primorske novicešt. 225

torek, 27. septembra 2016K U LT U R Ak u l t u ra @ p r i m o r s k e . s i

14 primorske novicešt. 225torek, 27. septembra 2016 K U LT U R A

k u l t u ra @ p r i m o r s k e . s i15

P O S LU Š A M O

Živi naj širijo glas tistih, ki so umolkniliFestival Kogojevi dnevi je pred dnevi svojemuobčinstvu spet ponudil eneganajeminentnejših vokalnih sestavov pri nas,ansambel s 60-letno tradicijo. Slovenski oktet.

K ANAL * Tako je odločilumetniški vodja festivala,ugledni slovenski dirigentAnton Nanut, ki je oblikovaltudi zajeten del oktetovezgodovine ... In prav Na-nutova zamisel je bila, da seSlovenski oktet letos pred-stavi s programom primor-skih avtorjev.

V ansamblu so imelispričo nedavne izgube čla-na Marjana Trčka nekaj za-držkov, a so se, pravi umet-niški vodja Jo že Vidic, na-posled odločili, da koncertvendarle izvedejo, še več:posvetili so ga prav premi-

nulemu članu, zelo nave-zanem na Soško dolino. “ZAm b ro žem Čopijem smo sedogovoril za izvedbo Missepro pacem v predelavi zatenor solo, moški zbor in or-gle. Je veliko intimnejša odtiste za dva solista, zbor inorkester, ki jo poznamo vodlični izvedbi Vokalne aka-demije Ljubljana in StojanaKureta, zato se mi zdi pri-mernejša za to priložn o s t .”

Veseli ga, da lahko sode-luje z A m b ro žem Čopijemin tudi z Andrejem Makor-jem. “Oba sta pogosto vnaših programih, prav tako

Pavle Merkù,” p o j a s n j u j e.“Simonitijevo Pesem galebusmo že velikokrat izvajali,tudi v tujini, povsod so bili

poslušalci presunjeni nadnjeno lepoto. Danilo Švara jeveliko sodeloval s Sloven-skim oktetom, ki je krstil

prenekatero njegovo sklad-bo. Dela Ignacija Ote izva-jajo resda predvsem primor-ski zbori, menim pa, da je

ena od nalog Slovenskegaokteta tudi ta, da tako dobrozborovsko literaturo ponudiširšemu slovenskemu pros-toru. Mlada generacija skla-dateljev je zelo sposobna,zna ponuditi svoja dela, po-kojni skladatelji pa temožnosti nimajo, zato je nanas, da jo poiščemo in damov koncertne sporede.”

Jo že Vidic je kot umet-niški vodja in kot odličensolist ponovno navdušilobčinstvo v cerkvi sv. MarijeVnebovzete v Kanalu. To jebil v vseh pogledih zahte-ven, tehten projekt, sesta-vljen iz nekaterih najbolj us-pelih del primorske ustvar-jalnosti za to zasedbo, ki gaje uspešno sooblikovala šeorganistka Ur ška Vidic.

BRANKA KLJUN

P O S LU Š A M O

Živopisna potovanja v stare glasbe svetaKulturni dom Nova Gorica je v minulih dnehizpeljal šesto sezono priljubljenega festivalaDnevi stare glasbe, ki nastaja pod umetniškimvodstvom lutnjista Bora Zuljana. Šestkoncertov, različna predavanja, vodeni oglediin delavnice so oblikovali uveljavljen festival, vtej sezoni namenjen odkrivanju zapuščineglasbe zunaj meja Evrope, zanimiv pa tudi izvidika etnomuzikologije.

NOVA GORICA * Na ra-zličnih prizoriščih Goriškeso se oglasile glasbene tra-dicije oddaljenih kultur inzazvenela je živa poveza-nost stare glasbe s sodobno.Festival, ki je vzniknil v sli-koviti kraški pokrajini, se jeletos s Krasa preselil na za-nimiva goriška kulturna pri-zor išča. Renesančna dvora-na vile Vipolže je bila sli-kovita kulisa glasbi in ji jedajala čarobno mističnost,d o b ro ro šlo pri sprejemanjučasovno oddaljenih kultur-nih tradicij.

Predavanje sitaristaRohana Dasgupte na Glas-beni šoli Nova Gorica je bilouvod v Dneve stare glasbe.Predavanje je omogočalo

seznanitev z zvočnim sve-tom stare indijske glasbe, kije bila popotnica na večernikoncert v Kulturnem domuNova Gorica z indijskimtriom z dvema sitarjema intablami. Indijski glasbenikiso nas soočali s filozofijo rag- to so več kot tisoč let stariglasbeni vzorci, iz katerih jeoblikovana klasična indijskaglasba.

V petek so italijanski glas-beniki v dvoraniFra n č i škanskega samostanana Kostanjevici poskušaliindijsko glasbo združiti zzahodno tradicijo. ProjektMusa Indiana povezuje ne-navadno kombinacijoinštrumentov, ki vključuječembalo, balo, exaqiuer, lut-

njo, srednjeveške prečneflavte in table. V njem soprofesorica čembala stržaškega konservatorijaPaola Erdas, tržaški lutnjistFabio Accurso in na indij-skih tablah Vito De Lorenzipripravili program, ki jeomogočal primerjavo stareglasbe Evrope s staro kla-sično glasbo Indije.

Sobotno dogajanje v Vi-polžah se je pričelo s pre-davanjem To m a ža Rauchao ljudskih izvajalskih prak-sah, kar je bilo tehten uvod vkoncert Stare nove zvočno-sti, ki so ga projektno pri-pravili trije izvrstni sloven-ski glasbeniki, čembalistMilko Lazar, saksofonistMa t j a ž Dre ve n šek in na

akordeonu Luka Juhart.Festivalski večer se je za-ključil z Balkanskimi baba-mi, ki sta jih predstavila bra-ta Te o f i l ov i ć . Posluša l s t vosta povsem očarala z na-ravnim pristopom k ar-haičnemu glasbenemuizročilu Balkana, pridružilpa se jima je še Bor Zuljan zar hilutnjo.

Na štiridnevnih delavni-cah, ki jih je navdahnjenovodil skladatelj in multiin-strumentalist Milko Lazar,so udeleženci, ki so bili vsiprofesorji z Glasbene šoleNova Gorica imeli priložno-st srečanja s pestro ponud-bo starodavnih izročil. Obpredavanjih med začrtani-mi okviri in improvizacijo,soočanja z osnovami avten-tične izvajalske historičneprakse in z izzivi igranja sta-rih inštrumentov tervključevanja v sodobnekompozicije se je njihovodr uženje sklenilo z odličnimkoncer tom.

Festival je zaključil kon-cert mehiškega baroka. Me-dnarodna zasedba Son Gar-nacha, katere član je tudiumetniški vodja Bor Zuljan,je podčrtala osrednjo temofestivala - Potovanja.

Sončna baročna Mehika16. stoletja je bila sklepnatema festivala, za kar so po-skrbeli glasbeniki iz Mehike,Kolumbije, Čila in Sloveni-j e.

METKA SULIČ

Brata Teofilović sta na Dnevih stare glasbe poslušalce očarala z naravnim pristopom karhaičnemu glasbenemu izročilu Balkana, pridružil pa se jima je še Bor Zuljan z arhilutnjo.

Foto

: Mat

ej V

idm

ar

Velikemu rojaku, pred 140 leti rojenemu pesniku Dragotinu Ketteju, so se na njegovem Premu poklonili s strokovnim simpozijem, recitacijami in glasbo

Zagrabil je tradicijo in jo moderniziralBil je nemiren, živ, humoren, globok, ljubezenje bila zanj vrhunska vrednota, v poeziji ga jezanimalo zlasti, kaj vse je še mogoče napravitis klasičnim in ljudskim gradivom ... Vse to in šemarsikaj je bilo slišati na 28. Premskihsrečanjih, posvečenih 140. obletniciKettejevega rojstva.

PREM * Na j s t a re j ši pred-stavnik naše moderne, naPremu rojeni pesnik Dra -gotin Kette (1876-1899), jesobotnega popoldneva natamkajšnjem gradu, v oko-lju, ki je očaralo goste odblizu in daleč, najprejzaživel v projekciji doku-mentarnega filma D ra g o t i nKette: Pesnik ljubezni in člo-ve ške pokončnosti. Po sce-nariju profesorja Silva Fa-turja ga je posnel režiserBrane Bitenc, na Premskihsrečanjih pa so ga prvič

predvajali že pred dvajse-timi leti, je zbranim v pre-polni grajski dvorani pojas-nila domačinka dr. Ur škaPe re n i č , slovenistika s Fi-lozofske fakultete v Ljublja-ni, tokrat v vlogi scenaristkeprireditve in povezovalke.

Ketteju posvečen simpo-zij je odprla s pregledompesnikovih postaj. “N j e g ovaživljenjska pot ni dolga, ven-dar je pestra. Kette je bil zelorazseljena osebnost, kar delanjegov ustvarjali opus še to-liko bolj fascinanten,” ugo-

tavlja. Pesnika je usoda zrodnega Prema vodila v Tr-novo pri Ilirski Bistrici, na

Col pri Vipavi, v Zagorje,Dolnjo Košano ... in celo naVrhniko, ki je v njegovi bio-

28. Premska srečanja je ilirskobistriška območna iz-postava Javnega sklada za kulture dejavnosti pri-pravila v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica, Kul-turnim, turističnim in športnim društvom Prem, Li-terarnim društvom Ilirska Bistrica, Združenjemknjiževnikov Primorske in Kulturnim društvom Apo-kalipsa. Na dvorišču premskega gradu so odprli li-kovno razstavo članov bistriškega Likovnega društ vaFranceta Pavlovca, v Ketteju posvečenem kulturnemprogramu pa so nastopili Ne ža M. Slosar, Vid Skr-binšek, Jana Frank in Teja Gale. Za glasbo je poskrbelGregor Volk, na kitaro je zaigral in zapel Ma t j a žPe re n i č , nastopil je tudi Moški pevski zbor DragotinKette iz Ilirske Bistrice.

Skladatelju Andreju Makorjuprva nagrada v Arezzu

AREZZO * Na 43. me-dnarodnem skladatelj-skem tekmovanju Guidod'Arezzo v Italiji je prvonagrado s skladbo Cru-cifixus osvojil mladi pri-morski skladatelj A n d re jMa k o r. Arezzo že od nek-daj velja za eno od zibelievropske glasbe, po drugisvetovni vojni pa je sp re s t i žnimi mednarodni-mi zborovskimi tekmova-nji postal sinonim za ita-lijansko in sploh svetov-no zborovstvo. Od leta1973 tam potekajo me-dnarodni natečaji za zborovske skladbe. Letos je v Arezzoprispelo 20 partitur iz vsega sveta in žirija je za zma-govalno izbrala skladbo Andreja Makorja, še nedavnodijaka koprske umetniške gimnazije in člana več pri-morskih zborov. Po diplomi na ljubljanski Akademiji zaglasbo svoje znanje izpopolnjuje na Univerzi v Padovi.Nagrajena skladba še ni bila izvedena, Makor pa upa, dajo bo krstil eden od izvrstnih slovenskih, morda celoprimorskih zborov. LH

NA OBZORJU

Drevi v KoprupesnikMarko Kravos

KO PE R * Drevi ob 20.uri bo gost prvega Po -govora o branju v novisezoni tržaški pesnik,prevajalec in urednikMarko Kravos. Nasrečanju Zlati žve n k e tpoezije bodo Kravosa šeposebej počastili kot pre-

jemnika uglednega priz-nanja zlatnik poezije, kiso mu ga za pesniškiopus, prispevek k sloven-ski kulturi in literaturi terza vzpostavljanje mostovmed kulturami izročilikonec avgusta ob pode-litvi Veronikine nagradena celjskem gradu. Kra-vos si je mesto v slovenskipoeziji utrdil s poetikomed modernizmom innovimi smermi, a v izra-zito pogovorni, razumlj-ivi in humorni formi, sozapisali v utemeljitvipriznanja. Skozi pesniko-vo poezijo v kitajščini,srbščini, italijanščini inangleščini, zapeto pa vs l ove n ščini, bo v kavarniGl e d a l i šča Koper krma-r ila Jasna Čebron. AG

20. večernica Petru Svetiniza duhovite živalske zgodbe

MURSKA SOBOTA *

Jubilejno 20. večernico sov Murski Soboti podeliliPetru Svetini za slikanicoKako zorijo ježe vc i , izda-no pri založbi Miš. Pooceni komisije gre za iz-vrstno zbirko “nonsen-s n i h” živalskih zgodb, vkaterih igrajo prevladu-jočo vlogo humorne je-zikovno-predstavne do-mislice in igrivi preobra-ti. Svetina v delu prika-

zuje vsakdanje in nekoliko manj vsakdanje prigode izživljenja ježevcev, ki jim pot prekrižajo druge, spet bolj alimanj nenavadne živali. Po besedah predsednika žir ijeIgorja Sakside je “nenavadno za tovrstno poetiko, da se vnjej smeh prepleta z natančno premišljenim občutkom zazven in pomen besed”. Med finalisti za nagrado časopisaVe č e r za preteklo založniško leto so bila še dela Na t a šeKonc Lorenzutti Kdo je danes glavni ( Mi š), V inkaMöder ndor ferja Pesmi in pesmičice (Mladinska knjiga),Andreja Rozmana Roze Predpravljice in popovedke(Mladinska knjiga) in Aleša Štegra Ku re n t (Mladinskaknjiga). S TA

Dragotinu Ketteju so se v prepolni grajski dvorani družno poklonili tako mladi domačini kakor izkušeni predavatelji.Prireditev je zasnovala in povezovala domačinka dr. UrškaPerenič, profesorica na ljubljanski slovenistiki.

grafiji sicer ne najdemo.Ur ška Perenič je pojasnila,da se ji je po objavi članka oKetteju, ki smo ga v našemčasopisu objavili 19. januar-ja letos, na pesnikov 140.rojstni dan, oglasil slovenistMiha Rus: “V pismu me jenekoliko hudomušnov p ra šal, ali sta bila Kette inCankar nemara tako dobraprijatelja, ker je bil Kette poočetu pravzaprav Vrhničan.Ta domneva se mi niti ne zditako iz trte izvita.”

Njena kolegica dr. Ire n aNovak Popov je opisalaživahne debate o sodobnipoeziji, v katere so se ognje-vito zapletali Kette in nje-govi tovariši: “Cankar, ki jebil prvi med njimi na Du-naju, je spremljal avstrijskein nemške revije, kjer so se že

uveljavljali dekadenca, sim-bolizem in impresionizem.To je vnašal v slovenski pro-stor. Župančiča je dekaden-ca takoj navdušila, Murnanekoliko manj, Kette pa je dotega ostal rezerviran - ker jemenil, da naturalizma v po-eziji ne bo prenesel, kakor gaže v romanu ne, pa tudi, kerni verjel, da je vsa človeškaresnica vsebovana v subjek-tivnosti. Njegova vzora staostali klasična in ljudska po-e z i j a .”

Povzela je še polemiko, vkateri sta silovito trčila An-ton Aškerc kot urednik po-smrtne izdaje Kettejevihpesmi in pesnikov najtes-nejši prijatelj Ivan Cankar, kije nekdaj občudovanemuAškercu očital nerazumeva-nje mladih literatov in po-

kroviteljski ton. Aškerca soočitki boleli in mu grenilidneve vse do smrti.

Irena Novak Popov je pre-letela še različne izdajeKettejevih pesmi skozi leta,tako sveže, kakovostne in

izvirne - mednje prišt e vaFa t u r j e vo Sem fantič bilmlad, izdano pri koprskemLibrisu - kakor tudi puste inkonvencionalne. Imenovalaje še nekaj zaslužnih zaohranjanje pesnikove za-

puščine: njegovo zbrano de-lo je uredil France Koblar,pri interpretaciji pa sta bilaodločilna Juraj Martinovićin Niko Grafenauer. Škodale, da je slednji v spremnibesedi k izboru Kettejevepoezije leta 1976, ob 100.obletnici pesnikovega roj-stva, spremno študijo na-pisal v “težkem, heidegger-janskem, eksistencialis-tičnem jeziku, v terminolo-giji, ki zamegli bistvene stva-ri: to, da Kette sodi v novoromantiko in se približujesimbolizmu, hkrati pa jepesnik, ki je najbolj izkoristiltradicijo in jo na vseh rav-neh moderniziral”.

Kako je moderniziraluveljavljene verzne struktu-re, je ponazoril literarni zgo-dovinar in verzolog dr. Alek-sander Bjelčevič: “Ni skočiltakoj na svobodni verz, am-pak je v zelo širokem ob-močju med metričnim in ne-ritmičnim verzom poskusilnajti vse možne variante.”

Slavist z Dunaja dr. Pe t e rScherber se je pomudil priproblematični rabi terminapesemski cikel, ki ga Kette ninikoli uporabil, slavist in te-olog Peter Kovačič Peršinpa se je posvetil pesniko-vemu pojmovanju boga insimpozij sklenil s pre-pričanjem, da Kette “gledena moč upesnjenja meta-fizične strukture stoji medPre šernom in Kocbekom kotenakovreden vezni člen”.

ANDRAŽ GOMBAČ

Knjiga nagrajencev in vrsta priznanj festivala Revija v revijiMed branji domačih in tujih

književnikov na grajskem dvorišču,ki jih je povezovala Iris DovganPr imc, so predstavili novo knjigo Vsepride na dan, v kateri so zbranabesedila nagrajencev lanskega na-tečaja za najboljše dramsko delo:Fo t o k l u b Mitje Šegine iz Domžal,

Rop v Papa-pupi Vesa Pirnata-Brol-skega iz Kopra in Č l ove ška ribica inh ro šček Slave Dragolič iz Postojne.

Predsednik kulturnega društva inglavni urednik založbe ApokalipsaPr imož Re p a r je predstavil 13. me-dnarodni festival Revija v reviji, ki jepovezal Škocjan na Krasu in Prem.

Ob pomoči sodelavcev je podelil vr-sto nagrad. Na 18. haiku natečaju sosi po presoji komisije enakovrednoprvo nagrado prislužili Ernest J. Ber-r y z Nove Zelandije, Marinko Ko-va č e v i ć iz Hrvaške in naš rojak Di -mitrij Škrk, nagrado za niz haikujevpa Boris Nazansky iz Hrvaške. Zaurednico leta so oklicali slovaškografično in tehnično urednico Ev oKova č e v i ć - Fu d a l a , za urednika letapa njenega hrvaškega kolega Bor isaBa ć i ć a . Oba sta se izkazala tudi spožrtvovalnim sodelovanjem priprojektu Revija v reviji.

Predstavili so še sveže poslovenjenizbor poezije Tomislava MarkovićaNepotrebne izbrisati v prevodu Jur ijaHu d o l i n a . Kontroverzni in karizma-tični srbski pesnik je v pogovoru zReparjem dejal, da ga grožnje s smr-tjo seveda prizadenejo, a se pre-prosto mora odzivati na kriviceokrog sebe. AG

Primož Repar (levo) in Stanislava Chrobáková Repar (desno) iz Apokalipse stapriznanji urednica in urednik leta izročila Evi Kovačević-Fudala in Borisu Baćiću.

Slovenski oktet je spet navdušil v kanalski cerkvi sv. Marije Vnebovzete.

Foto

: Mar

ko M

lad

ovan

Foto

: And

raž

Gom

bač

Foto

: And

raž

Gom

bač

Foto

: And

raž

Gom

bač

Foto

: Ale

nka

Sla

vine

c

Foto

: And

raž

Gom

bač