Download doc - Principi i Rizici Na Bankite

Содржина:

Вовед......................................................................................................21. Принципи на банкарското работење...................................................3

1.1 Принцип на ликвидност.................................................................31.2 Пrincip na sigurnost i efikasnost na vloùvaweto.........51.3 Пrincip na rentabilnost...........................................................61.4 Пrincip na transparentnost.....................................................6

2. Ризиците и нивното значење...............................................................72.1 Дефинирање и значење на ризикот во банкарското работење..72.2 Видови ризици во банкарското работење....................................8

2.2.1 Кредитен ризик................................................................82.2.2 Каматен ризик..................................................................142.2.3 Ризик на ликвидност.......................................................172.2.4 Девизно-валутен ризик...................................................202.2.5 Оперативен ризик............................................................23

3. Заклучок.................................................................................................25

Користена литература................................................................................26

Вовед

Bankarskite institucii pri izvr[uvaweto na svojata dejnost stanuvaat posrednici pome\u deponentite i kreditokorisnicite. Imeno, deponentite se snabduva~i na pari, a bankite im gi plasiraat tie sredstva na zainteresiranite subjekti. Na deponenti koi i gi doveruvaat svoite pari, bankata im ispla]a kamata. Ve[tinata i ume[nosta so upravuvawe so pari~niot potencijal bankata ja naplatuva od korisnicite na krediti vo vid na kamata koja e pogolema od isplatenata kamata na deponentite. Na toj na~in bankata go organizira pari~niot ciklus vo koj [to gi prodava tu\ite pari po povisoka cena od nabavnata, ostvaruvaj]i prihodi koi pridonesuvaat za rast na sopstveniot kapital.

I pokraj toa [to postojano se javuvaat novi moderni bankarski proizvodi, sepak klasi~niot bankarski instrument - kreditot i kreditnata funkcija u~estvuvaat so najgolem procent vo strukturata na bankarskoto rabotewe. Bidej]i rastot na nejziniot kapital se dviì pravopraporcionalno so kreditnite aktivnosti, kreditnata ekspanzija moè da pretstavuva predizvik za bankite koi pretendiraat na brz rast. Zgolemuvaweto na kreditnata aktivnost pretpostavuva vospostavuvawe na sistem na kontrola како на kreditniot rizik така и на останатите ризици.

Zaradi toa, se pove]e se nametnuva potreba od aktuelizacija na riziците i формирање metodi и принципи za nивно minimizirawe. Bankarskite institucii mora da vospostavat sistemi na kontrola na rizicite a osobeno vo dene[ni uslovi na stopanisuvawe po sprovedenata deregulacija na finansiskiot sektor, kako rezultat na [to naglo e zgolemeno odobruvaweto na krediti, a posebno vo investirawe vo nedvi`nosti i hartii od vrednost. Bez добро поставени принципи и kvalitetna kontrola, работењето ќе биде доведено до големи ризици. Vo momentot na recesija i pad na vrednosta na nedvi`nostite, mnogu banki propadnaa zaradi nivnata pregolema izloènost. Taka na primer bankrotot na „Leman Brothers” go ozna~i po~etokot na svetskata ekonomska kriza. Kolapsot na „Leman Brothers”, koja be[e zadolèna so miljardi dolari na amerikanskiot hipotekaren pazar, povle~e so sebe u[te nekolku finansiski institucii koi bea investiciski povrzani so porane[niot finansiski gigant.

Od ova moè da se zaklu~i deka nitu edna finansiska institucija, ne moè dolgoro~no da go planira svoeto rabotewe bez celosno razbirawe i sledewe na slu~uvawata vo okruùvaweto i rizikot koj ja opkruùva. Vo uslovi na op[ta globalizacija i deregulacija za sekoja poedine~na institucija, no i za celokupniot finasiski sektor, nesmee da se zanemarат принципите и ризиците што ѓи опкружуваат деловните субјекти.

1

1. PRINCIPI NA BANKARSKO RABOTEWE

Bankarskite institucii za efikasno izvr[uvawe na svoite aktivnosti neophodno e da po~ituvaat pogolem broj principi me\u koi najva`ni se: princip na likvidnost; princip na sigurnost i efikasnost na vloùvaweto; princip na rentabilnost i princip na transparentnost.

1. 1Princip na likvidnost

Bankarskite institucii se najstari i najzna~ajni u~esnici na finansiskite pazari koi[to imaat javen karakter. Javniot karakter pretpostavuva postoewe na razvien sistem na kontrola. Ovaa kontrola e naso~ena pred se kon performansite na bankite, nivniot kapital i upravuvawe, a vo posledno vreme i kontrola na rizicite so koi se soo~uvaat. Imeno, bankite rabotat i raspolagaat so tu\i izvori na sredstva, kako [to se: depozitite na delovni subjekti i fizi~kite lica, [tedni vlogovi vo naselenieto, koristenite krediti za likvidnost od doma[ni i stranski banki, koristenite stranski kreditni linii, pribranite sredstva vrz osnova na izdadenite sopstveni hartii od vrednost i sl.

Pribranite sredstva od deponentite, bankarskite institucii se obvrzani da im gi vratat na sopstvenicite, spored dogovorenite uslovi. Dokolku, pak, tie sakaat predvreme da gi povle~at svoite sredstva od nea vo bilo koj moment, taa treba da bide sposobna da postapi spored nivnite barawa i pritoa da ne ja dovedi vo pra[awe sopstvenata likvidnost .

So ova vsu[nost se potvrduva likvidnosta na bankata, kako nejzina sposobnost vo rok da gi podmiri site svoi vtasani obvrski. Poradi toa, neophodno e od strana na bankata da se po~ituva principot na likvidnost, zaradi obezbeduvawe stabilno i sigurno bankarsko rabotewe. Imeno, sekoja banka e dol`na: dosledno da gi po~ituva propi[anite zakonski standardi za

likvidnost (obvrska za izdvojuvawe i za koristewe na zadolìtelnata rezerva, obvrska za drèwe na odreden minimum likvidni sredstva i dr);

za svoi interni potrebi da go utvrdi prifatlivoto nivo na pokrienost na depozitite so likvidna aktiva (primarni i sekundarni rezervi);

da ja sledi ro~nosta na aktivata i pasivata, odnosno plasmanite i izvorite na sredstvata;

da gi sledi o~ekuvanite prilivi i odlivi na bankata;

2

za svoi interni celi da go utvrdi i da go sledi nivoto na t.n. stabilni depoziti.

Poradi zna~eweto na bankata i na efektite koi tie gi imaat vrz funkcioniraweto na drugite subjekti, odrùvaweto na likvidnosta na edna banka ne e samo nejzina obvrska, tuku toa e od po[irok op[testven interes. Edna od osnovnite funkcii na centralnata banka e reguliraweto na op[tata likvidnost na bankarskiot sistem i osobeno, likvidnosta vo pla]aweto kon stranstvo, za [to se vospostaveni soodvetni merki i instrumenti.

Pribranite sredstva po razli~ni osnovi, bankata gi plasira vo razli~ni formi na aktiva, kako [to se: krediti (dolgoro~ni ili kratkoro~ni), hartii od vrednost, vloèni depoziti kaj doma[ni i stranski banki, osnovni sredstva i dr. Site ovie formi na plasmani imaat razli~en rok na dostasuvawe, a ottuka i razli~en stepen na likvidnost. Taka, pari~nite sredstva vo blagajnata ili na ìro smetkata na bankata, kako najlikvidni sredstva, vo sekoj moment se raspoloìvi za isplata na site vtasani obvrski. Nasproti ova, drugite formi na aktiva imaat ponizok stepen na likvidnost i tie treba da se konvertiraat vo gotovina. Procesot na konverzija na odredeni pozicii vo aktivata vo gotovina, e determiniran od: brzinata, odnosno vremeto koe[to e potrebno odredena pozicija

vo aktivata da se pretvori vo gotovina. Moè da se zaklu~i deka mnogu polesno i pobrzo moè da se prodade nekoja hartija od vrednost koja bankata ja ima vo svoja sopstvenost i e nameneta za proda`ba otkolku da se naplati nekoj kredit od nekoj korisnik koj ima problemi so navremenoto izmiruvawe na kreditnite obvrski ili pak da se prodade nekoe osnovno sredstvo so koe raspolaga bankata, a koe ne i e potrebno.

mo`nosta, odnosno tro[okot na samata konverzija, [to podarazbira dali odredena pozicija na aktivata (na primer hartija od vrednost, osnovni sredstva ili krediti) moè da se prodade, odnosno da se naplati po vrednosta po koja taa pozicija e evidentirana vo bankata.

Bankite se karakteriziraat so slednive kategorii likvidni sredstva:

Primarni rezervi koi vsu[nost gi pretstavuvaat pari~nite sredstva vo blagajnata i na smetkata na istite. Ovie sredstva bankite imaat mo`nost da gi iskoristat za izmiruvawe na dospeanite obvrski, dokolku nekoj deponent predvreme gi povle~i svoite deponirani sredstva. Poradi toa [to primarnata rezerva ne generira prihod, bankite sekoga[ pravat napori da go limitiraat iznosot na superlikvidnata aktiva.

Sekundarnata rezerva ja so~inuvaat primarnata rezerva i onie pozicii od aktivata koi lesno i brzo moàt da se pretvorat vo gotovina, kako [to se: depozitite koj korespondentnite banki i hartiite od vrednost koi lesno moàt da se prodadat. Hartii od vrednost koi moàt lesno i brzo da se prodadat se onie koi[to se koristat kako obezbeduvawe (zalog) za kreditite koi centralnata banka i gi odobruva na bankata za likvidnosnite potrebi.

3

Pri ocenka na likvidnosnata pozicija na bankite ne e dovolno da se imaat vo vid samo brzinata i mo`nosta na aktivata za generirawe na gotovina, tuku i mo`nosta na istite za novi zadolùvawe, odnosno koristewe na dopolnitelni izvori na likvidnost. Imeno, bankite moàt da koristat krediti za likvidnost koi gi obezbeduvaat na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost ili pak, od centralnata banka da zemat kratkoro~ni pozajmici vo vid na reeskontni ili lombardni krediti.

Moè da se zaklu~i deka osnovna obvrska na sekoja banka e kontinuirano da pravi analiza i da gi sledi i usoglasuva izvorite na sredstvata i plasmanite. Ova e neophodno zatoa [to vo zavisnost od toa kakvi se strukturata na depozitite i nivoto na nivnata stabilnost, taa odlu~uva vo koja forma ]e gi plasira pribranite sredstva, odnosno kolkava treba da bide pokrienosta na obvrskite na bankata so likvidnata aktiva, kako i kolku treba da bide eventualnata zadolènost na bankata preku obezbeduvawe dopolnitelni izvori na likvidnost.

Tradicionalno pravilo e kratkoro~nite plasmani da bidat pokrieni so kratkoro~ni izvori na likvidnost, a pak, dolgoro~nite depoziti treba da sluàt za odobruvawe dolgoro~ni krediti. Me\utoa, vo sovremeni pazarni uslovi bankarskata praktika pokaùva deka ova pravilo ne mora vo celost da se po~ituva i od nego svesno se otstapuva, pri [to se vr[i t.n. ro~na transformacija na sredstvata i na obvrskite na bankata. Ova proizleguva ottamu [to nezavisno na toa [to depozitite po viduvawe moàt vo sekoj moment da se povle~at od bankata, sepak soznanieto od iskustvata pokaùva deka eden del od ovie sredstva sekoga[ se zadrùva na smetkata na bankata, koi imaat karakter na stabilni depoziti. Nivoto na stabilnite depoziti e razli~no od banka do banka i od period do period. Poradi toa, sekoja banka treba da pristapi kon permanentno sledewe i kvantificirawe na nivoto na stabilnite depoziti, i vrz osnova na soznanijata dobieni od iskustvoto, toa da go ima vo vid pri kvantificiraweto na idnite likvidni potrebi. Obezbeduvawe na likvidnosta e prioritetna obvrska na menaxmentot na bankata zatoa [to nelikvidnosta moè da se pojavi duri i vo uslovi koga taa e profitabilna i solventna.

1.2 Princip na sigurnost i efikasnost vo vloùvaweto

Eden od osnovnite principi na bankarskoto rabotewe e principot na sigurnost vo izvr[uvaweto na odredena rabota, pred se zatoa [to bankite rabotat so tu\i izvori na sredstva koi se dol`ni da gi vratat spored prethodno dogovorenite uslovi. Sposobnosta za vra]awe na tu\ite izvori na sredstvata vo golema mera e usloveno od doslednoto po~ituvawe na ovoj princip - principot na sigurnost vo vloùvaweto, odnosno vo plasiraweto na mobiliziranite sredstva.

Po~ituvaweto na ovoj princip doa\a do izraz najmnogu pri odobruvaweto krediti na komintenti na bankata. Za da ne dojde bankata vo situacija da ne moè da gi naplati svoite pobaruvawa,

4

vodej]i se od principot na sigurnost, taa prezema niza merki i aktivnosti za ocenka na kreditnata sposobnost na svojot klient.

Ocenkata na kreditnata sposobnost na klientot se bazira na slednive pet elementi:

- karakteristikite na komintentot;- kapacitetot na komintentot;- kapitalot odnosno neto vrednosta na imotot na komintentot;- konjukturata t.e. ekonomskite uslovi vo koi dejstvuva

komintentot i - kolateralot t.e. vidot na obezbeduvaweto na kreditot.Principot na efikasnost na vloùvaweto e tesno povrzan so

principot na sigurnost i toj go sodrì nastojuvaweto na bankata da gi naso~i svoite finasiski plasmani kon onie subjekti za koe se o~ekuva rentabilnost i produktivnost. I ovoj princip, kako i principot na sigurnost, se bazira na prezemaweto niza merki i aktivnosti so koi se ocenuva kreditnata sposobnost na klientot.

1.3 Princip na rentabilnost

Funkcioniraweto na bankarskite institucii e maksimilizacija na dobivka. Vaka postavenata cel moè da se realizira dokolku pribranite sredstva se investiraat vo proekti koi generiraat povisoka stapka na prinos. Imeno, bankite vrz osnova na sobranite informacii za sposobnosta na kreditobaratelot nosi odluka za angaìrawe, alokacija na sredstvata, odnosno mu gi stava na raspolagawe na onoj kreditobaratel od koj o~ekuva pogolem prinos. Pritoa, ne smee da se izgubi od vid osnovnoto bankarsko pravilo spored koe povisokata stapka na prinos zna~i i povisokoto nivo na rizik koj e povrzan so konkretnata investicija. Dali bankata ]e izbere da pravi pomalku prinosni plasmani, koi istovremeno se i pomalku rizi~ni ili, pak, obratno ]e izbere plasman so povisok prinos no i povisoka stapka na rizik, zavisi od menaxmentot na bankata i od drugite organi na upravuvawe.

Bankite moraat da bidat mnogu vnimatelni pri plasman na sredstvata zatoa [to dokolku tie stanat rizi~ni kako rezultat na rizi~ni plasmani, akcionerite na bankite moè da stanat ne zadovolni od odlukata na nejziniot menaxment i postoi verojatnost da se odlu~at da gi prodadat svoite akcii. Isto taka, nema da bidat zadovolni i supervizorskite vlasti, bidej]i so toa moè da se zagrozi likvidnosta, a na dolg rok i solventnosta na bankata. Poradi toa, bankite, treba da preferiraat stabilni i sigurni profiti nasproti ostvaruvaweto maksimalno mo`ni profiti, koi moàt da ja zagrozat likvidnosta.

1.4 Princip na transparentnost

Bankite kako posrednici na pazarot na kapital mobiliziraat sredstva od suficitarnite subjekti (pravni ili fizi~ki lica), odnosno subjektite so slobodni finansiski sredstva. Sopstvenicita na slobodni

5

finansiski sredstva nosat odluka sredstvata da gi vloàt vo bankarska institucija so cel da ostvarat profit. Pred da donesat odluka vo koja banka ]e gi vloàt svoite sredstva tie vr[at ispituvawa na podatocite za bonitetot, uspe[nosta i za sigurnosta na raboteweto na bankata.Tokmu poradi ova bankite treba da go po~ituvaat principot na transparentnost odnosno na javnosta da i obezbedat dovolno podatoci za nivnoto rabotewe. Toa se pred se informacii za slednive podatoci: - koi se glavnite akcioneri na bankata,- sostavot na rakovodniot tim na bankata, -lokacijata i vidot na finasiskite aktivnosti koi gi izvr[uva bankata, i-revidirani finasiski izve[tai na bankata (bilans na sostojba, bilansot na uspeh, izve[aj za pari~niot tek i izve[taj za promenite na kapitalot).

2.RIZICITE I NIVNOTO ZNAÊWE

2.1 Definirawe i zna~ewe na rizikot vo bankarskoto rabotewe

Rizikot pretstavuva eden od osnovnite postulati i fenomeni na finansiskiot pazar. Rizikot na investicijata e verojatnosta da se ostvari pomali prinosi od o~ekuvanite, odnosno pogolemi mo`nosti za nizok ili negativen prinos. Rizikot vsu[nost e neizvesnost od ishodot na vloùvawata. Finasiskite rizici naj~esto se odnesuvaat na mo`nosta za gubewe na mestoto i ulogata na finasiskiot pazar, pod vlijanie na pogolem broj faktori me\u koi najzna~ajni se promenata na kamatnata stapka ili kursnata razlika. Upravuvaweto so rizikot zna~ajno evaluiralo vo tekot na poslednive triesettina godini. Sekoja nova kriza ili propast na poedini finasiski institucii go otkriva ograni~uvaweto i gre[kite na najmodernite na~ini za upravuvawe na rizicite.

Od bankarski aspekt, rizicite naj~esto se ocenuvaat spored nivnoto vlijanie vrz kapitalot i profitabilnosta na bankata. Upravuvaweto so rizicite pretstavuva proces preku koj[to menaxmentot na bankata gi identifikuva, procenuva, analizira i kontrolira rizicite koi[to se povrzani so aktivnostite na istata. Vo uslovi na postoewe na kompleksni i brojni finansiski proizvodi, menaxmentot se soo~uva so ogromen broj predizvici vo vrska so upravuvaweto so rizicite. Rizicite treba da bidat kvanitficirani i kontrolirani vo ramkite na kapacitetot na bankata i vrz osnova na toa treba da se identifikuvaat nepovolnite trendovi vo raboteweto, a vrz baza na tie soznanija menaxmentot treba da reagira vo najkratok moèn rok.

6

Pazarnite uslovi i strukturata na operaciite na bankite postojano se menuvaat, poradi [to ne moè da se vospostavi eden edinstven sistem za upravuvawe so rizicite koj[to moè da se primenuva generalno, za site banki. Sekoja finansiska institucija treba da razvie svoj sopstven sistem za upravuvawe so rizikot, koj ]e bide soodveten na nejzinite potrebi i okolnostite vo koi raboti. Bankite se dol`ni da raspolagaat so soodveni sistemi za kvantificirawe, sledewe i kontrola na rizici. Sofisticiranosta na sistemite za upravuvawe so rizicite treba da se zgolemuva paralelno so porastot na transakciite, kompleksnosta i geografskata diverzifikacija na sekoja banka. Nezavisno od strukturata na sistemot na upravuvawe so rizicite, toj treba da gi vklu~uva slednive fazi: identifikuvawe, kvantificirawe, sledewe i merewe.

1.Identifikacija na rizikot treba da ovozmoì utvrduvawe i analiza na postojnite rizici ili rizicite koi[to moàt da proizlezat od novitetite koi ]e se sproveduvaat vo bankite. Identifikacijata na rizikot treba da bide kontinuiran proces koj[to ]e se sproveduva kako na nivo na poedine~ni transakcii taka i na nivo na portfolioto na bankata.

2. Kvantificiraweto na rizikot - navremenoto i to~noto kvantificirawe na rizikot e kriti~na komponenta na efektivnoto utvrduvawe na rizikot. Bankite koi nemaat sistem za utvrduvawe na rizikot imaat limitirani sposobnosti za kontrolirawe i sledewe na nivoata na rizik vo koi se nao\aat.

3. Kontrola na rizikot - bankata treba da vospostavi kontrolni limiti vo najzinata delovna politika, standardi i proceduri, koi[to ]e ja definiraat odgovornosta vo identifikacijata i kvantifikacijata na rizikot. Ovie kontrolni limiti poseduvaat instrumenti za upravuvawe koi moàt da bidat prilagodeni dokolku se promenat uslovite ili tolerancijata na rizikot.

4. Sledewe na rizikot - bankata treba postojano da gi sledi nivoata na rizik [to gi identifikuvala. Vo vrska so soznanijata do koi[to doa\a bankata preku sledeweto na rizicite potrebno e da izgotvuva izve[tai. Ovie izve[tai treba da bidat navremeni, da sodràt to~ni i vistiniti podatoci i da bidat distriburirani na soodvenite lica vklu~eni vo procesot na sledewe na rizicite so cel da se obezbedi prezemawe na korektivni akcii koga se neophodni.

Efikasnoto upravuvawe so rizikot bara informiran menaxerski tim. Menaxerski tim treba da gi odreduva strategiskite nasoki vo koi ]e se odvivaat delovnite aktivnosti na bankata. Klu~na komponenta na ovie strategiski nasoki e utvrduvawe na nivoto na tolerancija na rizikot preku odobruvawe na politiki vo koi se utvrdeni standardite koi[to se odnesuvaat na rizicite. Sistemite za sledewe na rizikot mu ovozmoùvaat na upravniot odbor da go smeta menaxmentot odgovoren za raboteweto vo ramkite na vospostavenite nivoa na tolerancija na rizikot. Efektivnoto upravuvawe so rizicite pretpostavuva raspolagawe so adekvatni kadri i dobro postavenite procesi.

7

2.2 Vidovi rizici vo bankarskoto rabotewe

Bankarskite institucii sekojdnevno se soo~uvaat so ogromen broj rizici. Postojat najrazli~ni klasifikacii na rizicite, me\utoa pogolem broj rizici poradi nivnata kompleksnost i determiniranost od razli~ni faktori koi[to go predizvikuvaat nivnoto nastanuvawe ne moàt to~no i precizno da se stavat vo edna ili druga grupa rizici. Rizicite so koi sekojdnevno se sre]avaat bankite moè da se podelat na delovni i op[ti rizici. Delovnite rizici se onie rizici koi[to finasiskata institucija samata gi prezema so cel da ostvari profit, me\u koi najzna~ajni se: finasiskiot rizik, tehnolo[kiot rizik, rizik od uspe[no plasirawe na proizvodot na pazarot i rizik od uspe[no reklamirawe na proizvodot. Rizicite nad koi subjektite ne moàt da vlijaat i se nadvor od nivnata kontrola se vikaat op[ti rizici. Vo ovaa grupa spa\aat: strate[kiot rizik, rizik na zemjata i politi~kot rizik.

Bankarskiot menaxment naj~esto se sre]ava so [est osnovni rizici. Toa se: kreditniot rizik, kamatniot rizik, rizik na likvidnost, devizniot rizik i operativniot rizik. Bidej]i rizicite ne moè da se eliminiraat naporite se naso~eni preku upravuvawe so istite so cel da se minimiziraat.

2.2.1.Krediten rizik

Kreditniot rizik e dominanten rizik vo bankarskoto rabotewe. Bidej]i bankarskite institucii se tie [to vo najgolem obem odobruvaat krediti, ovoj rizik najmnogu e zastapen kaj niv. Ovoj rizik, vsu[nost, zna~i verojatnost plasiranite sredstva od bankata kaj kreditobaratelite da ne bidat vrateni pod uslovi i vo rokovi utvrdeni vo dogovorite za krediti.

Okolu 80 % od aktivata na bilansot na bankite se povrzani so upravuvaweto so ovoj vid rizik. Negovoto realno identifikuvawe i upravuvawe e klu~en faktor vo raboteweto na bankite. Vo zavisnost od toa za kakvi plasmani se raboti se sretnuvaat kratkoro~en i dolgoro~en krediten rizik. Kratkoro~niot krediten rizik vo bankarskoto rabotewe pretstavuva neizvesnost [to proizleguva od sproveduvawe na kratkoro~nata kreditna politika. Vo postapkata na kratkoro~no kreditirawe, najva`ni raboti se opredeluvawe na uslovite i rokot na odobruvawe na kreditot i vidot na subjektot koj go dobiva, poradi [to kratkoro~niot krediten rizik e pravoproporcionalen so rokot na kreditot.

Bidej]i stanuva zbor za rizik [to e povrzan so kvalitetot na poedine~nite kreditokorisnici i nivnata nemo`nost da gi isplatat obvrskite od kreditniot dogovor, kreditniot rizik bankata ne smee da go homogenizira. Potrebno e sekoj individuvalen kratkoro~en krediten plasman da se analizira kako individualen rizik. Ovoj rizik se javuva kako rezultat na:

lo[ata procenka na kratkoro~nata sposobnost na bankata; otsustvoto na otplata na kreditot od strana na

8

kreditobaratelot; rizik [to proizleguva od kreditnata politika koja[to ja vodi

bankata, a e rezultat na èlbata i interesite na bankata da se stekne so pogolema dobivka. Dolgoro~niot krediten rizik ima tretman na najkompleksen

rizik. Negovata kompleksnosta e rezultat na dolgiot rok vo koj se mo`ni pojavi na devijantni sostojbi kako kaj zaemoprima~ot (korisnikot na kreditot), investitorot (bankata), vo okruùvaweto i pazarot, taka i vo celata dràva, odnosno postoi verojatnost vo taka dolgiot rok na vloùvawe da se pojavat site vidovi rizici i istite da imaat negativno vlijanie na raboteweto na bankata.

Op[tite ekonomski uslovi i delovnoto okruùvawe na delovnite subjekti ~esto vlijaat na promenite vo gotoviskite tekovi raspoloìvi za servisirawe na dolgot poradi [to bankite moraat postojano da vr[at kreditna analiza na sekoe barawe za kredit, so cel da ja procenat sposobnost na kreditobaratelot za vra]awe na dolgot. Ova pretstavuva edna kompleksna materija za istraùvawe koja zavisi od: vidovite krediti [to bankata gi stava na raspolagawe na svoite komintenti, vidot na kreditobaratelot, dali se raboti za pravno ili fizi~ko lice, visinata na iznosot na kreditot [to se bara i na~inot na negovoto obezbeduvawe, specifi~nosta na kreditnata analiza i instrukciite i postapkite za dodeluvawe na kredit predvideni vo ramkite na delovnata i kreditnata politika na bankata.

Postoi u[te edna podelba na krediten rizik i toa: rizik koi proizleguva od performansite na korisnikot na kredit i rizik na zemjata.

Procenkata na kreditnite barawa od kreditobaratelite izvr[eni od strana na bankata se mnogu va`na rabota, zatoa [to tie opfa]aat vrednuvawe na kreditnoto barawe na komitentot, ocenka na profitabilnosta na baraniot kredit, kako i vrednuvawe na kreditot od aspekt na profitabilnosta na samata banka. So procenka na kreditnoto barawe se utvrduva rizikot so koj bankata se soo~uva so donesuvawe na odlukata da investira vo nekoj konkreten proekt. Potrebata od procenka na kreditnite barawa proizleguva od faktot [to postoi [irok spektar na rizici sodràni vo kreditiraweto, koi[to moàt da dovedat do neizvr[uvawe na obvrskite od strana na dol`nicite. Faktorite moàt da bidat najrazli~ni: od subjektiven karakter, da se od tipot na vi[a sila, kako [to se prirodni katastrofi, ili da se rezultat na presvrtite na stopanskiot ciklus koi imaat vlijanie vrz profitite na dol`nicite na bankata. Vsu[nost procenkata na kreditnoto barawe pretstavuva proces na utvrduvawe na kreditnata sposobnost na korisnikot na kreditot odnosno utvrduvawe na negovata sposobnost za otplata na kreditot soglasno dogovorenite uslovi.

Bankarskite institucii, pozicijata na korisnikot na kreditot vo kontekst na su[tinata na kreditnata procenka ja ocenuvaat od aspekt na ~etiri osnovni kreditni faktori: karakterot na klientot, namenata na kreditot, upotreba na sredstvata i primarnite i sekundarnite izvori na otplata na kreditot.

9

Postojat razli~ni pristapi za kreditna procenka, i toa:1. tradicionalen, kaj koj akcent e staven na ponudenoto

obezbeduvawe za kreditot. Ovoj pristap, kako [to pokaùva negovoto ime, e mnogu star i toj najgolemo vnimanie mu posvetuva na ponudenoto obezbeduvawe od strana na korisnikot na kreditot na kapitalot, a pomalku na negovata sposobnost da go otplati kreditot;

2. stati~ki pristap na procenka na finansiskata sostojba na raboteweto na klientot [to se sostoi od analiza na koeficientite, pri [to pazarniot interes e naso~en kon likvidnosta na firmata. Toj, pri ocenka na sposobnosta na korisnikot da go vrati kreditot, trgnuva od analiza na finasiskite podatoci od bilansot na sostojba na firmata, a sosema malku ili voop[to ne gi koristi podatocite [to gi dava bilansot na uspehot. Likvidnosta na korisnikot na kreditot ja ocenuva vrz osnova na negoviot neto obrten kapital, odnosno stopanskiot ciklus izmeren vrz osnova na razlikata me\u tekovnata aktiva i tekovnite obvrski na firmata. Pri kreditnata ocenka, ovoj pristap vr[i presmetuvawe na pove]e koeficienti, i toa: koeficientot na likvidnost, koeficientot na rentabilnost, koeficientot na finansirawe, koeficientot na profitabilnost i koeficientot na sopstvenost.

3. sovremeniot ili t.n. dinami~en pristap, koristi analiza na tekovite na likvidnost vo kombinacija so kvantitativna i kvalitativna analiza na firmata so cel da se utvrdi nejzinata finansiska pozicija vo ramkite na nejzinata stopanska dejnost. Analizata na tekovite na likvidnost ili t.n. Cash analiza ima cel da ispita kolku sredstva se pribrani i kako se pribarani, a voedno i kako se upotrebeni za da se dobie informacija vo vrska so uspe[nosta na firmata, kako vo tekovniot period, taka i vo idnina. Kvalitativnata analiza se sostoi vo analiza na sobranite podatoci vo vrska so odnesuvaweto na kreditobaratelot pri prethodno dobienite krediti, utvrduvawe na pri~inite za barawe na kredit, identifikuvawe na rizikot vo raboteweto na baratelot na kreditot i ocenuvawe na sposobnosta za otplata na kreditot.

4. sistemot na bodirawe na kreditite, kako kvalitativen pristap kon kreditnata procenka se zasnova na statisti~kiot model. Ovoj pristap se sostoi vo procenuvawe na statisti~kata verojatnost dali kreditot ]e bide otplaten. Toj e empiriski sistem na procenka na kreditite [to ja utvrduva verojatnosta dali nekoj kredit ]e bide vraten ili ne. Imeno, za razli~ni karakteristiki na baratelot na kredit mu se dodeluvaat oddelni bodovi. Kreditot mu se odobruva na onoj baratel koj ima povisok ili ednakov broj na odnapred utvrdeniot zbir na bodovi. Rizikot na zemjata se javuva koga kreditiraweto gi opfa]a me\

unarodnite ramki i zna~aen segment od sevkupnata rizi~nost na

10

kreditnata aktivnost na bankata proizleguva tokmu od rizikot na zemjata vo koja[to se plasirani kreditite.

Rizikot na zemjata se odnesuva na verojatnosta deka korisnicite na kredit od druga zemja nema da moàt ili nema da sakaat da gi ispolnat obvrskite kon bankata. Rizikot na zemjata moàt da bide predizvikan od zna~ajni politi~ki promeni, prirodni katastrofi ili eksterni [okovi, globalni fenomeni kako [to e sega[nata svetska finasiska kriza ili porast na cenite na strategiskite surovini na svetskite pazari. Vakvite sostojbi moè da imaat razli~ni efekti vo razli~ni zemji, pri [to efektite vo edna zemja ]e se po~ustvuvaat pove]e vo odnos na druga zemja ili pak ]e ima razli~ni efekti vrz razli~ni korisnici na krediti vo ista zemja.

Site me\unarodni banki se soo~uvaat so rizikot na zemjata i zatoa sistemot za upravuvawe so ovoj rizik pretstavuva sostaven del od procesot na upravuvawe so me\unarodnoto kreditno portfolio. Za pogolem del od golemite svetski banki po~etna to~ka vo kvantifikacijata na rizikot na zemjata se stati~kite informacii koi moàt da se dobijat kako od nacionalni taka i od me\unarodni statisti~ki izvori. Opredeleni bankite operiraat so sistemi na bodirawe ili rejtinzi so koi se utvrduva skala vo koja se reflektira rizikot na zemjata.

Imaj]i ja predvid kompleksnosta pri utvrduvaweto na rizikot na zemjata ne e za iznenaduvawe [to bankite, osobeno onie so diverzificirani kreditni portfolija, priznavaat deka predviduvaweto na rizicite vo tekot na postoeweto na odredena kreditna izloènost opfa]a zna~ajni procenki. Od tie pri~ini, na procenkite na menaxmentot, koi naj~esto se bazirani na direktni iskustva za lokalnite uslovi koi[to se odnesuvaat na ekonomskata politika, na mo`nosta za ponatamo[en ekonomski razvoj i osobeno na socijalnata i politi~kata stabilnost, vo poslednive godini im se dava posebno zna~ewe od strana na pove]e banki vo procenka na rizikot na zemjata. Vo isto vreme, bankite treba da bidat osobeno vnimatelni pri interpretacijata na informaciite koi[to se odnesuvaat na dadena zemja, a koi se dobieni od prestavnici na taa zemja.

Vo ocenuvaweto na rizikot na zemjata, bankite moàt da koristat alternativni metodi koi[to ovozmoùvaat analiza na rizikot kako od kvantitativen taka i od kvalitativen aspekt. Pri ovaa analiza bankite moàt da koristat eksterni podatoci koi[to gi obezbeduvaat najrazli~ni rejting agencii ili da razvivaat sopstveni interni modeli za ocenka na rizikot na zemjata.

Kako eden od popoznatite indeksi e Indeksot na institucionalnite investitori . Publikacijata na ovoj indeks se vr[i dvapati godi[no, a se bazira na istraùvawata i analizite na kreditnite slu`benici na pogolemite me\unarodni banki. Rangiraweto se vr[i so rejting skala koja e sostavena od 100 stepeni, spored koja 0 rejting pretstavuva najvisoka verojatnost za nastapuvawe na rizi~en nastan, a 100 pretstavuva najniska verojatnost za nastanuvawe na rizi~en nastan. Ovoj indeks potoa gi ponderira

11

dobienite kreditni rejtinzi so izloènosta na sekoja od ovie banki vo odnos na zemjata za koja se odnesuva rejtingot.

Internite statisti~ki modeli za ocenka na rizikot na zemjata se baziraat na ponderirawe na klu~ni ekonomski pokazateli za sekoja zemja. Ovie modeli gi idnetifikuvaat varijabilite [to najdobro go reflektiraat rizikot na zemjata kako i ponderite koi ukaùvaat na relativnata va`nost na ovie varijabili. Toa se slednive pokazateli:

- Pokazatel za stepenot na servisirawe na zadolènostaDSR = (kamatata + amortizacijata na dolgot)/izvozotKolku se pogolemi obvrskite vrz osnova na stranski dolgovi vo

odnos na prihodite od izvoz, pogolema e verojatnosta za nastapuvawe na rizi~en nastan;

- Pokazatel na izvozotIR = vkupniot izvoz / vkupnite devizni rezerviKolku ovoj pokazatel za izvoz vo odnos na deviznite rezeri e

pogolem tolku e povisok rizikot na zejmata.- Pokazatel za investiciite INVR = reali investici / bruto doma[en proizvodPokazatelot na investiciite go pokaùva stepenot do koj

odredena zemja gi alocira resursite vo realni investici, vo odnos na potro[uva~kata. Kolku e povosok ovoj pokazatel, tolku ekonomijata e poproduktivna, [to zna~i i ponizok rizik na zemjata;

- Varijansa na prihodite od izvozot

Kolku se ponepostojani prihodite od izvoz na stoki, poniska e sigurnosta na kreditorite deka vo sekoe vreme ]e moàt da gi naplatat pobaruvawata [to dospevaat i

- Pokazatel na porast na ponudata na doma[ni pari~ni sredstva

Kolku e povisoka stapkata na porast na doma[nite pari~ni sredstva vo dadena zemja, povisoka e i stapkata na inflacija. Toga[ nacionalnata valuta go gubi kredibilitetot kako medium za razmena i vo takvi uslovi zemjata e prinudena pogolem del od pla]awata kako vo zemjata taka i me\unarodnite pla]awa da gi vr[i vo cvrsti stranski valuti. Ova ukaùva deka postoi pozitivna korelacija pome\u porastot na ponudata na doma[nite pari~ni sredstva i rizikot na zemjata.

Moè da se zaklu~i deka postoi korelacija pome\u pette klu~ni ekonomski varijabili i rizikot na zemjata (R) za sekoja zemja. Taa relacija se definira na sledniov na~in:

Po selektiraweto na klu~nite varijabili, zemjite se grupiraat vo dve grupi i toa:

R1 = zemji so visok rizik na zemjata iR2 = zemji so nizok rizik na zemjata .Sistemot za kvantificirawe na rizi~nata izloènost vo odnos na

poedine~ni zemji se dizajnira spored obemot i kompleksnosta na

12

me\unarodnite kreditni operacii na sekoja poodelna banka. Od ovie pri~ini moè da se zaklu~i deka ne postoi edinstven metod koj bi se odnesuval na presmetkata na rizi~nata izloènost i bi bil soodveten za site banki. Za sekoja banka pri utvrduvawe na rizikot na zemjata osnovna cel e da odrùva sistem koj ]e gi opfati site zna~ajni rizi~ni izloènosti i ]e bide dovolno detalen za da obezbedi soodvetna analiza na razli~nite vidovi rizici.

Site sistemi za kontrola na izloènosta na rizikot na zemjata se zasnovani na utvrduvawe i sledewe na limitite koi se odnesuvaat na izloènosta na rizikot na zemjata. Bankite [to se vku~eni vo me\unarodni bankarski operacii imaat sistem za vospostavuvawe, odrùvawe i revidirawe na limitite koi se odnesuvaat na rizikot na zemjata. Limitite koi[to se odnesuvaat na rizikot na zemjata se utvrduvaat niz formalen proces koj go sproveduvaat povisokite nivoa na upravuvawe so bankata i sekoga[ se donesuvaat vrz zdrava osnova.

Ovie limiti se utvrduvaat vo korelacija so procenatiot rizik i se izrazuvaat kako procent od kapitalot i rezervnite fondovi na bankata ili poto~no, vo odnos na garantniot kapital na bankata, odnosno kapacitetot na bankata za pokrivawe na potencijalnite zagubi koi[to moàt da proizlezat od nejzinoto rabotewe.

Procedurite na bankite voobi~aeno ovozmoùvaat revidirewe na limitite na rizikot na zemjata na redovna osnova na toj na~in ovozmoùvaj]i tie da bidat zgolemeni ili namaleni soglasno promenite na stepenot na rizi~nost.

Bankite izdvojuvaat rezervi za pokrivawe zagubi od rizikot na zemjata koi se vo korelacija so potencijalnite zagubi koi moàt da proizlezat od rizikot na zemjata, a zagubite koi ]e nastanat po ovoj osnov treba da bidat otpi[ani na tovar na forimranite rezervi za zagubi od rizik na zemjata. Vo uslovi na neredovnost vo naplatata na pobaruvawata koi dospevaat kako po kamatati taka i po glaven dolg kako rezultat na vlijanieto na rizikot na zemjata, zemjata dol`nik moè da pobara promena na uslovite za kreditirawe, pred se vo smisla na prolongirawe na rokot na dostasuvawe na obvrskite. Promenata, na uslovite na kreditirawe voobi~aeno podrazbira indikator za vlo[uvawe na kreditite i bankite vo takvi uslovi treba da bidat podgotveni da izdvojat soodveten iznos na rezervi za potencijalniote zagubi od rizikot na zemjata na tovar na kapitalot.

2.2.2 Kamaten rizik

Kamatniot rizik pretstavuva mo`nost za namaluvawe na neto prihodite od kamati kako rezultat na nepovolnite fluktira~ki kamatni stapki. Ovoj rizik se odnesuva na rizikot od izloènost na finansiskata sostojba na bankata od promenlivo dvièwe na kamatnata stapka. Rizikot se odnesuva vrz zarabotuva~kata na bankata taka i vrz

13

ekonomskata vrednost na sredstvata. Postojat golem broj faktori [to vlijaat vrz kamatniot rizik, me\u koi najzna~ajni se1: rokovna transformacija na sredstvata. Taa se javuva koga

finansiskite institucii del od svoite kratkoro~ni sredstva gi koristat za dolgoro~ni plasmani;

plasmani vo hartii od vrednost. Ovie plasmani indirektno se izloèni na vlijanija od promenite na kamatnite stapki na finansiskiot pazar. Odnosite na cenata na hartiite od vrednost se obratnoproporcionalni so visinata na kamatnite stapki. Imeno, koga kamatnite stapki rastat, vrednosta na hartiite od vrednost opa\a, i obratno;

dvièwata na inflacijata direkno ja opredeluvaat visinata na rizikot na kamatnite stapki. Vo uslovi na inflacija mnogu e bitno pravilno da se utvrdi realnata kamatna stapka. Vo periodi na visoka pozitivna realna kamatna stapka, pobaruva~kata za krediti e mala. Primenata na negativna realna kamata predizvikuva porast na pobaruv~kata za pari i bankite moraat da pozajmuvaat pari me\u sebe so cel da gi zadovolat potrebite na pazarot.

Kamatniot rizik e sostaven od ~etiri komponenti odnosno podrizici koi[to vlijaat vrz profitabilnosta na bankata i nejziniot kapital i toa:

- rizik na promeni na kamatnite stapki, odnosno rizik koj[to proizleguva od nesovpa\awe vo ro~nosta i promenite vo kamatnite stapki na sredstvata i obvrskite;

- osnoven rizik;- rizik na kriva na prinosi;- opcionen rizik.Rizikot od promenite na kamatnite stapki, e rezultat na

vremenskata razlika ili neusoglasenost na dospeanosta i vrednuvaweto na sredstvata i obvrskite na bankite. Vakov e slu~ajot koga dolgoro~nite sredstva so fiksna kamatna stapka se finansirani so kratkoro~ni depoziti, pritoa prihodot od kamatata na sredstvata ostanuva fiksen za celiot period a tro[ocite za kamati so koi se finansiraat sredstvata se menuvaat so sekoj nov depozit. Bidej]i kamatniot prihod e fiksen, a tro[ocite po kamata se varijabilni i zavisat od promenite na pazarnite stapki, logi~no e neto-kamatniot prihod da se menuva so zgolemuvawe ili namaluvawe na kamatnite stapki. Na primer, ako se pretpostavi deka bankata koristi obvrznici so cel da finansira kredit so traewe od ~etiri godini koj[to nosi fiksna kamata od 7%. Vo prvata godina bankata koristi obvrznici so kamatna stapka od 3% i so toa taa ostvaruva neto-prihod od 4%. Vo narednite tri godini pazarnata kamatna stapka se zgolemuva i iznesuva 5%, se zgolemuva iznosot [to bankata im go pla]a na sopstvenicite na obvrznici i so toa neto kamatniot-prihod na bankata se namaluva za 2 procentni poeni.

1D-r Dragoqub Arsovski, Rizici vo bankarskoto rabotenwe, Economy press, Skopje, 1998 god. str. 140-141

14

Osnovniot rizik se pojavuva koga kamatnata stapka se menuva na mese~no nivo vo odnos na opredelena indeksna stapka (na primer LIBOR). Ovoj rizik pretstavuva rizik deka pazarnite kamatni stapki moè da imaat razli~no vlijanie vrz kamatata koja e platena ili naplatena od bankata za opredeleni instrumenti koi[to imaat ista ro~nost. Iskustvata pokaùvaat deka promenata na kamatnata stapka nema identi~no vlijanie vrz sertifikatot za depozit i obvrznicite so ista dospeanost.

Rizikot na krivata na prinosi pretstavuva rizik deka pazarnite kamatni stapki imaat razli~nen efekt vrz prinosot ili cenata na sli~ni instrumenti koi imaat razli~en period na dospeanost. Pazarnite kamatni stapki imaat razli~no vlijanie vrz [estmese~ni obvrznici i obvrznici so dospeanost od edna godina. Vlijanieto na kamatnite stapki na isti instrumenti so razli~na dospeanost iskustveno e dokaàno ne se dviì vo ist pravec i so ist intenzitet. Koristej]i gi ovie soznanija, a imaj]i go predvid i faktot [to dolgoro~nite kamatni stapki voobi~aeno se povisoki od kratkoro~nite bankite naj~esto pozajmuvaat na podolg rok otkolku rokot za koj se koristat sredstvata.

Opcioniot rizik se javuva kako rezultat na implicitnite i eksplicitnite opcii [to gi dozvoluva bankata vo vrska so svoite sredstva i obvrski. Pojavata na ovoj rizik najdobro moè da se pretstavi so primer. Imeno, bankata H ima odobreno kredit na 5 godini so fiksna kamatna stapka od 8% i istiot se finansira so ednogodi[ni sertifikati za depozit so fiksna kamatna stapka od 5%. Vo dogovorot sklu~en so kreditobaratelot dadena e opcija toj da go vrati kreditot pred istekot na rokot na otplata a ima opcija i deponentot da gi povle~e sredstvata pred dospevawe na sertifikatot. Vo prvata godina vrz osnova na dogovorot bankata ostvaruva kamaten prihod od 3%. Me\utoa ako se pretpostavi deka kamatnite stapki vo vtorata godina porasnale, sopstvenicite na sertifikatite pregovaraat za povisoki kamatni stapki odnosno za 6% i gi dobivaat i so toa bankata ostvaruva pomal neto-kamaten prihod odnosno 2%. Vo slu~aj na opcioni dogovori so koi se sozdava mo`nost klientite da go vratat kreditot pred datumot na dospevawe ili deponentite da gi povle~at sredstvata pred dospevawe se javuva opcionen rizik. Vakvite opciioni mo`nosti bankata ima mo`nost da im gi naplati na klientite vo forma na kazneni penali, no retko gi primenuva za da gi zadrì klientite i da ima konkurentska prednost. Vo stvarnosta sekoga[ koga kamatite ]e padnat klientite koi zele kredit imaat incijativa da go vratat porano od dogovorenoto preku zemawe nov kredit so poniska kamatna stapka. I obratno, sekoga[ koga kamatnite stapki se poka~uvaat sopstvenicite na sertifikati za depozit imaat incijativa da gi preselat svoite depoziti vo investicii koi nudat povisok prinos. Vrz osnova na sevo ova moè da se zaklu~i deka bankata vo sekoj slu~aj se soo~uva so rizik nezavisno dali pazarnite kamatni stapki se zgolemuvaat ili namaluvaat.

15

Bidej]i ne moè da se otstrani kamatniot rizik, se pravat napori da se olesni upravuvaweto so nego, preku koristewe nekolku modeli i toa: so primena na tehnikata gap (jaz, interval); simulacija i analiza na prose~nite tro[oci na kreditot.

Su[tinata na presmetuvawe na jazot e vo presmetuvawe na koeficientot na kamatniot rizik kako odnos me\u kamatno - ~ustvitelnata aktiva i kamatno - ~ustvitelnata pasiva, odnosno preku formulata:

Kkr=KON/KOP

kade:Kkr - koeficient na kamaten rizikKON - kamatno ~ustvitelna aktivaKOP - kamatno ~ustvitelna pasiva.

Vo slu~aj koga koeficientot e pogolem od edinica, gepot e позитивен, a koga koeficientot e pomal od edinica, gepot e negativen. Pozitivnoto nesovpa\awe ima za posledica pogolem o~ekuvan profit, no i pogolem kamaten rizik. Koga kamatite rasta, raste i profitabilnosta na bankata, bidej]i ima pogolemi iznosi na sredstva so varijabilna kamata otkolku izvori so varijabilana kamata. Kaj negativnoto nesovpa\awe, neto prihodite se dviàt obratno - proporcionalno od nivoto na pazarnite stapki. Koga kamatnite stapki pa\aat, prihodite se "zgolemuvaat" - odnosno ne se namaluvaa so ist intenzitet, bidej]i vo aktivata na bankata se nao\aat pogolemi iznosi na sredstva so fiksna kamatna stapka otkolku vo pasivata na bilansot na bankata. Gapot iznesuva nula koga kamatno - ~ustvitelnata aktiva i kamatno - ~ustvitelnata pasiva se ednakvi, odnosno koeficientot na rizik e ednakov na eden.

Postojat pove]e modeli za presmetuvawe na gepot od koi najzna~ajni se: modelot poznat kako ARBL (Asset Repriced Before Liabilities) na Morgan bankata vo Wujork, a vtoriot model se zasnova na presmetuvawe na ponderiraniot prose~en rok na vtasuvawe na bilansnite pozicii na bankata ili nivnot ìvoten vek (duration).

Kaj prviot model za sekoja kategorija sredstva se presmetuva neto bilans, kako razlika na plasmanite i obvrskite. Presmetaniot neto bilans moè da bide pozitiven, negativen ili ednakov na nula. Pozitivniot neto bilans zna~i deka rokovite na aktivata prose~no se pokratki od rokovite na pasivata i deka pogolem del od sredstvata ]e se replasiraat po povisoki kamatni stapki. Od druga strana, poradi relativno podolgite rokovi na pasivata, obvrskite na bankata vo pomala mera ]e se prisposobaat na raste~kite kamatni stapki.

I pokraj toa [to dava korisni informacii, ovoj model e samo gruba merka na rizikot na kamatnata stapka, pred se, zatoa [to se apstrahira faktot deka aktivnite i pasivnite kamatni stapki ne se dviàt sekoga[ vo tandem.

16

Vtoriot model, modelot na ìvotniot vek na bilansnite pozicii, se zasnova na analizata na ponderiranite prose~ni rokovi na vtasuvawe na plasmanot i obvrskite na bankata, t.n. ìvoten vek. Ovoj model se koristi za analiza na t.n. cenoven rizik, [to pretstavuva mo`nost za opa\awe na cenata na kursot na obvrznicite zaradi rastot na kamatnite stapki na finansistiot pazar. So ovoj model se vr[i presmetuvawe na ìvotniot vek na site bilansni prihodi vo aktivata i pasivata za da se sogleda vlijanieto na promenite na kamatnata stapka vrz nivnata vrednost. Kaj ovoj model jazot e pozitiven koga aktivata ima podolg ìvoten vek od pasivata, odnosno koga aktivata e po~ustivtelna od pasivata na promenata na kamatnite stapki, i obratno: koga ìvotniot vek na pasivata e podolg od ìvotniot vek na aktivata toga[ gepot e negativen. Na krajot, gepot e ednakov na nula koga ìvotnite vekovi na aktivata i pasivata se ednakvi.

2.2.3 Rizik na likvidnost

Bankite zaradi aktivnostite koi[to gi izvr[uvaat na finansiskite pazari, imaat golemo vlijanie vrz likvidnosta na drugite u~esnici na pazarite. Zaradi vakvata va`nost na bankite koi ja imaaat vo finansiskiot sistem, neophodno e bankarskiot sistem da bide stabilen i bezbeden, so kontinuirano sledewe na izloènosta na poedine~nite vidovi rizici. Za da moè bankata efikasno da ja ispolnuva svojata uloga na finansiski posrednik, taa izvr[uvaj]i ja svojata osnovna dejnost pribiranite finansiski sredstvata od likvidnite suficitarni klienti gi naso~uva kon nelikvidnite, odnosno pari~no deficitarnite klienti. Problemot nastanuva koga izvr[uvaweto na ovie dva procesi vremenski ne se poklopuva, odnosno, koga komitentite odlu~ile da si gi povle~at svoite depoziti vo vreme koga kreditite ne se vrateni i koga ne postoi mo`nost brzo da se prodadat pomalku likvidnite sredstva i da se transformiraat vo pari.

Rizikot na likvidnost nastanuva so brzi promeni vo podmiruvaweto na obvrskite na bankata koi moàt da ja dovedat bankata vo pozicija da mora da ja prodade aktivata po niska cena. Dnevnite odlivi na sredstva obi~no bankata moè da gi predvidi, no problem vo upravuvaweto so likvidnosta nastanuva koga deponentite masovno gi podigaat svoite depoziti od bilo koj pri~ini. So [ireweto na inforamacii deka postoi nemo`nost za podmiruvawe na obvrskite sprema svoite komitenti, kaj bankata nastanuva problem koj vo ekonomskata literatura e poznat pod imeto „juri[ na bankite“ (bank run). Zaradi ova centralnata banka vr[i kontinuriran supervizija nad raboteweto na bankite i voveduva sistemi za osiguruvawe na depozitete so [to nastojuva da go spre~i problemot so likvidnosta.

Rizikot na likvidnost pretstavuva verojatnost od nedostatok na sredstva potrebni za odrùvawe na likvidnost. Likvidnosta na bankata pretstavuva sposobnost bankata da moè da gi isplati

17

svoite predvideni i nepredvideni finasiski obvrski i da obezbedi dopolnitelni izvori za zgolemuvawe na nejzinite potrebnite sredstva. Bankite treba da odrùvaat odredeno nivo na likvidnost za da moàt uredno da gi pla]aat dostasanite obvrski bilo da proizleguvaat od aktivata, od pasivata ili od neutralnite bilansni i vonbilansni raboti .

Upravuvaweto so rizikot na likvidnost e sloèn i kompleksen proces i bankite moàt da go sprovedat preku: upravuvawe so aktivata, odnosno vlijanie na obemot na

likvidnata aktiva preku transformirawe na pomalku likvidnite oblici na sredstva vo pari;

upravuvawe so pasivata, odnosno zgolemuvawe na pasivnite obvrski vo situacija na nelikvidnost preku novi zadolùvawa na pazarot na kapital, privlekuvawe na novi deponenti, zemawe krediti i dr;

upravuvawe so aktivata i pasivata, odnosno istovremeno kombinirawe na predhodnite dva metodi.

Upravuvawe so aktivata i pasivata opfa]a:- upravuvawe so likvidnosta na bankata zaradi obezbeduvawe

na dovolno sredstva potrebni za podmiruvawe na o~ekuvanite obvrski bez pritoa da bide zagrozeno potrebnoto nivo na likvidnosta koe e propi[ano od supervizorite i akcionerite na bankata;

- upravuvawe so sredstvata i odreduvawe na cenite na kreditite i depozitite, od koi o~ekuva odreden profit;

- upravuvawe na ~ustvitelnite promeni na kamatnite stapki na bankarskite sredstva i obvrski, zaradi osiguruvawe na neto kamaten prihod;

- upravuawe so sredstvata i obvrskite na bankata na na~in na koj nema da pretstavuva opasnost za kapitalot na bankata, a od druga strana ]e obezbedi nejzin kontinuiran rast.

Zgolemenata potreba od finansiski sredstva moè da bide rezultat na zna~itelno zgolemuvawe na pobaruvawata za krediti ili nagloto podignuvawe na depoziti od bankata. Rizikot na likvidnost moè da se podeli na dva dela i toa:

rizik koj nastanuva kako rezultat na ro~nata neusoglasenost na izvorite i sredstvata, i

rizik koj nastanuva od nemo`nosta na bankata da ja prodade aktivata ili da obezbedi novi sredstva. Za upravuvawe so rizikot na likvidnost bankata ~uva odredeni

likvidni rezervi i na ovoj na~in ne mora da se izloùva na dopolnitelni tro[oci za obezbeduvawe na potrebnite sredstva.

Zaradi posledicite koi moàt da nastanat od rizikot na likvidnost i reperkusii na celokupniot finansiskiot sistem, neophodno e analizirawe i kontiruirano sledewe na likvidnosta na bankata.

Postojat pove]e na~ini za merewe na likvidnosta. Eden od na~inite za merewe na likvidnosta e so pomo[ na

analiza na jazot. Jazot (gap) prestavuva razlika pome\u prose~niot iznos na krediti i prose~nite depoziti. Finasiskiot jaz moè da bide: pozitiven - kreditite se pogolemi od depozitite, potrebni se

dodatni likvidni sredstva koi moàt da se obezbedat ili so

18

proda`ba na del od imotot ili so dopolniteno zadolùvawe; stati~ki- odnosot na postojnata aktiva i pasiva i dinami~ki - odnosot na aktivata i pasivata so vklu~eni idni

proekcii za pobaruvawata od krediti i raspoloìvosta na novite depoziti.

Nesovpa\aweto pome\u aktivata i pasivata e posledici na transakcii koi gi prezema bankata. Odobruvaweto na novi krediti ja zgolemuva aktivata vo bilansot na bankata. Od druga strana, bankata moè da se najde vo situacija na zgolemen priliv na depoziti koi ja zgolemuvaat pasivata, [to doveduva do jaz pome\u aktivata i pasivata.

Likvidnosta na bankata moè da se izmeri i so nekoj od slednive indikatori: pokazatel na gotovinata = gotovinata + depozitite / vkupnata

aktiva; pokazatel na vkupnite depoziti = vkupnite depoziti / vkupnata

aktiva pokazatel na depozitite = kratkoro~nite depoziti / vkupnata

aktiva pokazatel na rezervite = gotovinata / depozitite.

Mereweto na likvidnosta so pomo[ na ovie indeksi e mnogu ednostavno i postoi mo`nost za sporeduvawe so istite indeksi od prethodnata godina ili so vrednosta na istite indikatori na druga banka ili so prosekot vo bankarskiot sektor.

Upravuvaweto so rizikot na likvidnost, vsu[nost pretstavuva steknuvawe na doverba vo bezbednosta na bankarskiot sistem. Pri upravuavweto na likvidnosta na bankata, potrebno e da se vodi smetka za odnesuvaweto na komitentite i predviduvawe na nivnite potrebi. Zaradi faktot [to najgolem del od aktivata na bankite e finasirana od depozitite, bitno e da se vodi smetka za diverzifikacija na depozitnata baza na bankata. Bankite mora da osiguraat pogolem broj stabilni izvori na sredstva. Od druga strana pak, kreditite se najzna~ajnata pozicija vo aktivata, pa vo nasoka na upravuvawe so rizikot na likvidnost e i diverzifikacijata na kreditnoto portfolio na bankata, zatoa [to nefunicionalite krediti moàt zna~ajno da deluvaat na likvidnosta na bankata.

Potrebno e postojano da se vr[i analiza dali likvidnosta na bankata e zadovolitelna, niska ili previsoka. Dokolku likvidnosta na bankata e niska potrebno e da se propi[e procedura so koja e mo`na da se namali propi[anata likvidnost. No, mo`no e bankata da ima i pregolem iznos na likvidni sredstva, [to za samata banka pretstavuva oportuniteten tro[ok, bidej]i dokolku istite bi bile angaìrani bi moèlo da se ostvari odreden profit. I vo ovaa situacija bankata treba da ima propi[ana procedura so koja uspe[no ]e gi plasira svoite slobodni sredstva. Site banki, zaradi za[tita od rizikot na likvidnost bi trebalo da formiraat zona na bezbednost (safety zone). Na ovoj na~in bankata vo sekoe vreme bi imale pogolemi prilivi otkolku odlivi.

19

Bazelskiot odbor za supervizija na bankite od negovoto osnovawe pa do denes utvrduva principi, nasoki, proceduri i standardi za delotvorna supervizija na bankite koi postojano se unapreduvaat, a osobeno mu se posvetuva vnimanie na rizikot na likvidnost. Tie standardi gi obvrzuvaat bankite, no i nacionalite supervizori da dejstvuvaat vo nasoka na podobro upravuvawe so rizikot na likvidnosta, kako i spre~uvawe na propa\aweto na bankite kako posledica na ovoj rizik. Bazelskiot odobor za supervizija vo 2000 godina izdade dokument pod imeto "Sound Practices for Managing Liquidity in Banking Organizations". Dokumentot obrabotuva 14 principi koi[to treba da gi po~ituva sekoja banka i istite da bidat sostaven del na nejzinata politika i procedurite za upravuvawe so rizikot na likvidnost. êtirinaeset principi za upravuvawe so rizikot na likvidnost se grupirani vo osum osnovni grupi na~ela i toa:*

1. razvivawe na struktura za upravuvawe so likvidnosta;2. merewe i sledewe na neto zadolìtelnite sredstva;3. upravuvawe na pristapot na finansiskiot pazar;4. alternativno planirawe;5. upravuvawe na deviznata likvidnost;6. razvivawe na interna kontrola za upravuvawe so rizikot na

likvidnosta;7. objavuvawe na podatoci za podobruvawe na likvidnosta i 8. ulogata na supervizorite.

2.2.4. Devizno - valuten rizik

Eden od osnovnite rizici na pazarot na kapital e devizno - valutniot rizik, odnosno rizikot od promena na deviznite kursevi, i so istiot sekojdnevno se soo~uvaat bankarskite institucii.

Devizno-valutniot rizik pretstavuva verojatnost bankata da pretrpi materijalno - finansiska zaguba od plasiranite sredstva kaj komitentite, poradi promeni (fluktacii) na intervalutnata vrednost na nacionalnata valuta. Ovoj vid rizik vo bankarskoto rabotewe se javuva i se razviva po napu[taweto na zlatno - vaè~kiot standard i stanuva dominanten rizik vo me\unarodnatite aktivnosti na bankite. Devizniot rizik proizleguva od nepostojanosta koja se dolì na neusoglasenostite na deviznite sredstva i obvrski, i moè da predizvika zagubi za bankite kako rezultat na nepovolnite dvièwa na deviznite kursevi vo tekot na periodot vo koj bankite imaat otvoreni bilansni ili vonbilansni pozicii, nezavisno dali se raboti za spot ili forvard pozicii, vo pooddelni valuti. Ovoj vid na rizik dobiva zna~ewe osobeno poradi pazarnoto okruùvawe vo koe deviznite kursevi se slobodno fluktira~ki, prosledeni so [pekulativni trgovski operacii. Relaksiraweto na deviznite reìmi i liberalizacijata na me\unarodnoto dvièwe na kapitalot dovede do zna~aen porast na me\

20

unarodnite finansiski pazari. Ovoj rizik e rezultat na neusoglasenosta pome\u vrednosta na sredstvata, kapitalot i obvrskite denominirani vo stranska valuti, ili rezultat na neusoglasenosta pome\u obvrskite i pobavuvawata denominirani vo stranski valuti me\utoa izrazeni vo doma[na valuta. Rizikot na deviznite kursevi ima [pekulativna priroda i moè da rezultira so dobivka ili zaguba, vo zavisnost od nasokata na pomestuvawe na deviznite kursevi i od pozicijata na bankata, odnosno dali bankata ima neto - dolga ili neto kratka pozicija vo odredena stranska valuta.

Rizikot na deviznite kursevi go so~inuvaat slednite elementi: transakcioniot rizik, ili vlijanieto na ceni bazirano na

promenite na deviznite kursevi na pobaruvawata i obvrskite vo stranski valuti, odnosno, razlikata vo cenata po koja se plateni ili naplateni tie i cenata po koja tie se evidentiraat vo lokalna valuta vo finansiskite izve[tai na bankata i

ekonomskiot ili delovniot rizik povrzan so vlijanieto na promenite na deviznite kursevi na dologoro~na pozicija na zemjata ili konkurentskata pozicija na bankata (devalvacija na doma[nata valuta moè da predizvika namaluvawe na uvozot i zgolemuvawe na izvozot).

Postojat i drugi rizici koi se povrzani so aktivnostite i operaciite so stranskite valuti. Eden od tie rizici e forma na kreditniot rizik koj e povrzan so neservisiraweto na obvrskite koi proizleguvaat od deviznite dogovori. Druga forma na krediten rizik karakteristi~en za deviznite operacii vo stranski valuti e dogovoreniot rizik povrzan so vremenskite zoni. Ovoj rizik proizleguva od razlikata vo vremenskite zoni, koga devizniot dogovor vklu~uva dva dogovori koi se sklu~uvaat vo razli~no vreme i ednata dogovorna strana ne gi pla]a obvrskite. I ro~nata neusoglasenost na deviznite pozici moè da rezultira so rizik na kamatnite stapki na valutite, kade [to bankata moè da pretrpi zagubi kako rezultat na promena na razlikite na kamatnite stapki.

Za menaxirawe so ovoj vid na rizik neophodno e da se utvrdat pokazatelite za izloènosta na bankata na valuten rizik i toa:

odnosot na otvorenata devizna pozicija vo oddelna valuta so sopstvenite sredstva na bankata i

odnosot na agregatnata devizna pozicija so sopstvenite sredstva na bankata.

Otvorenata devizna pozicija na edna valuta pretstavuva zbir na: neto spot -pozicijata, koja e ednakva na razlikata pome\u deviznata aktiva i pasiva na taa valuta, neto forvard -pozicijata koja e ednakva na razlikata pome\u site iznosi koi ]e bidat primeni i site iznosi koi ]e bidat plateni vrz osnova na valutni forvard - dogovori, vklu~uvaj]i gi i valutnite fju~ers - dogovori i glavnicata na valutnite svop - dogovori koja ne e vklu~ena vo spot -pozicijata. Vonbilansnite pozicii (neotpoviklivite garancii i nepokrienite akreditivi), koi se klasificirani vo rizi~nite kategorii „G i „D i za koi bankata e sigurna deka ]e izvr[i pla]awe i postoi verojatnost deka nema da moàt da

21

bidat naplateni i pokrienite akreditivi i garancii od koi bankata o~ekuva deka ]e gi naplati, isto taka pretstavuvaat otvoreni devizni pozicii i nosat opredeleno nivo na rizik. Otvorentata devizna pozicija se presmetuva za sekoja oddelna stranska valuta koja se javuva vo bilansot na edna banka i moè da bide dolga devizna pozicija odnosno da ima pozitiven predznak ili kratka devizna pozicija so negativen predznak vo zavisnost od razlikata pome\u deviznata aktiva i deviznata pasiva. Razlikata pome\u agregatnata kratka i dolga devizna pozicija ja pretstavuva vkupnata izloènost na bankata na valutniot rizik.

Upravniot odobor e toj [to treba da vospostavi celi i principi [to ]e se odnesuvaat na upravuvaweto na deviznite kursevi. Tie treba da utvrdat soodvetni limiti [to se odnesuvaat na rizikot prezemen od strana na bankata vo nejzinite devizni operacii, kako i merki koi obezbeduvaat soodvetni interni proceduri na kontrola koi[to ja pokrivaat ovaa oblast. Nasokite koi [to se sodràni vo politikata treba da gi reflektiraat promenlivite okolnosti na doma[nite i me\unarodnite pazari, da ja specificiraat frekfentnosta na upravuvawe na vrednosta na deviznite pozicii vo stranski valuti za smetkovodstveni i celi na upravuvawe so rizikot i treba periodni~no da se revidiraat i obnovuvaat za da se usoglasi rizi~niot profil na bankata i kvalitetot na sistemot za upravuvawe so rizikot na koj e izloèna bankata.

Akivnostite koi se prezemaat za za[tita na ovoj vid na rizik se determinirani od izloènosta na bankata koja e rezultat na dilerski i trgovski operacii ili izloènosta koja e rezultat na tradicionalnite bankarski aktivnosti odnosno krediti, depoziti, kapital i nepokrieni garancii i akreditivi. Soodvetno na vidot na aktivnostite, bankite voobi~aeno koristat dva vida na procesi na upravuvawe na rizikot.

1. Upravuvaweto so rizikot na deviznite kursevi koj vklu~uva dilerski -trgovski operacii mora da bide informativno intenziven sekojdneven proces pod silen nadzor na povisokite nivo na menaxment i Odborot za upravuvawe so rizicite.

Vo politikata na bankite se regulirani aktivnostite vo stranski valuti i e limitirana nivnata izloènost na rizikot na deviznite kursevi, a kako rezultat na toa i na potencijalnite zagubi. Limitite treba da se vospostavuvaat vrz baza na prirodata na rizikot na deviznite kursevi i vidot na delovnata aktivnost od koja proizleguva rizikot. Ovie limiti, nezavisno od toa dali se izrazeni vo apsolutni ili relativni iznosi, treba da bidat povrzani so rizi~niot profil na bankata, strukturata na kapitalot i realnata istorija na promenite na devizniot pazar. Poradi prirodata na dilerskite i trgovskite operacii, voobi~aeno se vospostavuvaat dnevni limiti. Vo na[ite banki, agregatnata devizna pozicija moè da iznesuva najmnogu do 30% od sopstvenite sredstva na bankata2. No, poradi toa [to pome\u valutite ne postoi sovr[ena korelacija, dobro upravuvana banka treba da ima set na

2Odluka za upravuvawe so valutniot rizik, Narodna Banka na RM, („Slu`ben vesnik na RM br. 17/2008)

22

to~no utvrdeni limiti koi[to se odnesuvaat na rizi~nata izloènost za sekoja valuta.

Pove]eto banki koi aktivno participiraat na deviznite pazari, isto taka odrùvaat rezervi, ili prethodno utvrdeni limiti koi se odnesuvaat na rizi~ni izloènosti vo razli~ni pozicii i/ili valuti so [to se za[tituvaat od devizniot rizik. Limitite koi se odnesuvaat na izloènostite treba da bidat utvrdeni vrz baza na sevkupniot rizi~en profil, strukturata na kapitalot i trendovite na profitabilnosta na bankata. Koga zagubite ]e gi dostignat soodvetnite limiti, otvorenite pozicii treba avtomatski da bidat pokrieni.

2. Pazarnata vrednost na dogovorite koi se izrazeni vo stranski valuti voobi~aeno se senzitivni na ro~nosta na dogovorot i na deviznite kursevi. Visokata koncentracija sekoga[ doveduva do zgolemuvawe na rizikot, pa zaradi toa bankata treba da vospostavi limiti koi ]e se odnesuvaat na maksimalnata nominalna vrednost na dogovorite vo poodelni valuti. Kompleksnosta na ovie dogovori se zgolemuva so toa [to moè da vklu~uvaat dogovorni stranki od razli~ni vremenski zoni i vreme na operacii. Pri ova, otvorenite pozicii moàt da traat nekolku ~asa i potencijalnite zagubi da bidat golemi. Iako ovoj rizik moè da se pokrie so dadenoto obezbeduvawe, sepak bankata treba da vospostavi poodelni limiti koi se odnesuvaat na izloènosta kon ovoj rizik. Ovie limiti treba da bidat vo soglasnost so vkupnata devizna rizi~na izloènost. Bankata, isto taka, treba da vospostavi limiti koi[to se odnesuvaat na ovoj rizik vo ramkite na limitot na vkupnata izloènost vo odnos na opredeleni dogovorni stranki. Vo takvi slu~ai, limitot moè da se sledi kako komponenta na kreditniot rizik.

2.2.5Operativen rizik

Operativniot rizik e rezultat na neadekvatno izvr[uvawe na delovnite funkcii, nekompetenten kadar, golem broj na gre[ki vo raboteweto ili poradi nadvore[ni vlijanija. Ovoj rizik pred se doa\a do izraz kako rezultat na se pogolemoto koristewe na informati~kata tehnologija i avtomatizacijata na finansiskite raboti, razvivawe na modeli za merewe na kreditniot rizik i dr. Paralelno so razvivaweto na modelite za merewe na kreditniot rizik se pojavi i potreba od istovremeno razvivawe na sistem za sledewe na operativniot rizik tn. rizik koj nastanuva kako posledica na:

- izmama (pogre[no izvestuvawe, kradewe na vrabotenite i dr.);

- rabotnite naviki i sigurnosta na rabotnoto mesto (pravo na o[teta na vraboteniot, povreda na zdravstvenite prava);

- postapki povrzani so klientite, proizvodite i delovnite aktivnosti (zloupotreba na doverlivi informacii, perewe na pari, proda`ba na neavtorizirani proizvodi);

- [teta na materijalnite dobra (terorizam, protest, poàr, poplava);

23

- prekin na rabotata poradi gre[ki vo informati~kiot sistem (hardver, softver ili telekumunikaciski problemi);

- upravuvawe so procesite (gre[ni vlezni informacii, pogre[na procenka na instrumentite za osiguruvawe na podatocite, nepotpolna dokumentacija, neovlasteno pristapuvawe do va`ni informacii i dr.).

Negativnite posledici na operativniot rizik moè da se manifestiraat kako: celosna finasiska zaguba, naru[uvawe na ugledot na bankata i / ili odnosot so klientite, nesposobnosti za izvr[uvawe na bankarskite transakcii i dr.

Bazelskiot komitet za bankarska supervizija prepora~uva tri razli~ni koncepti za merewe na operativniot rizik i toa: pristap na temelen indikator, standardiziran pristap i pristap na interno merewe.

Pristapot na temelen indikator vospostavuva vrska pome\u opredelen procent od kapitalot na bankata za pokrivawe na operativniot rizik so indikator koj ja pretstavuva vkupnata izloènost na bankata. Ako na primer, za indikator se zemat vkupnite prihodi, toga[ ]e se opredeli odreden procent od vkupnite prihodi kako minimalen iznos od kapitalot za pokrivawe na operativniot rizik. Ovoj procent se narekuva "alfa faktor". Analizite napraveni vrz osnova na istraùvawata od Bazelskiot komitet, pokaùvaat deka e potrebno okolu 20% minimalen potreben kapital za pokrivawe na operativniot rizik.

Spored standardiziraniot pristap za sekoja dejnost se utvrdeni odredeni fiksni procenti koi se narekuvaat "beta faktor" i vrz osnova na niv se utvrduva potrebniot kapital za pokrivawe na ovoj vid rizik.

Tretiot pristap baziran na internoto merewe im ovozmoùva na bankarskite institucii vrz osnova na interni modeli da se presmeta verojatnosta od pojavuvawe na ovoj rizikot vo poodelnite segmenti na raboteweto i da se utvrdi rizi~nata vrednost na sekoja delovna edinica vrz osnova na opredeluvawe na fiksen procent koj se narekuvaat "gama faktor".

24

Заклучок

Od ova moè da se zaklu~i deka nitu edna finansiska institucija, ne moè dolgoro~no da go planira svoeto rabotewe bez celosno razbirawe i sledewe na slu~uvawata vo okruùvaweto i rizikot koj ja opkruùva. Vo uslovi na op[ta globalizacija i deregulacija za sekoja poedine~na institucija, no i za celokupniot finasiski sektor, nesmee da se zanemarат riziците кои ја опкружуваат како и правилното формулирање на принципите врз кои ќе се темели работењето. Bankarskite institucii mora da vospostavat sistemi na kontrola na rizicite, a osobeno vo dene[ni uslovi na stopanisuvawe po sprovedenata deregulacija na finansiskiot sektor, kako rezultat na [to naglo e zgolemeno odobruvaweto na krediti, a posebno vo investirawe vo nedvi`nosti i hartii od vrednost. Bez kvalitetna kontrola многу финансиски институции можат лесно да се изгубат во окружувањето кое го имаат. Затоа од огромно значење и постојано надоградување на принципите со оглед на случувањата што се во системот и нивно неминовно континуирано употребување како би се минимизирале ризиците, кои по својата природа се неминовни, но затоа е и нагласувањето на нив во овој труд повеќе од потребно. Финансиските институции треба како за

25

останатите сектори така и за секторот за справување и раководење со ризиците да вложат во квалитетни кадри и нивна перманентна обука како би имале добар резултат од нивното функционирање.

Користена литература:

1. D-r Dragoqub Arsovski, Rizici vo bankarskoto rabotewe, Economy press, Skopje, 1998

2. Службен весник на Република Македонија.3. www.eccfp.uklo.edu.mk

26