prezračeno sobo za intervencije ogrejemo na temperaturo 22-23 stopinj Celzija.
• Delovni pult razkužimo z ustreznim antiseptičnim sredstvom in ga prekrijemo s
čisto bombažno rjuho ali plenico.
• Na pladenj si pripravimo potreben material in pripomočke za čiščenje popka.
• Higiensko si umijemo roke in jih razkužimo z ustreznim sredstvom (npr.
Sekusept plus).
• Nadenemo si rokavice za enkratno uporabo.
• Otroka položimo v hrbtni položaj in ga previdno slečemo od pasu navzdol.
• V primeru, da je otrok odvajal, mu izvedemo anogenitalno nego z vodo, milom
in čistilnimi krpicami.
• Zloženec odstranimo s predela popka.
• S sterilnimi zloženci (predhodno navlaženimi s fiziološko raztopino) z enkratnim
krožnim potegljajem kožo okoli popka nežno očistimo.
• Očistimo sam popek s sterilnimi zloženci (predhodno navlaženimi s fiziološko
raztopino) z enkratnim potegom tako, da ga z levo roko razpremo, z desno pa
očistimo dva do trikrat oziroma dokler ni čist.
• Snamemo si rokavice in si roke razkužimo.
• Otroka povijemo in oblečemo.
• Higiensko si umijemo roke.
• Negovalno intervencijo časovno omejimo na 5-10 minut.
4.1.5 Cilji zdravstvene nege
• Otrokov popek se bo brez dodatnih infekcij in eventualnih poškodb popkovnega
krna zacelil najkasneje v 14-ih dneh.
• Popkovna brazgotina bo suha, brez izcedka.
• Otrokovo psihofizično razpoloženje se ne bo poslabšalo med in takoj po
intervenciji.
• Otrok bo v rokah medicinske sestre popolnoma varen ves čas zdravstvene nege
popka.
• Starši bodo z osvojenim znanjem, ki jim ga nudimo ob vsakodnevnih
intervencijah, ravnali povsem samostojno in odgovorno tudi doma.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
28
• Starši bodo spoznali fiziološki potek celjenja popka.
• Starši bodo samostojno izvajali negovanje popka doma s pravimi materiali in
sredstvi, v pravilno pripravljenem prostoru in pravilnem časovnem zaporedju.
• Starši bodo ob skupnem učenju prevzeli tehniko pravilnega ravnanja z otrokom
ves čas negovanja in pestovanja.
• Starši bodo poznali pomen umivanja rok pred in po negovanju otroka.
• Starši bodo poznali možne komplikacije za čas celjenja popka, pri katerih je
potrebna intervencija medicinskega osebja.
• Starši bodo zadovoljni in pomirjeni ob odhodu domov.
Starši bodo najboljši učitelji in vzgojitelji za zdravo življenje in humane odnose, če bodo v
odnosu do sebe in drugih ljudi vedeli, kako naj ravnajo. Odgovornost za življenje otroka se
začenja v odgovornosti za lastno zdravje in življenje. Zdravi starši ki se zavedajo svoje
odgovornosti za zdravje še nerojenega otroka, bodo otroka načrtovali v najugodnejšem času.
Zavedati se moramo pomena žive govorjene besede, njene enkratnosti in neponovljivosti.
Čim bolj bo prepričljiva tem bolj bo učinkovita. Izgovorjenega praktično ne moremo
popraviti, lahko pa damo pacientu – staršem moč, voljo in energijo, hkrati pa mu ali jim,
lahko vse to z eno samo besedo odvzamemo (Drmol-Hvala, 2001).
Sporočila medicinske sestre morajo biti jasna, konkretna, nedvoumna, ker je točnost prenosa
informacij v zdravstveni negi zelo pomembna. Praviloma ustvarimo možnosti za prijazno
vzdušje, če:
• smo na valovni dolžini s pacientom – v našem primeru starši,
• pokažemo naklonjenost,
• gojimo stik z očmi,
• pacienta poslušamo,
• ga upoštevamo (na primer s prikimavanjem, pritrjevanjem, priznanjem,
smehljajem),
• govorimo zanimivo in razumljivo.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
29
5 EMPIRIČNI DEL
5.1 NAMEN
Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno nego popka in z raziskavo ugotoviti ali
matere poznajo pravilno oskrbo popka, ali se zavedajo njenega pomena in kje so pridobile
največ infomacij o oskrbi popka.
5.2 CILJI
- Ugotoviti, ali so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi popka od medicinskih
sester v porodnišnici
- Ugotoviti, ali so se matere počutile varneje, če je novorojenčkov popek pokrit.
- Ugotoviti, ali je delež okužb zanemarljiv.
5.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
HIPOTEZA 1: Predvidevamo, da so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi popka od
medicinskih sester v porodnišnici.
HIPOTEZA 2: Predvidevamo, da so se matere počutile varneje, če je novorojenčkov popek
pokrit.
HIPOTEZA 3: Predvidevamo, da je delež okužb popka zanemarljiv.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
30
5.4 PREISKOVANCI IN METODE
Raziskava je bila izvedena med 60 materami, v otroški posvetovalnici v Slovenskih Konjicah,
v času od junija do septembra 2008. Za izvajanje anketnega vprašalnika smo pridobili
dovoljenje Damirja Dabranina dr. spec. ped.
Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje metode dela:
- študijo ustrezne literature,
- deskriptivno metodo dela,
- metodo zbiranja podatkov (anketni vprašalnik, ki je vseboval šestnajst vprašanj
odprtega in zaprtega tipa, na katerega je bil možen en odgovor ali pisni opis
odgovora).
5.5 OBDELAVA PODATKOV
Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s ferkvenčno
distribucijo in grafično prikazanjostjo. Rezultati so obdelani s pomočjo računalniških
programov Microsoft Office Word 2003 in Microsoft Office Excel 2003.
.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
31
6 REZULTATI RAZISKAVE
Graf 1: STAROST ANKETIRANIH MATER
Največje število anketiranih mater, ki so prvič obiskale otroški posvetovalnico, jih je bilo
starih 27-32 let 24 (45%), starih 22-26 let jih je bilo 21 (35%), v starosti 33-38 let, 6 (8%), 39-
44 let, 5 (7%) in od 16-21 let, 4 (5%).
Graf 2: IZOBRAZBA MATER
Največ anketiranih mater, ima srednješolsko izobrazbo je 31 (51%), 15 (25%) ima
visokošolsko izobrazbo, sledi 7 (12%) višješolsko izobrazba, 4 (7%) mater ima univerzitetno
izobrazbo.
STAROST
5%
35%
45%
8% 7% 0% 16-21 let
22-26 let
27-32 let
33-38 let
39-44 let
več
IZOBRAZBA
51%
12%
25%
7% 5% srednješolska
višješolska
visokošolska
univerzitetna
drugo
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
32
Graf 3: OBISK ŠOLE ZA STARŠE
48 (80%) mater je obiskovalo šolo za starše, medtem ko 12 (20%) mater šole ni obiskovalo.
Graf 4: INFORMACIJE O NEGI POPKA V ŠOLI ZA STARŠE
Dovolj informacij o negi popka je v šoli za starše dobilo 50 (83%) anketiranih mater, 10
(17%) mater pa ni bilo dovolj informiranih o negi popka.
OBISK ŠOLE ZA STARŠE
80%
20%
da
ne
INFORMACIJE O NEGI POPKA V ŠOLI ZA STARŠE
83%
17%
da
ne
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
33
Graf 5: DNEVI HOSPITALIZACIJE OTROKA
27 (45%) anketiranih mater je bilo hospitaliziranih štiri dni, 22 (37%) mater tri dni, 11 (18%)
je bilo hospitaliziranih več dni.
Graf 6: DAN ODPADA POPKA
Kdaj je popek odpadel, je 20 (34%) mater navedlo, da peti dan, 11 (18%) mater je navedlo
odpad popka tretji dan, 9 (15%) mater je navedlo odpad popka šesti dan, 5 (8%) mater je
navedlo odpad popka dvanajsti dan, 4 (7%) mater deseti dan.
DNEVI HOSPITALIZACIJE OTROKA
37%
45%
18%
3 dni
4 dni
več
DAN ODPADA POPKA
3% 5%
18%
34%
15%
5%5%
7% 8%
ne vem
2 dan
3 dan
5 dan
6 dan
7 dan
8 dan
10 dan
12 dan
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
34
Graf 7: POMEBNOST OSKRBE POPKA
Zakaj je pomembna nega popka je 56 (93%) anketiranih mater izrazilo, da vedo, le 4 (7%)
matere ne vedo.
Graf 8: SPREMEMBE PRI CELJENJU POPKA
Spremembe pri celjenju popka 53 (88%) anketiranih mater ni opazilo, le 7 (12%) anketiranih
mater je opazilo spremembe pri celjenju popka.
POMEBNOST OSKRBE POPKA
93%
7%
da
ne
SPREMEMBE PRI CELJENJU POPKA
12%
88%
da
ne
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
35
Graf 8a: OPIS SPREMEMB PRI CELJENJU POPKA
Da se je popek zagnojil je ocenilo 6 (86%) anketiranih mater, krvaveč popek pa je ocenila 1
(14%) mati.
Graf 9: PRISOTNOST MATERE PRI NEGI OTROKOVEGA POPKA V PORODNIŠNICI
Pri negi otrokovega popka v porodnišnici je bilo prisotnih 51 (85%) anketiranih mater, 9
(15%) anketiranih mater pa ni bilo prisotnih.
OPIS SPREMEMB PRI CELJENJU POPKA
86%
14%
popek se je zagnojil
krvaveč popek
PRISOTNOST MATERE PRI NEGI OTROKOVEGA POPKA V PORODNIŠNICI
85%
15%
da
ne
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
36
Graf 10: POZNAVANJE SREDSTEV ZA ČIŠČENJE POPKA
58 (97%) mater pozna sredstva za čiščenje popka, le 2 (3%) materi ne vedo s čim očistiti
popek.
Graf 11: NAČIN OSKRBE POPKA
32 (53%) mater ocenjuje, da je bolje, če popek ni pokrit, 28 (47%) mater je ocenilo, da je
bolje, da je popek pokrit.
NAČIN OSKRBE POPKA
47%
53%
da
ne
POZNAVANJE SREDSTEV ZA ČIŠČENJE
POPKA
97%
3%
da
ne
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
37
Graf 11a: OPIS PREDNOSTI POKRITEGA POPKA
Na to vprašanje je odgovarjalo le 28 mater, od katerih je 21 (73%) ocenilo, da pokriti popek
zmanjša možnost infekcije, 4 (13%) mater meni, da je potrebno pokriti, ker je to odprta rana.
Sledili so še odgovori, da je bolj higienično, kar jih je menilo 2 (9%) mater, zaščitenost
popka sta odgovorili 1 (4%).
Graf 12: DOVOLJ INFORMACIJ O NEGI POPKA V PORODNIŠNICAH
46 (77%) mater je dobilo dovolj informacij o negi popka v porodnišnici, medtem ko 14 (23%)
mater ni pridobilo dovolj informacij.
OPIS PREDNOSTI POKRITEGA POPKA
73%
13%
9% 4%1%
zaradi infekcije
ker je odprta rana
bolj higienično
zaščiteno
zaradi prehladačrevesja
DOVOJ INFORMACIJ O NEGI POPKA V PORODNIŠNICI
77%
23%
da
ne
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
38
Graf 13: DOVOLJ INFORMACIJ OD PATRONAŽNIH MEDICINSKIH SESTER O NEGI
POPKA
52 (87%) mater je pridobilo s strani patronažnih medicinskih sester dovolj informiranih o negi
popka, 8 (13%) mater pa ni bilo dovolj informiranih.
Graf 14: SAMOSTOJNOST PRI NEGI NOVOROJENČKA
Vse anketirane matere samostojno neguje svojega otroka.
DOVOLJ INFORMACIJ OD PATRONAŽNIH MS O NEGI POPKA
87%
13%
da
ne
SAMOSTOJNOST PRI NEGI NOVOROJENČKA
100%
0%
da
ne
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
39
Graf 15: PRIDOBLJENE INFORMACIJE O NEGI POPKA
19 (31%) mater je dobilo največ informacij od medicinskih sester v porodnišnici, 16 (26%)
mater je dobilo od patronažnih medicinskih sester, 8 (13%) mater v šoli za starše, prav tako je
8 (13%). Drugi odgovori, ki so še sledili so bili: 4 (7%) mater je informacije pridobilo pri
pediatru. Enak odstotek 4 (7%) iz časopisov, revij, le 2 (3%) anketirani materi so informacije
prejele drugje.
PRIDOBLJENE INFORMACIJE O NEGI POPKA
7% 13%
31%26%
13%7% 3%
časopisi,revije
šola za starše
MS v porodnišnici
patronažna MS
Ms v otroškem disp.
pediatru
drugo
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
40
Graf 16: KORISTI INFORMACIJ O NEGI POPKA
Na to vprašanje so anketirane matere odgovarjale opisno. Obrazložile so pri čem so jim
koristile pridobljene informacije o oskrbi popka. Njihovi podani odgovori so bili zelo različni.
29 (48%) mater je ocenilo, da so jim pridobljene informacije koristile pri negi otroka, 12
(20%) mater je opisalo pomoč kot zelo dobro, 9 (15%) mater je navedlo, da je pomoč pri negi
popka v korist otroku. 5 (9%) mater je navedlo, da jih ni bilo strah, 3 (5%) matere so ocenile,
da se popek bolje celil, le 2 (3%) materi sta zgolj opazovali pri negi popka.
KORISTI INFORMACIJ O NEGI POPKA
15%
20%
48%
9% 3% 5% v korist otroka
zelo dobro
pri negi
ni me bilo strah
da je bolje celil
pri opazovanju
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
41
7 RAZPRAVA
S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med materami, ki so s svojimi novorojenčki
prvič obiskale posvetovalnico v zasebni otroški ambulanti v Slovenskih Konjicah, od meseca
junija do meseca septembra 2008, smo poskušali ugotoviti pomembnost oskrbe popka. Matere
potrebujejo pomoč in podporo pri oskrbi popka ter strokovne nasvete zdravstvenih delavcev,
kateri pa morajo biti dovolj strokovno izobraženi, da jim lahko le-to tudi nudijo. Zdravstveni
delavci se dnevno srečujemo z materami novorojenčkov, zato je zelo pomembno, da znamo
pozorno prisluhniti njihovim težavam. S primernim in empatičnim odnosom, jim moramo
nuditi oporo in pomoč pri premagovanju težav in dilem, s katerimi se srečujejo v prvih dneh
po porodu. Mnoge ženske, ki prvič postanejo matere, jih velikokrat skrbi ali bodo znale
pravilno negovati svojega novorojenčka, da mu bo prijetno v novem okolju izven maternice.
Nekatere postanejo preveč zaskrbljene in zaradi tega nespočite, zaspane in razdražljive.
Nekatere celo zapadejo v poporodno depresijo.
V raziskavo je bilo vključenih šestdeset mater novorojenčkov, ki so prvič obiskale otroško
posvetovalnico, od meseca junija do septembra 2008. Glede na doseženo izobrazbo smo jih
ločili na tiste, ki imajo srednješolsko ali več kot srednješolsko izobrazbo.
Najpogostejša starost anketiranih mater se je gibala med 27. in 32. letom, in večina je imela
srednješolsko izobrazbo. Iz analize anketnih vprašalnikov je bilo razvidno, da so bile matere
z višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo bolj seznanjene s pravilno oskrbo popka. Tako
stopnja izobrazbe matere (osnovnošolska, srednješolska, višješolska ali univerzitetna)
pomembno vpliva pri odločitvah glede nege novorojenčka.
Večina mater je odgovorilo, da se zavedajo pomena oskrbe popka, po zaslugi informacij ki so
jih pridobile od medicinskih sester v šoli za starše, medicinskih sester v porodnišnici, seveda
pa tudi od patronažnih medicinskih sester.
Kar 83 odstotkov mater je obiskovalo šolo za starše, kar pomeni, da si je večina želela
pridobiti informacije o negi otroka že pred rojstvom. Prednost šole za starše je, da nosečnice
in njihovi partnerji spoznajo nego novorojenčka in se seznanijo tudi z oskrbo popka. V 17
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
42
odstotkih pa matere niso bile zadovoljne s podanimi informacijami. Podatek ni presenetljiv,
saj nosečnice v tem obdobju bolj zanima, kako bodo rodile, kot pa informacije o negi otroka.
Največ jih je iz porodnišnice po porodu bilo odpuščenih četrti dan, to je 45 odstotkov. Tretji
dan po porodu je zapustilo porodnišnico 37 odstotkov, več dni pa je bilo hospitaliziranih 18
odstotkov mater in novorojenčkov. Iz tega vidimo, da so novorojenčki kaj hitro odpuščeni v
domačo oskrbo, kjer so matere prepuščene sam sebi in se morajo same spoprijeti z oskrbo
novorojenčka. Zato je osveščenost in poučenost staršev izrednega pomena.
V porodnišnici je njihov novorojenček štiriindvajset ur bival z njimi, tako so imele možnost
opazovati zdravstveno osebje pri delu. Lahko so jih vprašale o nejasnostih v zvezi z nadaljnjo
oskrbo otroka v domačem okolju. Po svoji željah in močeh pa so tudi same sodelovale pri
negi novorojenčka, saj je kar 85 odstotkov mater odgovorilo, da so bile prisotne pri oskrbi
otroka. V večini primerov so bile poučene s čim se popek neguje, na kaj morajo biti pozorne,
kako se kažejo spremembe, če nastane vnetje popka in kaj morajo storiti v primeru, če se
spremembe na popku pojavijo ter na koga se lahko obrnejo.
Na vprašanje ali je bolje, da je popek pokrit, je kar 47 odstotkov mater odgovorilo pritrdilno,
čeprav v večini slovenskih porodnišnic uporabljajo odkrit način oskrbe popka. Pojasnile so,
da je po njihovem mnenju s pokritim popkom zmanjšana možnost infekcije, je bolj higienično
in zaradi zaščite ker je to odprta rana, katero je potrebno pokriti. To trditev potrjuje tudi v
svoji študiji Pezzati (2002), Iz tega je razvidno, da še vedno med materami obstaja
prepričanje, da je popek potrebno pokrivati, saj se tako počutijo bolj varno pri negi
novorojenčka.
V 77 odstotkih so bile matere zadovoljne s informacijami, katere so jim podale medicinske
sestre v porodnišnici. To je sicer več kot tri četrtine, vendar pa še vedno ostaja 23 odstotkov
mater, ki bi želele obsežnejše informacije o oskrbi popka. In prav v porodnišnici imajo velike
možnosti, saj imajo možnost bivanja ob otroku štiriindvajset ur, kar imenujemo rooming-in.
Matere imajo možnost opazovati medicinske sestre pri delu, sproti postavljati vprašanja o
nejasnostih glede negovanja novorojenčka in tudi o oskrbi popka. Kanadska raziskava (Dore
in sod.,1998) je pokazala, da matere želijo da jim zdravstveni delavci razložijo normalen
proces celjenja popka, prav tako pa želijo biti informirane o možnih komplikacijah, zlasti
infekcijah popka.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
43
Čeprav so anketirane matere novorojenčkov že pridobile informacije od medicinskih sester v
porodnišnici so po prihodu domov še vedno negotove in prepuščene same sebi, zato je
pomembno, da jih patronažna medicinska sestra čim prej obišče. Z njihovim posredovanjem
informacij so bile zadovoljne kar v 87 odstotkih. Upoštevati pa moramo, da v tem obdobju
matere že samostojno negujejo novorojenčka in pogosto ugotovijo, da se o negi popka še niso
naučile dovolj. Nekaterim materam pa je oskrba popka neprijetna in to prepustijo svojemu
partnerju oziroma očetu novorojenčka. Zanimanje za nego novorojenčka pa je v tem obdobju
vse večja. V raziskavi Pezzatija in sod. (2002) so prišli do ugotovitev, da matere čutijo
olajšanje, ko popkovni krn njihovega novorojenčka odpade.
Popek je pri večini novorojenčkov odpadel peti dan in sicer kar v 34 odstotkih, tretji dan je
popek odpadel v 18 odstotkih, šesti dan v 15 odstotkih, pri ostalih pa kasneje ali pa se tega
mame ne spomnijo, kar se sklada tudi z navedbami literature Zupanove in sodelavcev (2004).
Na vprašanje kako so jim koristile informacije o negi popka je večina mater novorojenčkov
odgovorila, da predvsem pri negi novorojenčka, zaradi tega so postale bolj samozavestne in
so lažje in z večjo gotovostjo negovale svojega novorojenčka. Leta 2000 je bila v ljubljanski
porodnišnici opravljena študija o uporabi fiziološke raztopine pri zdravstveni negi popka.
Ugotovljeno je bilo, da fiziološka raztopina ne podaljša časa celjenja popka in da je koži bolj
prijazna kot 70 odstotni alkohol. Zanimivo pa bi bilo tudi ugotoviti vpliv kolostruma na
celjenje popka. To namreč omenjajo v svoji študiji Zupan, Garner in Omari (2007). To bi bila
lahko odlična rešitev za nego popka, saj kolostrum vsebuje številna protitelesa proti
patogenim bakterijam.V naši raziskavi sicer ni bilo zastavljeno vprašanje, s katerim
sredstvom naj bi se po mnenju staršev čistil popek, tako bi bilo dobro tudi to poizvedeti.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
44
7.1 PREVERJANJE HIPOTEZ
Prvo hipotezo, s katero smo predvideli, da so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi
popka od medicinskih sester v porodnišnici, smo potrdili, saj so rezultati pokazali, da je 77
odstotkov anketiranih mater ocenilo, da so bile dovolj informirane.
Drugo hipotezo, pri kateri smo predvidevali, da so se matere počutile varneje, če je
novorojenčkov popek pokrit, delno potrdimo, saj je bila polovica mater prepričana, da je
bolje, da je popek pokrit, ker se s tem zmanjša možnost okužbe.
Tretje hipoteze, s katero smo predvideli, da je delež okužb popka zanemarljiv, ne potrdimo,
saj so matere navedle, da se je otrokov popek zagnojil kar v 10 odstotkih. Za potrditev
točnosti tega odgovora, bi bilo nujno potrebno še preveriti otrokovo medicinsko
dokumentacijo.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
45
8 SKLEP
Na osnovi analize anketnega vprašalnika so ugotovitve raziskave pokazale, da bi bilo
potrebno vprašalnik poglobiti.
Trenutne smernice oskrbe popka novorojenčka temeljijo na principu asepse, katere namen
zmanjšati možnost pojavljanja infekcij popka, katere so lahko za novorojenčka zelo nevarne.
Poudarek pa je tudi na higieni rok, tako zdravstvenega osebja kot tudi matere. Tveganje za
infekcijo popka zmanjšuje tudi 24- urni rooming-in ter stik otrokove in materine kože ob
rojstvu, kajti s tem pride do kolonizacije nepatogenih bakterij z materine kožne flore. Zgodnje
in redno dojenje zagotavlja novorojenčku protitelesa proti infekcijam (Felc, 2008).
Za zdravstveno nego popka ob rojstvu in po njem se v večini slovenskih porodnišnic
uporabljajo sterilni materiali in fiziološka raztopina, po zdravnikovem navodilu pa tudi 70
odstotni alkohol. V obeh primerih je cilj zdravstvene nege fiziološki potek celjenja popka brez
zapletov. Prednost pri sobivanju otroka in matere pa je tudi zmanjšana možnost prenosa
bolnišničnih okužb, saj novorojenček ves čas biva v sobi skupaj z materjo, kar pa nam daje
možnost sprotnega izobraževanja mater o oskrbi novorojenčka, za kar so v tem obdobju
matere izredno dovzetne (Zore, 2008).
Do odpusta iz porodnišnice mora biti vsaka mati sposobna skrbeti za svojega otroka, biti
samozavestna, da bo v domačem okolju obvladovala morebitne probleme. To pa je dobro
zagotovilo za otrokovo zdravo rast in razvoj. Od vsega najpomembneje pa je, da je otrok
ljubljen in zaželen, saj v tem zgodnjem otroškem obdobju ni ljubezni in ljubkovanja nikoli
preveč (Hoyer, 2005).
V veliko pomoč pri premagovanju začetnih težav pa so patronažne medicinske sestre, katere
nadaljujejo kontinuirano zdravstveno nego po odpustu iz porodnišnice. Le-te pa obravnavajo
ne samo novorojenčka in mater, temveč celotno družino (Zakšek, 2005).
Žal pa zdravstvena nega popka na slovenskem prostoru še nima enotnih smernic, zato bi jih
bilo potrebno izdelati. S tem bi se poenotila celotna zdravstvena nega oskrbe popka, kar bi
dvignilo samozavest vsem zdravstvenim delavcem in staršem novorojenčkov.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
46
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Zlati Felc dr. med. IBCLC za pomoč in nasvete pri
izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi somentorici viš. pred. mag. Milici Lahe univ. dipl. org. za nasvete in
pomoč pri izdelavi diplomske dela, kakor tudi celotnemu kolektivu Fakultete za zdravstvene
vede, Univerze v Mariboru.
Hvala kolektivu Pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Hvala kolektivu Otroškega dispanzerja v Slovenskih Konjicah in Damirju Dabraninu dr. spec.
ped. za omogočanje opravljanja anonimnega anketnega vprašalnika.
Hvala prijateljici Adrijani za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela.
Hvala mojemu sinu Samu za pomoč pri oblikovanju tega diplomskega dela.
Hvala pa tudi moji najboljši prijateljici Suzani, za pomoč in podporo v kritičnih trenutkih
mojega življenja.
Vsem še enkrat hvala !
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka __________________________________________________________________________________
47
9 LITERATURA IN VIRI
- Antolič G., Novak-Antolič Ž. Zdravila v nosečnosti. V: Pajntar M. (ur.), Novak-Antolič Ž.
(ur.). Nosečnost in vodenje poroda. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: CZ, 2004: 5-251.
- Babnik J. Učinkoviti ukrepi takoj po rojstvu: nedonošenčki pod 28. tedni gestracijske
starosti in od 28. do 32. tedna. V: Novak Antolič, Ž. (ur.). Prezgodnji porod in
nedonošenček. Zbornik prispevkov. Novakovi dnevi: VIII. Sestanek Združenja za
perinatalno medicino. Maribor, 31. maj – 2. junij 2001. Ljubljana: Združenja za perinatalno
medicino, Slovensko zdravniško društvo, 2001: 7-14.
- Brcar P., Seher – Zupančič M. Organizacija zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike.
V: Brcar P., Kuhar M., Rok – Simon M., Seher – Zupančič M. Vodnik po zdravstvenih
pravicah otrok, mladostnic in mladostnikov. Ljubljana: Unicef Slovenija, 2004: 6.
- Connolly M. Nursing Care of the Pediatric Surgical Patient. Library of Congres Cataloging-
in-Publication Data, 2007: 5-243.
- Dahmane R. Ilustrirana anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2005: 175.
- Dermol-Hvala H. Pomen govorjene besede pri delu zdravstvenih delavcev. Obzor Zdr N,
2001: 9-45.
- Dore S, Buchan D, Coulas S, Hamber L, Stewart M. et al. Alcohol versus natural drying for
newborn cord care. Obstet gynecol neonatal nurs, 1998: 7-621.
- Felc Z. Osnove neonatologije. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008: 7-185.
- Filej B., Kadivec, S., Zupančič, P. Nacionalne smernice za zagotavljanje kakovosti v
zdravstveni negi. Zdravstvena nega Slovenije: Zveza društev medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2000: 7-17.
- Gubanc A., Testen, K., Smej, S., Štih, A. Zdravstvena nega in oskrba popka. Bratanič, B.
(ur.). Zdravstvena nega novorojenčka na domu. Prispevki in delovni zvezek. Ljubljana:
Služba za neonatologijo, Pediatrična klinika, Klinični center, 2006: 7-25.
- Hoyer S. Zdravstvena nega otroka. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2001: 37.
- Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in dojenje. Zdrav Var, 2005.
- Kornhauser-Cerar, L. Vprašanja o novorojenčku, na katerega lahko odgovori pediater. V:
Matko S. (ur.). Sodoben pristop k oskrbi novorojenčka. Zbornik predavanj strokovnega
srečanja. Portorož, 18. marec 2005. Ljubljana: Zveza društev medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2005: 31-41.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
48
- Likar R. Analiza patronažne zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka za
obdobje 1998-2003. Diplomsko delo. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2005.
- Mardešič D. Novorođenče. V: Mardešič, D. (ur.). Pediatrija. Zagreb: Školska Knjiga, 2000:
247-324.
- Njenjić G. Patronažna zdravstvena nega-včeraj, danes, jutri. Zbornik predavanj. Maribor,
2007.
- Novosel-Sever M. Popek pri novorojenčku. Bratanič, B. (ur.). Zdravstvena oskrba
novorojenčka na domu. Prispevki in delovni zvezek. Ljubljana: Služba za neonatalogijo,
Pediatrična klinika, Klinični center, 2006: 22-3.
- Pajntar M. Osnovni pogoji poroda. V: Pajntar, M. (ur.), Novak-Antolič, Ž. (ur.). Nosečnost
in vodenje poroda. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: CZ, 2004: 7-113.
- Pašek M. Posvetovalnica za otroke. V: Gregorič A., Zbornik predavanj XIII. srečanja
pediatrov z mednarodno udeležbo, Maribor, 4. – 5. april 2003. Maribor: Splošna bolnišnica,
Združenje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva in univerza v Mariboru, 2003:
179 – 183.
- Pezzatti M., Biagioli, E.C., Martelli, E., Gambi, B., Biagiotti, R.. et al. Umbilical cord care:
The effect of eight separation time and other outcomes. Biol Neonate, 2002: 38-44. different
cord-care regimens on cord: 2002.
- Verbič L. Babiška nega novorojenčka na oddelku otročnic. V: Matko, S. (ur.). Sodoben
pristop k oskrbi novorojenčka. Zbornik predavanj strokovnega srečanja. Portorož, 18. marec
2005. Ljubljana: Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije,
2005: 10-21.
- Zakšek T. Babiška nega v patronažnem varstvu. Sodoben pristop k oskrbi novorojenčka.
Zbornik predavanj strokovnega srečanja. Portorož, 18. marec 2005. Ljubljana: Zveza
društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2005: 22-30.
- Zimmermann B. T. Abdominal Wall Defects. Nursing Care of the Pediatric Surgical Patient.
Library of Congress Cataloging- in- Publication Data, 2007: 5-261.
- Zore M. Z. Šola za starše - znanje za ravnanje. Zbornik predavanj Sekcije medicinskih
sester-babic. Postojna, 11. april 2008. Ljubljana: Zveza strokovnih društev medicinskih
sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2008: 6-12.
- Zupan J., Garner, P., Omari, A. A. Topical umbilical cord care at birth (Cochrane Review).
Cochrane Database Syst Rev, 2007.
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
49
VIRI:
- Infekcije popka. Dosegljivo na:
http://z.about.com/d/pregnancy/1/5/0/d/diapercordfold.jpg, bl: (28.1.2009).
- Novorojenček. Dosegljivo na:
http://www.andrewbrauer.com/newborn/newborn2.jpg, bl: (25.1.2009).
- Obisk medicinske sestre. Dosegljivo na:
http://lh3.ggpht.com/_epUFIoh78Xk/Ry5q4etb58I/AAAAAAAAARg/aPKp6_z-
aDc/s720/IMG_1363.JPG, bl: (3.2.2009).
- Oskrba popka. Dosegljivo na:
http://www.netterimages.com/images/vtn/000/000/001/1745-150x150.jpg, bl: (28.1.2009).
- Plodov krvni obtok. Dosegljivo na:
http://static.howstuffworks.com/gif/adam/images/en/infant-omphalocele picture.jpg, bl:
(25.1.2009).
- Prikaz amnionskega popeka. Dosegljivo na:
http://www.nature.com/jp/journal/v28/n5/images/7211927f2.jpg, bl: (28.1.2009).
- Prikaz gastroshize. Dosegljivo na:
http://farm1.static.flickr.com/137/320955976_9a8011547c.jpg?v=0, bl: (25.1.2009).
- Prikaz omfalokele. Dosegljivo na:
http://www.thejonathon.com/images/1198333511_omphshot2.jpe, bl: (28.1.2009).
- Prikaz popkovne kile. Dosegljivo na:
http://www.adhb.govt.nz/newborn/TeachingResources/dermatology/UmbilicalHernia/Umbil
icalHernia.jpg, bl: (28.1.2009).
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
50
10 PRILOGE - anketni vprašalnik
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
51
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovana mamica!
Sem Maksimiljana Bolarič, študentka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
Pišem diplomsko delo oskrbi popka pri novorojenčku, zato Vas vljudno prosim za
sodelovanje. Na vprašanja odgovarjate tako, da obkrožite črko pred odgovorom, s katerim se
strinjate, oziroma dopišete svoj odgovor na črto. Anketni vprašalnik je anonimen, podatki
bodo uporabljeni izključno za izdelavo diplomske naloge.
1. STAROST
a) 16-20 let
b) 21-26 let
c) 27-32 let
d) 33-38 let
e) 39-44 let
f) nad 44 let
2. IZOBRAZBA
a) srednješolska izobrazba
b) višješolska izobrazba
c) visokošolska izobrazba
d) univerzitetna
e) drugo:________________
3. ALI STE OBISKOVALI ŠOLO ZA STARŠE?
a) da
b) ne
1
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
52
4. ALI STE PO VAŠEM MNENJU V ŠOLI ZA STARŠE PRIDOBILI DOVOLJ
INFORMACIJ O NEGI POPKA?
a) da
b) ne
5. KOLIKO DNI JE BIL VAŠ NOVOROJENČEK V PORODNIŠNICI?
a) 3
b) 4
c) več
6. KATERI DAN MU JE ODPADEL POPEK?
__________________________________
7. ALI VESTE ZAKAJ JE POMEMBNA NEGA POPKA?
a) da
b) ne
8. ALI STE PRI CELJENJU POPKA OPAZILI KAKŠNE SPREMEMBE?
a) da
b) ne
Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z DA, Vas prosim, da na kratko opišete kakšne
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
2
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
53
9. ALI JE BILA NEGA POPKA V PORODNIŠNICI IZVAJANA V BOLNIŠKI SOBI
V VAŠI PRISOTNOSTI?
a) da
b) ne
10. ALI VESTE S KATERIM SREDSTVOM SE ČISTI POPEK?
a) da
b) ne
11. ALI JE PO VAŠEM MNENJU BOLJE DA JE POPEK POKRIT?
a) da
b) ne
Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z DA, na kratko opišite zakaj.
_________________________________________________________
_________________________________________________________
12. ALI STE PO VAŠEM MNENJU V PORODNIŠNICI PRIDOBILI DOVOLJ
INFORMACIJ O NEGI POPKA?
a) da
b) ne
13. ALI STE PO VAŠEM MNENJU OD PATRONAŽNIH MEDICINSKIH SESTER
PRIDOBILI ZADOSTI INFORMACIJ O NEGI POPKA?
a) da
b) ne
3
Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________
54
14. ALI ŽE SAMOSTOJNO NEGUJETE VAŠEGA NOVOROJENČKA?
a) da
b) ne
15. KJE STE PRIDOBILI NAJVEČ INFORMACIJ O OSKRBI POPKA?
a) časopisi, revije
b) šola za starše
c) medicinske sestre v porodnišnici
d) patronažne medicinske sestre
e) medicinska sestra v otroškem dispanzerju
f) pediatru
g) drugo
16. NA KRATKO OPIŠITE KAKO SO VAM KORISTILE PRIDOBLJENE
INFORMACIJE O OSKRBI POPKA.
_____________________________________________________________
_____________________________________________________________
Iskrena hvala za sodelovanje !
4