RAZISKAVA EKONOMSKE FAKULTETE O NALOŽBAH V OTIPLJIVI IN NEOTIPLJIVI KAPITAL SLOVENSKIH INDUSTRIJSKIH
PODJETIJ V OBDOBJU 2006-2009
Janez PrašnikarKatja Šteblaj
Matej Ojsteršek
Vsebina
1. UVOD
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij• Naložbe v neotipljivi kapital
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
3. SKLEPNE MISLI
Prašnikar, Svejnar, 2007.
Slovenska podjetja 1991-1995 (458 podjetij)
Investicijska enačba
Celotni vzorec podjetij
Prevdalujoče interno lastništvo
Prevladujoče zunanje lastništvo
Managerji imajo by-pass podjetja
Prejšnji lastniki
Hipoteza internih sredstev
+ + Slabotno (+) +
Hipoteza pogajanj med plačami in investicijami
- - -
Neoklasična – akceleratorska hipoteza
Enačba plač
Celotni vzorec podjetij
Interno lastništvo
Prevladujoče zunanje lastništvo
Managerji imajo by-pass podjetja
Prejšnji lastniki
Rezervacijska plača + +Plače so del presežka + + +Plače so del amortizacije +
Prašnikar, Svejnar, 2007.
Slovenska podjetja 1991-1995 (458 podjetij)
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
PRESTRUKTURIRANJE
DEFENZIVNO STRATEŠKO
INSTITUCIONALNI OKVIR
ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH PODJETIJ
Model prestrukturiranja
Enačba povpraševanja po delu
Kratkoročno - defenzivno
Dolgoročno - starteško
Prihodek + +Plače - -Notranje lastništvo
Izvozna usmerjenost - -
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Fixed capital R&D Marketing Training
1996
1997
1998
1999
2000
Strateško prestrukturiranje: naložbe v otipljivi in neotipljivi kapital
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
Investicijska enačba
Naložbe v otipljivi kapital - fiksni kapital
Naložbe v neotipljivi kapital – R&D
Naložbe v neotipljivi kapital – marketing
Naložbe v neotipljivi kapital – izdatki za zunanje izobraževanje
Hipoteza internih sredstev +
+Samo v primeru domačega trga
Hipoteza pogajanj med plačami in investicijami
- Slabotno (-)
Neoklasična – akceleratorska hipoteza
+ + + +
Notranje lastništvo
Izvozna usmerjenost
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
Prispevek k produktivnosti v obdobju 1996-2000 (v %)
Velikost stoga Razlika (tok)Zaposleni 44 40Fiksni – otipljivi kapital 44 40Marketing kapital
12 (skupaj vsi trije) 20 (skupaj vsi trije)R&D kapitalKapital - izobraževanje
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
Vsebina
1. UVOD
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij• Naložbe v neotipljivi kapital
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
3. SKLEPNE MISLI
Opis podjetij, zajetih v raziskavi (aritmet. sredine)
Število podjetij
Število zaposlenih Prihodki Dodana vrednost na
zaposlenega
Vzorec podjetij, ki sodeluje v raziskavi 70 646 98.267.618 35.348
Vsa podjetja skupaj 203 464 62.702.196 36.122
Razpršeno lastništvo 21 982 136.477.162 38.867
Finančni holdingi z znanimi lastniki 13 192 16.467.218 25.570
Finančni holdingi z nedef. lastništvom 14 510 65.289.497 41.991
Lastniška struktura s kapico 21 517 56.672.187 31.195
MBOs 46 316 30.083.313 30.750
Veliki lastniki 25 223 26.246.411 43.863
Državno lastništvo 10 607 52.961.259 23.521
Tuje koncentrirano lastništvo 53 506 93.246.389 41.312
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010.
Povprečno število zaposlenih
Vzorec
podjetij (7
0)
Vsa podjet
ja sku
paj (203)
Razprše
no lastn
ištvo
(21)
Fin. h
old. z zn
anim
i lastn
iki (1
3)
Fin. H
old. z ned
ef. La
stn. (1
4)
Lastn
iška s
truktu
ra s k
apico
(21)
MBOs (46)
Veliki
lastniki
(25)
Državn
o lastn
ištvo
(10)
Tuje
konce
ntriran
o lastn
ištvo
(53)
0
200
400
600
800
1,000
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010.
Vsebina
1. UVOD
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij• Naložbe v neotipljivi kapital
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
3. SKLEPNE MISLI
Knezević Cvelbar, Koman, Prašnikar, 2010.
Produktivnost in lastništvo
Izhodišče: Nekatere lastniške strukture so ob določenih razmerah bolj produktivne
Cilj 1: Analizirati povezavo med produktivnostjo in lastništvom
Cilj 2: Ugotoviti, kateri tipi lastništev so bolj
produktivni v času krize
• Pozitiven vpliv na produktivnost, rast produktivnosti tudi v času krize
• Boljši izhodiščni pogoji, velika in „blue chip“ podjetja
Razpršeno lastništvo
• Visoka rast produktivnosti• Dinaminka privatizacije, počasnejša rast
dolgov, trajnostna rast, rast zaradi diverzifikacije
Podjetja s kapico
• Visoka rast produktivnosti• Kupovali zdrava podjetja• Močno zadolženi, kratkoročna
maksimizacija dobička, investirali v nepovezane in diverz. portfelje
• Finančni in lastniški problemi v 2009
Finančni holding z nedef. lastništvom
Knezević Cvelbar, Koman, Prašnikar, 2010.
Produktivnost in lastništvo
Bolj učinkovite lastniške strukture:
• Imajo potencial za rast produktivnosti• V povprečju manjša podjetja, visok
potencial za zaposlovanjeVeliki lastniki
• Negativen vpliv na produktivnost in rast produktivnosti
• Visoka zadolženost – managerji odkupovali podjetja s krediti
• Breme dolgov občutili že v letu 2008
MBO podjetja
Manj učinkovite lastniške strukture:
Knezević Cvelbar, Koman, Prašnikar, 2010.
Produktivnost in lastništvo
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Izhodišče: Investicije v OS povečujejo produktivnost in konkurenčnost
Cilj 1: Analizirati vpliv lastniške strukture na
investicije v OS
Cilj 2: Ugotoviti vpliv notranjih virov in prihodkov od prodaje na investicije v
OS
Vpliv lastniške strukture na investicije v OS:
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Razp
ršen
a
Hold
ing
z zna
nim
last
ništ
vom
Hold
ingi
z ne
defin
irani
m la
stni
...
Podj
etja
s ka
pico
MBO
pod
jetja
Velik
i las
tnik
i
Posr
edno
drž
avno
last
ništ
vo
Nep
osre
dno
drža
vno
last
ništ
vo
Tuje
kon
cent
riran
o la
stni
štvo
05
10152025303540
Investicije leto 2006 Investicije leto 2007 Investicije leto 2008 Investicije leto 2009
Inve
stici
je (v
% o
pred
met
enih
os
novn
ih s
reds
tev)
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstvaRa
zprš
ena
Hol
ding
z z
nani
m la
stni
štvo
m
Hol
ding
i z n
edefi
nira
nim
last
...
Podj
etja
s ka
pico
MBO
pod
jetja
Velik
i las
tnik
i
Posr
edno
drž
avno
last
ništ
vo
Nep
osre
dno
drža
vno
last
ništ
vo
Tuje
kon
cent
riran
o la
stni
štvo
0
2
4
6
8
10
12
0
100
200
300
400
500
600
700Notranji viri (v % opredmetenih osnovnih sredstev, z zamikov)Prihodki od prodaje (v % opredmetenih osnovnih sredstev z zamikom)
Not
ranj
i viri
(v %
opr
edm
eten
ih O
S, z
zam
ikov
)
Prih
odki
od
prod
aje
(v %
OS,
z za
mik
om)
Notranji viri in prihodki od prodaje
Vpliv lastniške strukture na investicije v OS:
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Razp
ršen
a
Hold
ing
z zna
nim
last
ništ
vom
Hold
ingi
z ne
defin
irani
m la
stni
...
Podj
etja
s ka
pico
MBO
pod
jetja
Velik
i las
tnik
i
Posr
edno
drž
avno
last
ništ
vo
Nep
osre
dno
drža
vno
last
ništ
vo
Tuje
kon
cent
riran
o la
stni
štvo
05
10152025303540
Investicije leto 2006 Investicije leto 2007 Investicije leto 2008 Investicije leto 2009
Inve
stici
je (v
% o
pred
met
enih
os
novn
ih s
reds
tev)
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstvaRa
zprš
ena
Hol
ding
z z
nani
m la
stni
štvo
m
Hol
ding
i z n
edefi
nira
nim
last
...
Podj
etja
s ka
pico
MBO
pod
jetja
Velik
i las
tnik
i
Posr
edno
drž
avno
last
ništ
vo
Nep
osre
dno
drža
vno
last
ništ
vo
Tuje
kon
cent
riran
o la
stni
štvo
0
2
4
6
8
10
12
0
100
200
300
400
500
600
700Notranji viri (v % opredmetenih osnovnih sredstev, z zamikov)Prihodki od prodaje (v % opredmetenih osnovnih sredstev z zamikom)
Not
ranj
i viri
(v %
opr
edm
eten
ih O
S, z
zam
ikov
)
Prih
odki
od
prod
aje
(v %
OS,
z za
mik
om)
Notranji viri in prihodki od prodaje
Notranja sredstva
Padec podjetja brez sredstev za
investiranje (izjema: dobri
invest. projekti)
Elastičnost investicij v OS glede na notranja sredstva značilna
in pozitivna
Imajo močnejši vpliv na investicije kot pričakovana prodaja
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Vpliv notranjih sredstev na investicije v OS
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010.
Povečanje finančnega dolga podjetij kot ovira za investicije podjetij
Izhodišče: Skupna zadolženost slovenskih podjetij (v % BDP) se je pred krizo močno povečala narasla iz 50% (2004) na 80% (2008)
Cilj 1: Analizirati razlike v finančni zadolženosti glede
na lastniško strukturo
Cilj 2: Ugotoviti povezavo med
povečanim dolgom in vrstami sredstev
Vsa
podj
etja
skup
a...
Razp
ršen
o la
stni
št...
Fin.
hol
d. z
znan
im...
Fin.
Hol
d. z
nede
f....
Last
nišk
a st
rukt
ura.
..
MBO
s (46
)
Velik
i las
tnik
i (25
)
Drž
avno
last
ništ
vo...
Tuje
kon
cent
riran
o...0
1,000,000
2,000,000
3,000,000
4,000,000
5,000,000 2006 2007 2008 2009
V 2007 in 2008 rastel za 20% oz. 26.% V 2009 padec za 7%
Finančna zadolženost glede na lastniško strukturo
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Finančni dolg
Naložbe v nepremičnine
Zaloge
Kratkoročne finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe
Dobiček
+ +
++-
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Vsa
podj
etja
sk.
..
Razp
ršen
o la
stni
...
Fin.
hol
d. z
zna
n...
Fin.
Hol
d. z
ned
e...
Last
nišk
a st
rukt
...
MBO
s (4
6)
Velik
i las
tnik
i (25
)
Drž
avno
last
niš.
..
Tuje
kon
cent
rir...
0
500,000
1,000,000
1,500,000
2,000,000
Finančne investicije glede na lastniško strukturo
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Vsa
podj
etja
skup
aj (2
03)
Razp
ršen
o la
stni
štvo
(21
)
Fin.
hol
d. z
znan
imi l
astn
i...
Fin.
Hol
d. z
nede
f. La
stn.
...
Last
nišk
a st
rukt
ura
s kap
i...
MBO
s (46
)
Velik
i las
tnik
i (25
)
Drž
avno
last
ništ
vo (1
0)
Tuje
kon
cent
riran
o la
stni
...
020,00040,00060,00080,000
100,000120,000140,000
2006 2007 2008 2009
Naložbene nepremičnine glede na lastniško strukturo
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Leto Osnovna dejavnost
Naložbene nepremičnine Finančne naložbe
2007 25% 16% 59% 2008 61% 22% 17%
Prispevki h povečanju zadolženosti
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Finančni dolg
Finančne naložbe
Podjetja s kapico
Razpršeno lastništvo
Finančni holdingi z nedef. last.
MBO podjetja+ -
Državno lastništvo
Tuji lastniki
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Kratkoročne fin. naložbeDolgoročne fin. naložbe
MBO podjetja
2006-2009 dolg narastel za 74%, povečal se je tudi v 2009
Padec profita za 99% v 2008, negativen profit v 2009
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Valentinčič, Marinšek, Mally Buh, Simoneti, 2010.
Finančne politike proizvodnih podjetij
Izhodišče: Padec dobičkonosnosti večje poslovno tveganje
Cilj: Ugotoviti, če se generalna politika na področju financiranja sklada z osnovnimi koncepti finančnega managementa
Te politike se ujemajo s trenutnim poslovnim okoljem in jih lahko vsaj delno pripišemo finančni in gospodarski krizi.
Valentinčič, Marinšek, Mally Buh, Simoneti, 2010.
Finančne politike proizvodnih podjetij
Plačilni pogoji
Porast dolga v kapitalski strukturi Dividende
• Podaljšanje plačilnih rokov kupcev na 96 dni, 15 dni zamude
• Pritisk dobaviteljev k čimprejšnjemu plačilu
• Ocene finančnih managerjev: optimalna kap. struktura 40% dolga
• Trenutno stanje 55% dolga
• Večji pritisk na dobivanje dividend iz finančnih naložb
Vsebina
1. UVOD
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij• Naložbe v neotipljivi kapital
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
3. SKLEPNE MISLI
Neotipljivi dejavniki v slovenskih podjetjih 2006-2009
•Management blagovnih znamk•Relacijski in informacijski kapital
Močne povezave
•Človeški in organizacijski kapital•Socialni kapital
Srednje močne
povezave
•IT kapital•Inovacije•Eko kapital
Šibke povezave
Povezava investicij s produktivnostjo
Domadenik, Farčnik, Koman, 2010
Investicije v IT
Naložbe v informatiko
Položaj vodje službe za informatiko
Strateški plan za informatiko
Razvoj informacijskega sistema
Vloga informacijskega sistema
Zunanje izvajanje informatike
Informacijski sistem kot vir konkurenčne prednosti
PRODUKTIVNOST
Domadenik, Farčnik, Koman, 2010
Investicije v IT
Naložbe v informatiko
Položaj vodje službe za informatiko
Strateški plan za informatiko
Razvoj informacijskega sistema
Vloga informacijskega sistema
Zunanje izvajanje informatike
Informacijski sistem kot vir konkurenčne prednosti
PRODUKTIVNOST
Domadenik, Farčnik, Koman, 2010
Investicije v IT
Manj produktiv
na podjetja
Zunanje izvajanje
informatike
Bolj produkt
ivna podjetja
Strateški plan za
informatiko
Vloga informacijskega sistema
Položaj vodje službe za
informatiko
Razlike med bolj in manj produktivnimi podjetji
Redek, Kopriva, Mihelič, Simič, 2010
Inovacije v slovenskih podjetjih
Cilj: Preučiti stanje na področju
inovativnosti
Stanje R&R aktivnosti v podjetjih
Stanje podjetja na področju inovativnosti glede na konkurenco
Produktne in procesne inovacije
Redek, Kopriva, Mihelič, Simič, 2010
Inovacije v slovenskih podjetjih
Stanje R&R aktivnost v podjetjih
Stanje podjetja na področju
inovativnosti glede na konkurenco
Produktne in procesne inovacije
• 88% podjetij – več novih prizovodov
• 74% podjetij – procesna inovacija
• Polovica podjetij se vidi tako dobre kot njihovi konkurenti
• Polovica podjetij investira več kot 3% prodaje v R&R
Povezava s produktivnostjo?
Ograjenšek, Trobec, Knehtl, Dodevska, Manzali, 2010
Investicije v eko kapital
Ograjenšek, Trobec, Knehtl, Dodevska, Manzali, 2010
Investicije v eko kapital
Večja in tuja podjetja sledijo mednarodnim okoljskim standardom (npr. ISO 14001) v večji meri kot manjša in domača podjetja
Tuja podjetja Domača podjetja
Smatrajo okoljski vidik za najbolj pomembnega pri družbeni odgovornosti podjetja
80% 50%
Podjetje pozna svojo ogljikovo sled in si aktivno prizadevajo za zmanjšanje
emisij83% (82%) Cca. 40%
Zorić, Košak, Gutirea, Majstorović, Lopes, 2010
Neotipljivi dejavniki v bankah
• Produktivnost bank se je v obdobju 2006-2009 povečala, slovenske banke v povprečju najbolj produktivne
• Paradoks produktivnosti: investicije v neotipljiva sredstva vodijo v manjšo produktivnost
• Možne razlage paradoksa produktivnosti:1. Slabo merjenje inputov in outputov2. Časovni zamik 3. Redistribucija in zapravljanje profitov4. Slab management informacij in tehnologije
• Potrebna nadaljnja raziskava (več podatkov o neotipljivih dejavnikih v bankah, večji vzorec, daljša časovna vrsta)
Žabkar, Dimitrieska, Dimitrova, Ivanovska, 2010
Management blagovnih znamk
Management blagovnih znamk:• Razvoj BZ• Merjenje BZ• Investicije v BZ
Aktivnosti tržnega komuniciranja
Inovacije v trženju
Prihodnja pričakovanja za razvoj in pozicijo BZ
Produktivnost&
Zadolženost
Kontrolne spremenljivke
Hipotezi:1. Investicije&inovacije v BZ management BZ2. Management BZ produktivnost
Žabkar, Dimitrieska, Dimitrova, Ivanovska, 2010
Management blagovnih znamk
• Podjetja z boljše razvitim managementom BZ investirala 4% v BZ, ostala podjetja 0,66%
• Podjetja z bolj inovativnimi trženjskimi aktivnostmi imajo bolj razvit management BZ
• 36% podjetij z boljše razvitim managementom BZ je bilo nadpovprečno produktivnih
• 87% podjetij s slabše razvitim managementom BZ je bilo povprečno ali podpovprečno produktivnih
Žabkar, Cilenšek, Ojsteršek, Šteblaj, 2010
Vrednotenje BZ – primer Argeta
Strategija fokusa na BZ
Vrednotenje BZ Argeta
Primer učinkovitega managementa BZ
Finančni podatki
Podatki o kupcih
Cirman, Bajec, LaRue, Krulc, 2010
Analiza trga in obnašanja potrošnikov - primer Sončni vrt
• Raziskava obnašanja potrošnikov in analiza trga (816 vprašalnikov)
• Potreben poudarek na razvoju blagovne znamke – vir konkurenčne prednosti
• Potrebni koraki:o izobraževanje kupcevo premik od produktne osredotočenosti k osredotočenosti na kupceo investicije v neotipljive dejavnike (blagovne znamke, ekokapital…)
Koman, Filić, Flerin, Juriševič, 2010
Relacijski in informacijski kapital
RELACIJSKI KAPITALRazmerja s:
• Kupci• Dobavitelji• Tekmeci
INFORMACIJSKI KAPITALZnanje o:• Kupcih
• Dobaviteljih• Tekmecih
PRODUKTIVNOST
Koman, Filić, Flerin, Juriševič, 2010
Relacijski in informacijski kapital
• Dolgoročni odnosi s kupci• Konkurenčno poslovno okolje• Več inputov iz razvitih držav
BOLJ PRODUKTIVNO
Več monitoringa kupcev
BOLJ PRODUKTIVNO
„Market driven“
„Market driver“ Manj sodelovanja s kupci
MANJ PRODUKTIVNO
Vpliv informacijskega in relacijskega kapitala na produktivnost
Zupan, Farčnik, Fišer, Stančič Kodarin, Valenčič, 2010
Investicije v človeški kapital
Cilj raziskave je preveriti, kako investicije v človeški in organizacijski kapital ter v organizacijsko fleksibilnost vplivajo na produktivnost
podjetij.
Človeški kapital
Management / HRM prakse
Produktivnost
Organizacijska fleksibilnost
Zupan, Farčnik, Fišer, Stančič Kodarin, Valenčič, 2010
Investicije v človeški kapital
Cilj raziskave je preveriti, kako investicije v človeški in organizacijski kapital ter v organizacijsko fleksibilnost vplivajo na produktivnost
podjetij.
Človeški kapital
Management / HRM prakse
Produktivnost
Organizacijska fleksibilnost
Zupan, Farčnik, Fišer, Stančič Kodarin, Valenčič, 2010
Investicije v človeški kapital
Slovenska podjetja investirajo v človeški kapital, vendar še vedno obstaja veliko prostora za izboljšanje učinkovitosti teh investicij.
Poor investors42.60
Average investors55.15
High investors64.73
3 SKUPINE PODJETIJ
Potencialne težave:• Povečana fleksibilnost pogodb o zaposlitvi – investicije le v glavne
kadre• Pomanjkanje modernih HRM praks
Prašnikar, Koman, Drenkovska, Erjavec, 2010
Razkritja informacij o neotipljivih dejavnikih v letnih poročilh podjetij
•Delniške družbe razkrivajo več, njihovo poročanje je bolj transparentno d.d. ali d.o.o.
•Domače družbe so bolj transparentne in razkrivajo več
Domača ali tuja podjetja
•Prva skupina je bolj naklonjena transparentnemu razkrivanju informacij
Podjetja, ki so sodelovala v raziskavi
in tista, ki niso
•Bolj produktivna podjetja razkrivajo tudi kvantitativne podatke o neotipljivih dejavnikih kapitala
Bolj ali manj produktivna podjetja
Vsebina
1. UVOD
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij• Naložbe v neotipljivi kapital
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
3. SKLEPNE MISLI
Sklepne misli
1. Slovenska podjetja so v obdobju vzpona gospodarstva bistveno povečala finančno zadolženost, kar je vplivalo na povečanje finančnega vzvoda → potrebovala bodo nekaj časa za finančno prestrukturiranje.
2. V letih 2007-2008 je bilo samo 43% povečanja zadolženosti namenjena dodatnemu financiranju operativne dejavnosti, največji del pa financiranju dodatnih finančnih naložb in naložbenim nepremičninam
3. Problematična: podjetja z razpršenim lastništvom in holdingi z nedefiniranim lastništvom
4. Najbolj prizadeta skupina MBO → težavno strateško in finančno pretrukturiranje
5. V najbolj ugodnem položaju podjetja s kapico, podjetja z velikimi lastniki in podjetja s tujimi lastniki
Sklepne misli
6. Podjetjem, ki ustvarjajo dobičke, se naložbe v otipljivi kapital ne zmanjšujejo
7. Naložbe v neotipljivi kapital obravnavamo v skupinah:• naložbe v ITC, R&D in eko kapital zelo razpršene → njihov
vpliv na produktivnost na podlagi obstoječih podatkov ni razviden
• zveza med večjo produktivnostjo in naložbami v blagovne znamke, relacijski in informacijski kapital
• socialni kapital?
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičević, 2010
Socialni kapital
1. Lastniška struktura
2. Strateško prestrukturiranje podjetij
3. Izvajanje dejavnosti zunaj matičnega podjetja
4. Narava zaposlenosti
5. Plače
6. Sindikati
7. Vpliv managementa na odločanje
8. Participacija zaposlenih pri delitvi tveganja
9. Participacija zaposlenih na delovnem mestu
10. Participacija zaposlenih pri sprejemanju odločitev v podjetju
11. Udeležba zaposlenih v delitvi dobička
Vprašalnik
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičević, 2010
Socialni kapital (Opisna statistika)
N Aritmetična sredina SD
Velikost (M=srednje;
L=velika)Sig.
Finančni dolg
(ND=manj; D=več)
Sig.
Produktivnost (LP=manj/enako
povprečju; P=več)
Sig.
Faktor 1 65 2.77 0.806 M=2.79 ND=2.84 LP=2.81L=2.76 D=2.71 P=2.89
Faktor 2 58 3.28 1.121 M=3.4 ND=3.32 LP=3.24L=3.23 D=2.80 P=3.35
Faktor 3 62 1.65 1.073 M=1.41 ND=1.60 LP=1.71L=1.73 D=2.20 P=1.47
Faktor 4 66 3.41 0.784 M=3.35 ND=3.42 LP=3.35L=3.43 D=3.29 P=3.56
Faktor 5 66 2.38 1.12 M=1.90 ND=2.39 LP=2.15 **L=2.59 D=2.29 P=3.00
Faktor 6 66 2.73 0.833 M=2.6 *** ND=2.76 LP=2.69L=2.78 D=2.43 P=2.83
Faktor 7 65 3.52 0.92 M=3.21 ND=3.53 LP=3.43L=3.65 D=3.43 P=3.78
Faktor 8 66 2.58 1.096 M=2.35 ND=2.49 LP=2.56L=2.67 D=3.29 P=2.61
Faktor 9 66 3.5 0.932 M=3.10 *** ND=3.58 *** LP=3.44L=3.67 D=2.86 P=3.67
Faktor 10 66 3.36 0.905 M=2.80 *** ND=3.36 LP=3.31L=3.61 D=3.43 P=3.50
Faktor 11 66 2.65 0.813 M=2.30 ** ND=2.64 LP=2.54L=2.80 D=2.71 P=2.94
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičević, 2010
Socialni kapital (Rezultati regresijske analize)Probit regresija OLS regresija
Produktivnost '07 Produktivnost '09 Produktivnost '07 Produktivnost '09Faktor 1 0.118 0.014 0.405 0.063
(1.36) (0.16) (1.45) (0.23)
Faktor 2 0.011 0.040 0.023 0.115(0.18) (0.60) (0.11) (0.57)
Faktor 3 -0.072 -0.052 -0.240 -0.171(1.00) (0.69) (1.01) (0.74)
Faktor 4 0.044 -0.098 0.137 -0.326(0.44) (0.94) (0.43) (1.03)
Faktor 5 0.136 0.114 0.450 0.359(2.14)** (1.73)* (2.13)** (1.80)*
Faktor 6 0.055 -0.054 0.182 -0.214(0.71) (0.67) (0.71) (0.85)
Faktor 7 0.148 0.106 0.538 0.404(1.67) (1.15) (1.61) (1.26)
Faktor 8 -0.079 -0.090 -0.251 -0.272(1.16) (1.27) (1.16) (1.38)
Faktor 9 -0.023 0.004 -0.034 0.087(0.29) (0.05) (0.12) (0.33)
Faktor 10 0.001 0.047 0.091 0.190(0.01) (0.47) (0.28) (0.59)
Faktor 11 0.011 -0.020 0.042 -0.062(0.12) (0.21) (0.14) (0.22)
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičević, 2010
Socialni kapital1. Lastniška struktura92% - privatno lastniških podjetij, 70% - prevladujoč lastnik, 17% - tuji lastnik
2. Strateško prestrukturiranje podjetij21% defenzivne strategije : 64% vsaj ena od strategij rasti
3. Izvajanje dejavnosti zunaj podjetijMANJ produktivna podjetja uporabljajo BOLJ.
4. Nature of EmploymentIntenzivna UPORABA kratkoročnega prilagajanja zaposlenosti največkrat uporabljen
način: NADURNO DELO
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičević, 2010
Socialni kapital5. PLAČE Podjetja z VIŠJO PRODUKTIVNOSTJO VIŠJE PLAČE;
6. SindikatiEn sam sindikat v 61% podjetij manj produktivna podjetjaSAMO v 18% so zainteresirani, kako povečati produktivnost.
7. Vpliv managementa na odločanjeV 77% of podjetij so temeljne strateške odločitve usklajene med lastniki, managerji in zaposleni večja in bolj produktivna podjetja.
Vloga managerjev v bolj produktivnih podjetjih : UKLAJEVALNA. 9. Participacija zaposlenih pri delitvi tveganja:V 79% podjetij so zaposleni PRIPRAVLJENI storiti “nekaj več”; Toda večji delež manj
produktivnih podjetij in podjetij v težavnem finančnem položaju. V bolj produktivnih podjetjih je to povezano z ČE so plačani bolje.
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičević, 2010
Socialni kapital
9. Participacija zaposlenih na delovnem mestu 94% podjetij – kooperacija zaposlenih na delovnem mestu je zahtevana
TIMSKO DELO JE pogoj.
10. Participacija zaposlenih pri sprejemanju odločitev v podjetju 83% podjetij: odprt dialog z zaposlenimi.60% podjetij: sodelovanje zaposlenih v organih upravljanja
11. Udeležba zaposlenih v delitvi dobička92% - zaposleni dobijo dodatno plačilo59% - plače zaposlenih vezane na poslovno uspešnost podejtja. (larger companies are at an advantage) 14% - podjetij ima neke vrsto plana udeležbe zaposlenih v delitvi dobička84% bi uvedlo udeležbo, če bi bili davčno spodbujeni15%: obvezna shema
• Večje plače ↔ večja produktivnost (notranje pogajanje)
• Management:
• Mediatorska vloga v bolj produktivnih podjetjih
• Zaposleni:
• Pripravljenost sodelovanja na delovnem mestu in vključenost v timsko delo,
• Vključeni v dialog / organe upravljanja• Spreminja se nagnjenost k sprejemanju tveganja• Povečuje se transakcijski odnos do podjetja
• Pozitivne zveze postajajo šibkejše v letu 2009 – nekatere so se celo spremenile iz pozitivne v negativne (F4: Narava zaposlenosti, F6: Sindikati, and F11: Udeležba zaposlenih v delitvi dobička)
• Udeležba zaposlenih v delitvi dobička na prostovoljni osnovi
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičević, 2010
Socialni kapital
Sklepne misli
NALOŽBE IN POROČANJE:
Zakaj je pomembno, da poslovna poročila vključujejo podatke o naložbah v otipljivi in v neotipljivi kapital?
KOMUNICIRANJE Z NOTRANJIMI IN ZUNANJIMI DELEŽNIKI