212A

POTREBE MLADIH STARŠEV PO UČENJU KOMUNIKACIJE V ŠOLI ZA STARŠE

THE NEED OF YOUNG PARENTS FOR LEARNING

COMMUNICATION SKILLS WITHIN THE SCHOOL FOR PARENTS

Erika Povšnar, viš. m. s., univ. dipl. ped. OZG OE Zdravstveni dom Kranj, Zdravstveno vzgojni center

erika.povsnar@zd-kranj.si IZVLEČEK Ključne besede: materinska šola, šola za starše, zgodovina, partnerska komunikacija, mladi starši, zdravstvena vzgoja Izhodišča: V izhodišču prispevka obravnavamo preventivno vlogo in pomen materinskih šol / kasneje šol za starše/ v njihovi skrbi za zdravje otrok, žensk in družine; pri tem pregledamo celotno zgodovino materinske šole pri nas do današnjih dni. Zadnja leta v šolah za starše zaznavamo pomanjkanje spretnosti pogovora in potrebo po učenju kakovostne partnerske komunikacije, ki je eden od odločilnih dejavnikov srečne in zdrave družine. Namen raziskave je ugotoviti ali nova učna enota komunikacija med staršema v bodočih starših prebudi pristno potrebo po kakovostnem pogovoru in odnosu. Metode: V nadaljevanju prispevka prikazujemo rezultate empirične obdelave vzorca 150 anketnih vprašalnikov, v katerih udeleženci šol za starše v Osnovnem zdravstvu Gorenjske (l. 2008) anonimno napišejo svoj odziv na novo učno vsebino: kako so doživeli to učno srečanje, kaj jim je dalo, kaj predlagajo. Z analizo smo osvetlili potrebe mladih staršev po učenju komunikacije in s testom deležev preverili temeljno domnevo o ustreznosti nove vsebinske enote. Rezultati in razprava: Rezultati kažejo, da v 80% nova vsebina ustreza potrebam udeležencev in potrjujejo, da informativna učna enota v udeležencih prebudi potrebo po komunikaciji – pogovoru, kot ključnem elementu, ki zagotavlja kakovostne odnose ter srečne in zdrave družine. Rezultati prav tako nakazujejo potrebo po širjenju in implementaciji vsebine tudi v čas po rojstvu otroka. Zdravstvena nega /zdravstvena vzgoja ima pri tem pomembno nalogo, bodisi v vlogi izvajalca ali pobudnika in organizatorja civilnih preventivnih oblik pomoči. ABSTRACT Key words: maternity school, school for parents, history, partner communication, young parents, health education Introduction: At the beginning of the article we have dealt with the preventive role and importance of maternity schools /and later of schools for parents/ within their care for the health of children, women and families, and have offered a comprehensive history review of maternity schools in our country till today. In the past few years in our maternity school we detected the lack of skills and needs for learning communication skills between partners which is one of the main factors of happy and healthy family. The purpose of research was to find out if a new teaching content between future parents reveal need of quality communication and relationship. Methods: We have continued the article by presenting the results of empirical processing of the sample, comprising 150 anonymous questionnaires for the participants of schools for parents in the basic health of Gorenjska (2008); in the questionnaire they are invited to express their response to a new teaching content, such as how they had experienced the session, what they had profited from, and what do they suggest. The analysis has highlighted the need of young parents for learning

communication skills. It has also confirmed basic assumption about suitability of new learning contents with statistical analysis of survey among some participants. Results and discussion: The results show that in 80% new contents suit the needs of participants of schools for parents. They have also confirmed that sessions reveal in participants the need for communication – a dialogue as a basic element to assure quality relations, as well as happy and healthy families; in addition, they have indicated the need for extending the implementation of the contents to the period after childbirth. Nursing care/health education has an important role as operator, promoter and organizer of the civil preventative forms of help assistance. Uvod Nosečnost in rojstvo temeljito posežeta v življenje para in družine. Z nastalimi spremembami prihajajo negotovost, težave in problemi mladih staršev. Reševanje le-teh pomeni učenje. Družina se spreminja v »učilnico« usposabljanja za starševstvo in partnerstvo. Dobra komunikacija in pogovor postajata ena najbolj odločilnih dejavnikov srečne in zdrave družine, učenje komunikacije pa temeljna potreba partnerjev. Šole za starše so s svojim preventivno zdravstveno vzgojnim delovanjem, s pravočasnim zaznavanjem potreb odigrale pomembno vlogo, ki ni danes nič manjša kot je bila nekdaj. Kratek pogled v zgodovino materinskih šol V tridesetih letih 20.stol. se pojavijo začetki priprave na porod kot organizirane skupinske oblike, prvi zametki materinskih šol pa po letu 1948 (Fazarinc–Kirar, 2003). Mejnik za začetek materinskih šol v sodobnem pomenu besede je leto 1955. Na Ginekološki kliniki v Ljubljani so takrat začele potekati prve psihoprfilaktične priprave nosečnic na porod, ki so se zaradi vsebinske razširitve preimenovale v materinsko šolo. Postopno (1960 – 1978) so šole začele delovati tudi v ostalih regijah, večina v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti (Kranjc- Simoneti, Lazar, 1982). Na Gorenjskem je bila prva materinska šola organizirana leta 1958. Nosečnice so sestre teoretično in praktično seznanile s previjanjem, kopanjem in nego novorojenčka, dojenjem ter ostalo prehrano. Posebnost je bila tako imenovana mlečna kuhinja v kateri so praktično pripravljali obroke za dojenčke do prvega leta starosti. V ostalih ZD na Gorenjske so šole začele delovati v letih 1969 – 1978 (Kranjc- Simoneti, Lazar, 1982). Vsebinski sklopi v šolah so bili podobni. Delno so se zgledovale po materinski šoli na Univerzitetni ginekološki kliniki, ki je bila vrsto let »paradni konj« te dejavnosti. Šole so bile sprva namenjene bodočim materam. Število obiskov je vseskozi naraščalo. Leta 1984 beležimo prve obiske očetov. Danes šolo obiskujejo praviloma pari, postopoma se je začel uveljavljati naziv šola za starše

(podatki - arhiv ZD, ZZV Kranj). Šola za starše danes – nova učna enota komunikacija med staršema v zdravstvenih domovih Osnovnega zdravstva Gorenjske Danes šole za starše na Gorenjskem delujejo v petih zdravstvenih domovih. Nosilke dejavnosti so medicinske sestre, sodelujejo tudi drugi izvajalci. V večini zdravstvenih domov sta organizirana dva sklopa tečajev – tečaj za zgodnjo nosečnost in tečaj za pozno nosečnost oziroma priprave na porod. Tečajev se udeleži sorazmerno velik del mlade populacije. Iz podatkov OZG je razvidno, da je leta 2008 šolo obiskalo 2056 udeležencev, ki ustanavlja družino. Večina pričakuje rojstvo prvega otroka. Že kar »tradicionalne« vsebine, ki so vseskozi sledile razvoju stroke, so kljub uvajanju nekaterih novih metod in vsebin, v večini ostale na nivoju telesnega zdravja. Med aktualnimi

potrebami je v preteklih letih pričelo izstopati področje komunikacije (pogovor) in sožitja med partnerjema. Ker je strokovno nesporno dejstvo, da se je dobrega (tudi slabega) pogovora človek zmožen naučiti in da je obdobje pričakovanja prvega otroka eno najbolj primernih obdobij za tovrstno učenje, je Osnovno zdravstvo Gorenjske leta 2006/07 sistematično v vseh ZD začelo uvajati projekt nove informativne učne vsebine komunikacija med staršema v program šole za starše. Projekt usposabljanja kadrov, priprave in uvedbe vsebine in metodologije je poverilo Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki je prav gotovo ena najbolj kompetentnih ustanov, ki se ukvarja z raziskovanjem in implementacijo tovrstnih projektov. Dodatno usposobljeni izvajalci so posebej za to izdelano vsebinsko enoto začeli izvajati v rednem programu šol. Program poteka v obliki delavnic in temelji na socialnem učenju – torej partnerskem sodelovanju med izvajalci in udeleženci. Cilj projekta je bil uporabiti čas priprave na porod otroka za usposabljanje mladih staršev v takem življenjskem slogu, ki omogoča zdrav telesni, duševni in socialni razvoj otroka, njegovo celostno zdravje in celostno zdravje staršev. Uspešno obvladovanje partnerske komunikacije je namreč tudi najuspešnejša preventiva pred nevarnostmi zlorabe alkohola in drugih omam, nezdrave spolnosti in drugih duševnih in socialnih motenj (Ramovš, 2008). Izhodišče Cilj raziskave je:

- ugotoviti ali učna enota komunikacije med staršema v bodoči starših, udeležencih programa šole za starše prebudi pristno potrebo po kakovostni komunikaciji

- glede na potrebe in rezultate izboljšati in dopolniti metodiko in vsebino programa. Temeljna domneva je, da nova vsebinska enota v šoli za starše ustreza potrebam udeležencev po kvalitetnem odnosu med partnerjema. Metode Osnovni raziskovalni metodi sta bili deskriptivna in kavzalna. Z anketnim vprašalnikom v katerem udeleženci anonimno napišejo svoj odziv na novo učno vsebino, smo v letu 2008 zajeli 1745 bodočih staršev, ki so se v okviru tečaja šole za starše – priprava na porod udeležili novega učnega srečanja - komunikacija med staršema v zdravstvenih domovih Osnovnega zdravstva Gorenjske na Bledu, Jesenicah, Kranju, Škofji Loki in Tržiču. S slučajnostnim izborom smo izbrali 150 vprašalnikov. Predstavljeni bodo odgovori na sledeča vprašanja: Kako udeleženci doživljajo učno srečanje komunikacija med staršema? Kaj jim je dalo, kako opredeljujejo koristi srečanja? Kaj pogrešajo in kakšne spremembe predlagajo? Vsa vprašanja so bila odprtega tipa in so bila izbrana v skladu z opredelitvijo problema raziskovalne naloge. Pri obdelavi podatkov smo uredili in klasificirali odgovore, ki so odprtega tipa, odgovorom določili absolutne frekvence (f); izračunali relativne frekvence (f %); izračunali test deležev.

Rezultati in razprava

1. Doživljanje učnega srečanja komunikacija med staršema Odgovore odprtega tipa smo strnili v osem skupin prikazanih v Razpr. 1.

Razpr. 1. Doživljanje učnega srečanja komunikacija med staršema

Na vprašanje je odgovorilo 218 bodočih staršev. 22,48% partnerjev zapiše, da so učno enoto doživeli kot zanimivo, v dveh primerih tudi kot prvo izkušnjo s skupino. Z oceno – dobro, pozitivno, v redu opiše doživljanje 19,72% partnerjev. Ob teh odgovorih se v desetih primerih pojavijo tudi opisi kot npr. super; odlično; izvrstno, čeprav ob naslovu pomisliš ali sploh spada v tečaj šole za starše; nepozabno; presenetljivo dobro, čeprav nisem pristaš takih skupin. 15,14% srečanje doživi kot koristno in potrebno za mlade starše in prihodnost družine. Da so srečanje doživeli prijetno, sproščujoče, domačno je zapisalo 19,7% staršev. Ob tem kot pomembno izpostavijo možnost aktivnega sodelovanja, pogovora, druženja z ostalimi pari ter izražanja mnenj, čutenja, razmišljanj. Za 7,8% staršev je bilo srečanje (zelo) poučno. 5% staršev doživljanje opiše kot presenečenje; nad vsebino in drugačnim načinom dela - delavnice. Eden od parov pravi: »Srečanje sva doživela kot popolno presenečenje nad nečem česar ne pričakuješ in ne potrebuješ; čez čas ugotoviš, da ni slabo«, drugi zopet pravi: »To je drugačen pristop, ni več samo poslušanja in sprejemanja.« Kot vredno, pomembno doživetje opredeli srečanje 7,8% staršev. »Negativno« doživetje opisano z besedami – nerodno mi (nama) je bilo, obremenjujoče, strah, …, je zapisalo 2,75% staršev. Starši doživljajo srečanje pozitivno. »Negativna« doživljanja so prisotna v manjšem deležu in le v začetnem delu srečanj. Iz zapisov povzamemo, da se tekom poteka delavnice prevesijo v sprejemljivejše doživetje. Ob rezultatih izpostavimo misel, da je doživljanje zelo pomembno z vidika učenja. V pozitivno naravnanem, ugodnem, čustveno živem in odzivnem okolju je učenje lažje, hitrejše, kvalitetnejše in uspešnejše. Za socialno učenje je ugodno učno okolje ob prevladovanju in doživljanju dobre izkušnje še toliko pomembnejše.

2. Kaj so bodoči starši pridobili, koristi srečanja? Odgovore razvrščene v šest skupin prikazuje Razp.2. Razpr. 2. Kaj so bodoči starši pridobili, koristi srečanja

Na vprašanje je odgovorilo 133 staršev. Dobri polovici, 57,14% staršev je srečanje prineslo zavedanje pomembnosti pogovora. Opozorilo je na samoumevno, vendar največkrat pozabljeno dejstvo. Ob tem dodajajo, da ob hitenju, naglici in zahtevah vsakdanjika zmanjkuje časa za razmišljanje in pogovor. 13,53% staršev je izpostavilo dobro osebno izkušnjo pogovora. Slabi desetini je srečanje pomenilo motivacijo za nadaljnje pogovore, ob tem omenjajo zavestno odločitev za pogovor. 15,97% omenja kot pridobitev konkretne napotke, navodila (npr. povej 5 pozitivnih stvari na eno negativno), informacije in novo znanje o komunikaciji. V manjšem deležu, 4,51%, starši omenjajo npr. nove teme pogovorov, potrditev, da je par »na pravi poti«, spoznanje kako so komunicirali njihovi starši, … . Iz odgovorov sklepamo, da je za udeležence pogovor zelo pomemben oziroma eden najpomembnejših dejavnikov za kvalitetno partnerstvo in starševstvo. Trditev lahko podkrepimo tudi na podlagi pogovorov v skupini. Pogovoru namenjajo visoko pomembnost. Vendar pa se zavedanje pomembnost prebudi, ko jih na to spomnimo, opozorimo, jih do zavedanja »pripeljemo« z vsebinsko in metodološko izdelanim programom. Cilj in naloga informativne učne enote komunikacija med staršema je obuditi spečo potrebo udeležencev po komunikaciji. Analiza vzorca kaže da 80% staršev izrecno trdi, da vsebinska enota ustreza njihovim potrebam po dobri komunikaciji in pogovoru; pri testiranju smo združili variable zavedanja, motivacije in osebne izkušnje dobrega pogovora. Test deležev potrjuje in vodi k sklepu, da ta vsebinska enota ustreza potrebam 80% staršev (razlika deležev ni statistično pomembna).

3. Predlogi bodočih staršev 104 odgovore s predlogi staršev smo grupirali v deset skupin prikazanih v Razpr. 3. Razpr. 3. Predlogi bodočih staršev

Glede na usmerjenost v otroka je razumljivo, da se 21,15% predlogov se nanaša na otroke – na spremembe, ki jih prinese otrok, komunikacijo z otrokom, vzgojo, postavljanje meja, o razvoju – telesnem, čustvenem, kognitivnem. Slabih 9% bi želelo slišati še nekaj več o komunikaciji in partnerstvu npr. delitev vlog, dolgoročno vzdrževanje dobre komunikacije in partnerstva. Kako reševati konflikte, zanke, pasti, …, predlaga 9% partnerjev. 10,58% predlaga več praktičnih primerov , slaba 2% staršev pripominjata, da bi to srečanje bilo bolj smiselno v okviru priprave na zakon. Enak delež staršev je mnenja, da bi bila dovolj kratka informacija – tako ali tako se mora potem vsak sam truditi za dober odnos. 7,69% staršev meni, da ne morejo nič predlagati, ker niso nič pogrešali in nič pričakovali. V enakem deležu sledijo drugi predlogi - informativno srečanje na začetku tečaja, srečanje s starimi starši, obvezno srečanje, več informacij o primerni literaturi, povabilo izkušenemu paru, … . V skladu z namenom srečanja pa je najbolj morda najbolj pomembno, da je kar 31,7% staršev začutilo potrebo po nadaljnjih srečanjih. Predlagajo daljša/več srečanj ali srečanja kasneje, po rojstvu otroka. Slednje je prav gotovo zelo pomembna pobuda, ki jo kaže in jo je potrebno razvijati in ji prisluhniti. Skupine partnerjev in staršev imajo (tudi glede na tuje izkušnje), pomemben preventivni učinek - v socialni, duševni in duhovni patologiji. Njihov prispevek k ustvarjanju srečnih družin, otrok in staršev je vreden upoštevanja in posnemanja v povezavi in v skladu z našimi razmerami in značilnostmi in vsekakor ostaja izziv za bodoče delo in nadgradnjo projekta. Zaključek V svojem dolgoletnem delovanju so materinske šole in kasneje šole za starše veliko prispevale k zdravju mater, otrok in družin. Vloga šol se je vzporedno s potrebami časa spreminjala. Od strogo medicinskih pristopov, v katerih so se vsebine nanašale predvsem na telesno zdravje nosečnice in otroka, se le-te širijo na psihosocialno področje. Potreba mladih staršev je ustvariti kvaliteten in srečen partnerski odnos v korist svojih otrok. Razumeti se, pomeni obvladati komunikacijo, pomeni trajno in nenehno usposabljanje in učenje, kajti

človek se ne rodi opremljen s tovrstnimi znanji in sposobnostmi. Ima le neprecenljivo možnost, da se trajno in nenehno usposablja in uči. Pogoj so seveda prebujene potrebe. Na osnovi zbranih in v prispevku predstavljenih rezultatov je mogoče potrditi, da udeleženci pozitivno sprejemajo vsebino učne enote, ki zadosti cilju prepoznavanja pristne potrebe po kakovostnem odnosu. Droben prispevek šole za starše, ki odpira tudi nadaljnje možnosti vsebinske in metodološke nadgradnje programa. Pri tem imamo v mislih oblikovanje nove socialne mreže zakonskih in partnerskih skupin, ki jo v svojih predlogih nakazujejo tudi udeleženci. Verjetno to presega možnosti preventivnega delovanja javnega zdravstva, ne pa preventive v obliki samopomoči.

Šola za starše ostaja tudi danes ob množici izobraževalnih tehnologij in možnostih pomembna in zanimiva oblika usposabljanja. Tako kot je bila in je samoumevna vloga zdravstvene nege - zdravstvene vzgoje na področju dviga kakovosti telesnega zdravja, tako mora danes postati njena vloga samoumevna tudi na področju dobrih partnerskih, medosebnih, medgeneracijskih odnosov – torej tudi na področju duševnega in socialnega zdravja. Bodisi v vlogi izvajalca ali pobudnika in organizatorja civilnih preventivnih oblik pomoči. Literatura in viri:

1. Fazarinc - Kirar I. Babica v reproduktivnem zdravstvenem varstvu. In: Kralj B, Navinšek S, eds. Babištvo skozi čas: zbornik ob 250 – letnici ustanovitve Babiške šole v Ljubljani. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo; 2003: 53-55.

2. Kikel A, Hafner A. Razvoj zdravstva od 1945 do 1997. In: Dežman J, eds. Gorenjska 1900 -2000 knjiga gorenjske samozavesti. Kranj: Gorenjski glas; 1999: 524 - 525.

3. Kocjančič M. Zdravje, bolezen in zdravstveno varstvo 1900 – 1945. In: Dežman J, eds. Gorenjska 1900 -2000 knjiga gorenjske samozavesti. Kranj: Gorenjski glas; 1999: 521 -524.

4. Košir T. Babištvo na Loškem. Škofja Loka: Zdravstveni dom Škofja Loka; 2003. 5. Krajnc – Simoneti S, Lazar L. Zdravstveno varstvo Materinske šole v Sloveniji. 1982;31

Suppl 17: 7-51. 6. Lazar L. Aktivnosti materinskih šol v SR Sloveniji v letu 1986. Zdravstveno varstvo

Materinske šole v SR Sloveniji III. 1988;27 Suppl 6: 17-25. 7. Povšnar E. Zgodovina, razvoj, sedanje stanje in perspektive šole za starše na Gorenjskem In:

Turk H, Stepanovič A, eds. IX. Fajdigovi dnevi, zbornik predavanj. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine; 2007: 139–146.

8. Ramovš J. Poslanstvo šole za starše pri usmeritvi staršev v kakovostno psihosocialno skrb za otroka. In: Žagar M, eds. Kakovostna skrb za družino zbornik predavanj, Kranj: DMSBZT Gorenjske; 2008: 32 – 35.

9. Statistični podatki – arhiv ZD Kranj in ZZV Kranj.