PRINCIPI NA BANKARSKO RABOTEWENakolku osnovni bankarski principi vo raboteweto: Likvidnost Sigurnost i efikasnost na vlo`uvawata Rentabilnost Transparentnost.

Princip na likvidnostPrincip na likvidnost> sposobnost na bankata vo rok da gi podmiruva site svoi dostasani obvrski. Procesot na konverzija na odredeni pozicii vo aktivata vo gotovina, glavno zavisi od dva faktora: Brzinata odnosno potrebnoto vreme odredena pozicija vo aktivata da se pretvori vo gotovina. Mo`nosta odnosno tro{okot na samata konverzija. Toa podrazbira dali odredena pozicija vo aktivata mo`e da se prodade, odnosno da se naplati po vrednosta po koja se evidentira pozicijata vo bankata. Poa|aj}i od strukturata na aktivata, spored stepenot na likvidnost, mo`e da se razlikuvaat slednite kategorii na likvidna aktiva: 1. Primarna rezerva(superlikvidna aktiva), koja se sostoi od iznosot na pari~ni sredstva vo blagajna i na smetkata na bankata nad obvrskata za izdvojuvawe i koristewe na zadol`itelna rezerva. Primarnata rezerva ne generira prihod, zatoa bankata nastojuva da go limitira iznosot na superlikvidna aktiva. 2. Sekundarna rezerva, pokraj primarnata rezerva vleguvaat i onie pozicii od aktivata koi lesno mo`at da se pretvorat vo gotovina kako {to se: depoziti kaj korespodentni banki i h.od vrednost koi lesno mo`at da se prodadat (dr`.zapisi, blag.zapisi na NB. . . )

Pri ocenka na likvidnosnata pozicija na bankata, ne e dovolno da se ima vo predvid samo brzinata i mo`nosta na aktivata na bankata da generira gotovina, tuku i mo`nosta na bankata za nejzino zadol`uvawe odnosno koristewe na dopolnitelni izvori na likvidnost. Za taa cel bankata mo`e da koristi: Krediti za likvidnost od pazar na pari i kratk.h.od vrednost Krediti za likvidnost od centralnata banka, kratkor.pozajmici vo vid na reeskontni ili lombardni krediti.

Klasi~no pravilo>Kratkoro~ni plasmani treba da bidat pokrieni od kratkoro~ni izvori na sredstva dolgoro~ni plasmani so dolgoro~ni depoziti. Vo praksa se otstapuva od ova pravilo: ro~na transformacija na sredstva i obvrski na bankata. Ro~nata transformacija se potpira na soznanieto deka iako depozitite po viduvawe mo`at da se povle~at vo sekoj moment, sepak eden zna~aen del se zadr`uva i toj ima karakter na stabilni depoziti. Stabilnite depoziti variraat od banka vo banka, vo vremenski period i od zemja vo zemja.

Bankata e dol`na:Da gi sledi i po~ituva zakonski propi{anite standardi za likvidnost (izdvojuvawe na zadol`itelna rezerva, dr`ewe na odreden minimum na likvidni sredstva i sl.). Za svoi interni celi da go utvrdi prifatlivoto nivo na pokrienost na depozitite so likvidna aktiva (primarna i sekundarna rezerva) Da ja sledi ro~nata usoglasenost na aktivata i pasivata Da gi sledi o~ekuvanite prilivi i odlivi na bankata Da go sledi nivoto na tkn. stabilni depoziti.

Odr`uvaweto na likvidnosta na bankata ne e samo nejzina obvrska, tuku i po{irok op{estven interes. Edna od osnovnite funkcii na CB e reguliraweto na op{tata likvidnost na bankarskiot sistem i posebno, likvidnosta na pla}aweto sprema stranstvo, za {to ima vospostaveno soodvetni merki i instrumenti.

Princip na sigurnost i efikasnost vo vlo`uvawetoPo~ituvaweto na ovoj princip najmnogu doa|a do izraz pri odobruvawe na krediti na komitenti. Za da ne dojde vo situacija da ne mo`e da gi naplati svoite pobaruvawa, bankata prevzema niza merki za ocenka na kreditnata sposobnost na svojot komitent.

Ocenkata na kreditnata sposobnost na komitentot se bazira na slenite 5 elementi:Ocenka na karakteristikite na komitentot (deloven ugled,praven status, menaxment i sl.) Ocenka na kapacitetot na komitentot, pri {to se ispituva proizvodstveniot i finansiski kapacitet(proizvodi, struktura na tro{oci) Ocenka na nivoto na kapitalot, odnosno neto vrednosta na imotot na komitentot Ocenka na konjukturata t.e. ekonomskite uslovi vo koi deluva klientot Ocenka na kolateralot t.e. vidot na obezbeduvaweto so koe se osiguruva vra}aweto na kreditot. Obezbeduvawe naj~esti formi: nedvi`nost, oprema, gotovina, hartii od vrednost.

Princip na rentabilnostOsnoven motiv vo raboteweto na sekoja banka e> ostvaruvawe na dobivka. Za da se ostvari ovoj princip, bankata treba da gi naso~i svoite plasmani vo rentabilni proekti.

Odtuka proizleguva osnovnata bankarska dilema> profitabilnosta nasprema sigurnost. Dali bankata }e izbere da pravi pomalku prinosni plasmani no i pomalku rizi~ni, zavisi od menaxmentot na bankata i celite {to sakat da se ostvarat na pazarot. Dokolku bankata stane porizi~na, akcionerite na bankata nema da bidat zadovolni od odlukite na menaxmentot i mo`at da se odlu~at da gi prodadat svoite akcii. Isto taka i supervizorskite vlasti nema da bidat zadovolni bidej}i so toa mo`e da se zagrozi likvidnosta, a na dolg rok i solventnosta na bankata. Zatoa bankite pred se, preferiraat stabilni i sigurni profiti, nasproti ostvaruvawe na maksimalno mo`ni profiti koi bi ja zagrozile likvidnosta.

Princip na transparentnostPo~ituvawe na princip na transparentnost zna~i obezbeduvawe dovolno podatoci na javnosta za raboteweto na bankata. Ovie podatoci se odnesuvaat na: Glavni akcioneri na bankata Sostav na rakovoden tim na bankata Lokacija i vid na finansiski aktivnosti Osnovni finansiski izve{tai, bilans na sostojba i bilans na uspeh. Ovde da se napomene i zakonskata obvrska na ovlastenite revizorski ku}i, koi najmalku edna{ vo godinata treba da gi revidiraat finansiskite izve{tai i da go dadat svoeto revizorsko mislewe. Revizorskoto mislewe i fin.izve{tai treba da bidat objaveni vo najmalku eden dneven vesnik> transparentnost na raboteweto.

BILANSI NA KOMERCIJALNITE BANKIOd bilansot na bankata mo`e da se doznae vkupniot imot i vkupnite obvrski na bankata. Toa e tkn.bruto princip na bilansirawe.

Neto princip ili neto bilans se javuva koga se prika`ani samo kreditnite i dr.plasmani na strana na aktivata i izvori na sredstva od koi se crpeni tie krediti na stranata na pasivata na bilansot. Najva`na kategorija koga se raboti za bilansite na bankite e dali se tie konsolidirani ili nekonsolidirani. Konsolidiraniot bilans gi sodr`i onie pozicii koi se odnesuvaat na plasmanite i obvrskite na bankata sprema nebankarskiot sektor. Nekonsolidiraniot bilans gi vklu~uva i tkn. interbankarski pozicii, odnosno ja prika`uva na bruto princip i aktivata i pasivata. Bilans na sostojba na komercijalna banka Aktiva Pasiva

____________________________________________________ Gotovina - depoziti po viduvawe

Druga likvidna aktiva - oro~eni depoziti Krediti - zemeni krediti - emituvani h.od vrednost

Plasmani vo h.od vrednost Osnovni sredstva

- kapital

Bilans na uspeh na komercijalna banka Rashodi Prihodi

____________________________________________________ materij.tro{. i bruto plati Nematerij.tro{oci Rashodi od finansirawe Vonredni rashodi Kapitalna zaguba - delovni prihodi - prihodi od finansirawe - vonredni prihodi - kapitalna dobivka -------------

Najop{ta karakteristika e: Na strana na aktivata se smetani pobaruvawata na bankata i imotot na bankata

Na strana na pasivata se obvrskite i kapitalot na bankata. Aktiva = obvrski + kapital A = OB + K Odnosno: K = A - OB OB = A - K

Najra{ireni bankarski agregati (pozicii vo aktivata i pasivata na edna banka) se: Finansiski potencijal i Finansiski plasmani. Finansiski potencijal e zbir na site izvori na sredstva(cela pasiva) {to bankata ja naso~uva kon razli~ni plasmani. Finansiski plasmani se zbir na vkupna aktiva vo bilansot. Finansiski potencijal finansiski plasmani

------------------------------------------------------------------------------------1. Depoziten potencijal 2. Nedepoziten potencijal 3. Kapital 1. kreditni plasmani 2. plasmani vo h.od vrednost 3. rezerva na likvidnost

Karakteristi~no za bilansite na komercijalnite banki se bankarskite agregati: krediten potencijal i kreditni plasmani. Krediten potencijal pretstavuva kvantum na slobodni sredstva na bankata koi mo`at da bidat plasirani vo vid na krediti (sloboden ili raspolo`iv potencijal). Koja e razlikata me|u krediten i finansiski potencijal? Kreditniot potencijal e potesen bankarski agregat i toj se dobiva koga od finansiskiot potencijal se odzema zadoil`itelnata rezerva {to treba da se izdvoi kaj CB i rezervata na likvidnost. Zna~i:

KP = FP - ( ZR + RL ) KP = krediten potencijal FP = finansiski potencijal ZR = zadol`itelna rezerva RL = rezerva na likvidnost Osnoven izvor na sredstva kaj komercijalnite banki se razli~nite vidovi na depoziti koi nebankarskite subjekti gi dr`at kaj niv. Depozitite po viduvawe od aspekt na tro{ok se najisplatlivi zatoa {to bankata po pravilo ne pla}a kamata ili taa e mnogu mala.Od tuka pri plasman na ovie sredstva, zarabotkata e najgolema. Zatoa bankite se zainteresirani da imaat pogolem broj na komitenti koi }e dr`at kaj bankite `iro, tekovni odnosno transakcioni smetki. Od druga strana, depozitite po viduvawe se najmalku stabilna kategorija. Nivnite sopstvenici mo`at da gi zemat vo sekoe vreme. Davaweto na krediti e pod budno oko na CB zatoa {to so kreditite se zgolemuva emisijata na pari. Kontrolata na emisijata na pari e edna od osnovnite funkcii na CB i preku nea CB ja odr`uva cenovnata stabilnost vo edna zemja, ponatamu likvidnosta vo ramkite na zemjata i na zemjata sprema stranstvo. Za da mo`e bankata da odobruva dolgoro~ni krediti, vo depozitnata baza na svojot bilans treba da ima oro~eni depoziti. Bankite gi stimuliraat klientite da oro~uvaat pari~ni depoziti preku atraktivni kam.stapki. No, visinata na kamatite zavisi od pove}e faktori, najva`en e visinata na kamatata {to mo`e da ja dobie za plasiranite krediti a za koi kako izvor poslu`ile oro~enite depoziti. Se dodeka marginalnite prihodi od plasmanite na sredstvata se pogolemi od marginalnite tro{oci {to gi pla}a bankata za tie sredstva (depoziti), bankata e zainteresirana da pribira takvi depoziti i da ja {iri depozitnata baza od koja }e ja razviva ponatamu svojata kreditna aktivnost.

DEPOZITEN

POTENCIJAL

Finansiskiot potencijal, ili vkupnite izvori na sredstva se sostojat od depozitni i nedepozitni izvori i plus kapitalot na bankata. Depozitite se javuvaat vo nekolku vidovi: Depoziti po viduvawe Oro~eni depoziti [tedni depoziti Specijalni depoziti.

Depoziti po viduvaweToa se site depoziti na transakciski smetki i dr.smetki na nebakarski subjekti so koi tie mo`at da raspolagaat vo sekoe vreme, bez bilo kakvi ograni~uvawa od bankata. Na ovie sredstva bankata voobi~aeno ne pla}a ili pla}a minimalna kamata. Zlatno pravilo e bankata od kratkoro~ni depoziti da odobruva samo kratkoro~ni krediti, a dolgoro~nite krediti da se odobruvaat od dolgoro~ni izvori na sredstva(depoziti). No, bankite pravat ro~na transformacija so koja od kratkoro~ni depoziti se odobruvaat i dolgoro~ni krediti. No, samo vo del {to ne bi ja zagrozil likvidnosta na bankata. Toj del zavisi od: - doverbata vo bankata, od strukturata i stabilnosta na depozitnata baza.

Oro~eni depozitiToa se sredstva na smetkata na komitentite kaj bankata so utvrdeni rokovi koga mo`at da se podignat. Na ovie depoziti bankata pla}a povisoka kamata, i tie pretstavuvaat stabilen izvor na sredstva na koi bankata mo`e da smeta pri formuliraweto na svojata kreditna politika. Ima nekolku varijanti oro~eni depoziti:

So fiksen rok na dospevawe Bez mo`nost rokot da se promeni So mo`nost rokot da se promeni pod odredeni uslovi Po pravilo, zadol`itelnata rezerva na ovie depoziti e so poniska stapka vo sporedba so onaa na depozitite po viduvawe.

[tedni depozitiToa se vsu{nost vo najgolem del depoziti na naselenie i tie vo golem broj zemji se i glaven izvor na depozitniot potencijal na bankite. Vo monetarnata teorija ovie depoziti se narekuvaat u{te i kvazi pari, zaradi faktot {to nemo`at avtomatski da se koristat za izvr{uvawe na pla}awa. Od tie pri~ini, ovie depoziti spored postrogite kriteriumi, ne vleguvaat vo najtesnata definicija na pari M1,zatoa {to nemo`e neposredno da se pla}a so niv. No, zatoa {to mnogu lesno mo`at da se pretvorat vo instrument za pla}awe, vo po{irokite definicii na pari~na masa sekako vleguvaat. Spored kriterium na oro~uvawe, depozitite se: oro~eni i neoro~eni. Spored kriterium na valutata vo koja se {tedi, depozitite mo`at da bidat: vo doma{na i vo stranska valuta. Za {teda~ite, korista od {tedeweto e {to nosat kamata, a za bankite {to se zna~ajna stavka za kreditniot potencijal, a za dr`avata zna~ajna stavka za uramnote`uvawe na platniot bilans na zemjata. Deviznite doznaki ovozmo`ija RM da bide rangirana kako nisko ili sredno zadol`ena zemja.

Specijalni depoziti

Toa se depoziti koi nebankarskite subjekti gi imaat staveno kako rezultat na administrativni, zakonski, vladini merki ili merki na CB, so koi CB I Vladata ja sproveduvaat monetarnata i ekonomskata politika na zemjata. Ovie depoziti ne vleguvaat vo depozitnata baza za odobruvawe na krediti, iako na niv bankata pla}a kamata.

Nedepozitni izvoriVo uslovi koga imame pogolema pobaruva~ka za krediti od onaa {to bankite so svojot krediten potencijal se vo mo`nost da ja zadovolat, bankite naj~esto se svrtuvaat: kon CB i pozajmuvaat od nea sredstva koi potoa gi plasiraat vo vid na krediti kon dr.banki vo zemjata ili stranstvo koi imaat slobodni, neplasirani sredstva kon pazarot na kapital so emisija na hartii od vrednost. Gorespomenatite mo`nosti se po pravilo poskapi od depozitnite izvori na sredstva. Za toa vo kolkav obem }e gi zgolemat svoite nedepozitni izvori na sredstva, zavisi pred se od : odnosot me|u kam.stapki na vaka pribranite depoziti i krediti od pobaruva~kata za krediti i spremnosta na bankite da vleguvaat vo rizik od pribiraweto na ovie izvori na sredstva na finansiskiot pazar i nivnoto plasirawe vo vid na krediti. Za malite banki mo`nosta da dojdat do nedepozitni izvori na srestva preku emisija na hartii od vrednost prakti~no e te{ko ostvarliva.

Toa e edna od pri~inite za okrupnuvawe na bankite preku me|usebno spojuvawe ili pripojuvawe, odnosno preku fuzii i akvizicii.

KapitalKapitalot ima mnogu va`na uloga vrzana za sigurnoto rabotewe na bankata i nejzinata solventnost. Za nivoto na kapitalot vo edna banka odlu~uvaat: Akcionerite Menaxmentot CB preku odreduvawe minimalno nivo na kapital. Spored Bazelskite standardi, minimalnata stapka na kapital ne smee da padne pod 8% od tn. rizi~no ponderirana aktiva na bankata. Na ovoj na~in se postignuva srazmeren porast na aktivata na bankata so visinata na kapitalot, kako I na nivoto na depoziti. Ili, poinaku ka`ano, visinata na kapitalot pretstavuva limitira~ki faktor za kreditna ekspanzija na bankata . Kapitalot na edna banka mo`e da se razgrani~i na dva dela: Primaren i Sekundaren. Vo primaren kapital vleguvaat akcionerskiot kapital i ostvareniot zadr`an profit. Akcionerskiot kapital od svoja strana mo`e da se sostoi od redovni(obi~ni) akcii i prioritetni(preferencijalni) akcii. Imatelite na obi~ni akcii se vsu{nost sopstvenicite na bankata i tie upravuvaat so bankata. Imatelite na prioritetni akcii iako se sopstvenici na bankata , ne u~estvuvaat vo upravuvaweo na bankata tuku samo vo raspredelbata na dobivkata. Sekundarniot kapital vo bankata se vsu{nost dobienite krediti so rok na dospevawe nad 5 godini i sredstvata dobieni so emisija na obvrznici od strana na bankata, so rok na dospevawe nad 5 godini.

Primarniot kapital nikoga{ ne mo`e da se povle~e od strana na negovite sopstvenici. Toj ja deli sudbinata na bankata do kraj na nezino postoewe.

Struktura na kreditniot potencijalStrukturata na kreditniot potencijal mo`e da se razgleduva od spekt na: Ro~na struktura Sektorska struktura Valutna struktura Ro~nata struktura ja poka`uva vremenskata dimenzija na mobiliziranite depoziti. Site depoziti: oro~eni do 1 godina se definiraat kako kratkoro~ni depoziti, od 1-3 godini se definiraat kako srednoro~ni depoziti i Oro~eni nad 3 godini se narekuvaat dolgoro~ni. Poednostavno od strana na MMF prepora~ano e da se delat i sredstava i plasmanite na kratkoro~ni i dolgoro~ni. Stru~nite slu`bi na bankata ocenuvaat kolkav del od kratkoro~nite izvori mo`e da se plasiraat vo dolgoro~ni plasmani bez da se zagrozat osnovnite principi na bankarskoto rabotewe-likvidnosta i solventnosta. Sektorskata struktura poka`uva zastapenost na oddelni sektori: Naselenie Stopanstvo Dr`ava Finansiski organizacii Stranstvo i sl.

Voobi~aeno e sektorot stopanstvo da bide vo neto-kreditna pozicija odnosno koristi krediti pove}e odo{to ima depoziti, a sektorot naselenie e vo neto-debitna pozicija zatoa {to ima pove}e depoziti vo bankite odo{to koristi krediti. Valutnata struktura na kreditniot potencijal e isto taka zna~ajna i ima golemo vlijanie vrz likvidnosta i solventnosta na edna banka. Zo{to e bitno da se znae valutnata struktura i na pasivata i na aktivata vo bilansot na bankata ??? Zaradi mo`nosta bankata da bide izlo`ena na razni rizici koi proizleguvaat od valutnata struktura i da ja zagrozi svojata likvidnost i solventnost. Na koj na~in s eza{tituvaat bankite od valuten rizik(rizik od eventualna devalvacija) ??? Na toj na~in {to re~isi site dolgoro~ni krediti se ili dadeni vo nekoja konvertibilna valuta (evro ili dolar) ili pak se dadeni vo denari so devizna klauzula. [to ekredit daden vo denari so devizna klauzula? Toa zna~i deka korisnikot go otplatuva kreditot vo denari, no visinata na otplatata zavisi od odnosot denar-stranska valuta vo momentot na otplata. Bankata vo gorniot primer, pri eventualna devalvacija od 20% bi dobila pove}e denari, vo otplatata od krajniot korisnik na kreditot za izvr{eniot procent na devalvacija. Na toj na~in bankata se za{titila od devizniot rizik. Ako ne e taka, bankata }e bide o{tetena zatoa {to na stranata na pasivata za delot devizni za{tedi realno zaradi devalvacijata }e bide prinudena da plati pove}e denari, a na stranata na kreditite ako ja nema deviznata klauzula pa zgora na toa i fiiksna kamata za odreden period , zagubata bi bila golema. Eventualno po vakvi potresi se pribegnuva i kon promenliva kamata, no se doka`alo deka promenata na kamatata nemo`e da ja predvidi devalvacijata odnosno da ja sledi i taka barem za odrdeden period na vreme zagubata za bankata pak neminovno }e sledi.

PODELBA NA BANKARSKITE RABOTISlednive glavni bankarski raboti: 1. Raboti za pribirawe i koncentrirawe na pari~ni sredstva> mobilizatorski bankarski raboti. Bankata se javuva vo uloga na dol`nik kon sopstvenicite na deponirani pari~ni sredstva koi se narekuvaat i pasivni bankarski raboti. 2. Kreditni bankarski raboti ili raboti na bankarski plasmani. Bankata se javuva vo uloga na doveritel, ovie bankarski raboti se narekuvaat i aktivni. 3. Posredni~ki bankarski raboti> bankata gi vr{i za treti lica i ne se javuva nitu kako doveritel nitu kako dol`nik. Ovie bankarski raboti se narekuvaat neutralni. 4. PASIVNI BANKARSKI RABOTI Kratkoro~ni pasivni bankarski raboti Glavni kratkoro~ni pasivni ban.raboti se: Emisija na pari Mobilizirawe na pari~ni depoziti Emisija na blagajni~ki zapisi Me|ubankarski pasivni raboti.

Emisija na pariEmisija na kni`ni i kovani pari vo sekoja zmeja e doverena na CB. Ako emisijata e pogolema nastanuva inflacija i opa|a kupovnata mo} na parite. Obratno, ako koli~inata pari vo optek e poamala doa|a do deflacija, opa|a prometot na stokite, se zgolemuvaat zalihite, stagnacija na stopanstvoto.

Mobilizirawe na pari~ni sredstvaVo zavisnost od vidovite na vrednosti koi se vlo`uvaat vo bankata i na~inot na raspolagawe so vlo`enata vrednost od strana na nejziniot sopstvenik, depozitite se delat na pravi i nepravi.

Pravi depoziti> depo-raboti, a toa se neutralni bankarski raboti. Depo raboti> primawe od strana na bankata za ~uvawe razni skapocenosti ili vrednosni hartii. Nepravi depoziti > pari~ni vlogovi koi se vlo`uvaat vo bankata. Spored na~inot kako se deponiraat pari~nite sredstva vo bankata, se delat: depoziti po viduvawe oro~eni depoziti na neodredeno vreme so otkazen rok oro~eni depoziti na odredeno vreme namenski depoziti nenamenski depoziti. Spored toa koj gi vlo`uva sredstvata, depozitite se delat na: pari~ni depoziti koi vo bankata gi vlo`uvaat pravnite subjekti pari~ni depoziti koi vo bankata gi vlo`uvaat gra|anite (fizi~ki lica).

Emisija na blagajni~ki zapisiBlagajni~ki zapisi se kratkoro~ni hartii od vrednost so koi izdava~ot se obvrzuva deka na imatelot na zapisite }e mu ja isplati nominalnata vrednost na koja glasat tie i kamatata, vo rokot na dostasuvawe. Kako izdava~ na blagajni~ki zapisi se javuva CB. Blag.zapisi mo`at da kupuvaat banki, {tedilnici, investicioni i penziski fondovi, a fizi~ki i pravni lica mo`at da kupuvaat preku banka. So emisijata na blag.zapisi se povlekuva vi{okot na primarni pari nad potrebnoto nivo. So izdavaweto na blag.zapisi CB vlijae i vrz kreditniot potencijal na bankite i vrz nivoto na kamatni stapki. Zna~i, blag.zapisi se instrument na monetarno regulirawe.

Ako stanuva zbor za privremen nedostig na likvidnost, zaradi visokiot kvalitet na blag.zapisi kako hartija od vrednost, bankata mo`e da gi prodade ili podobro da gi zalo`i za da na pazarot na pari dobie povolen kredit. Trguvaweto so blag.zapisi e elektronsko.

Me|ubankarski pasivni rabotiKarakterisi~ni me|ubankarski raboti se: Reeskont Relombard Revolving (po{tenski krediti)

ReeskontReeskont e pasivna bankarska rabota spored koja edna banka menicite gi eskontira (prodava) na nekoja druga banka (CB ili komercijalna banka). Zo{to se narekuva reeskont ??? Menicata e edna{ eskontirana koga remitentot ja otstapil na bankata i so toa podignal kredit koj vo rok na dostasuvawe na menicata treba da go vrati. Bankata namesto da ja dr`i menicata kaj sebe do rokot na dostasuvawe, pred toj rok povtorno ja eskontira kaj nekoja druga banka. Koga }e stigne rokot na dostasuvawe, dol`nikot ja podmiruva svojata meni~na obvrska kaj bankata koja ja primila menicata na reeskontirawe.

RelombardRelombardot e mnogu sli~na bankarska rabota na reeskontot samo {to ovde ne se predmet na otstapuvawe menici, tuku drugi hartii od vrednost. Ako na nekoja banka i trebaat pari~ni sredstva a ima hartii od vrednost koi se kaj nea zalo`eni (lombardirani), taa povtorno }e gi zalo`i (}e gi relombardira) kaj CB ili druga banka i na toj na~in }e dojde do likvidni sredstva.

Nakratko, lombardot i relombardot se sostojat od davawe vo zalog na hartii od vrednost i podigawe na zaem koj iznesuva izvesen procent od vrednosta na tie hartii. Glavni elementi: Hartiite da imaat svoja javna (berzanska) vrednost Dadeniot zaem da ne ja pokriva celata vrednost tuku samo izvesen procent (vo delovniot svet okolu 75% od kursnata vrednost na hartiite od vrednost).

Revolving (po{tenski) kreditiKoga dve banki, vo razli~ni mesta, stojat vo delovna vrska, odnosno korespondiraat, ~esto se uka`uva potrebata me|usebno privremeno da se kreditiraat. Bankite pri kasneweto na zalogot, obi~no se dogovaraat da ne se odlo`uva izvr{uvaweto na nalozite odnosno da se kreditiraat dodeka stigne pokritieto. Ovie krediti se narekuvaat po{tenski krediti zatoa {to se smeta deka za niv }e stigne pokritie so idnata po{ta i tie krediti traat dodeka ne stigne po{tata od mestoto od kade {to e pratena do mestoto na bankata. Post kreditite se dogovaraat bez pla}awe na kamata i bez kakvi bilo tro{oci za edna ili druga banka. Post kreditite spa|aat vo krediti koi se obnovuvaat, t.e. koi po iscrpuvaweto i gaseweto povtorno se javuvaat t.n. revolving krediti.

DOLGORO^NI PASIVNI BANKARSKI RABOTINajva`ni dolg.bankarski raboti se: Oro~uvawe na depoziti Izdavawe na vrednosni hartii Dobivawe na dolgoro~ni krediti od stranstvo

Oro~uvawe na depoziti

Oro~eni depoziti so rok podolg od 1 godina. Se dava zna~itelno povisoka kamata odo{to onaa na depozitite po viduvawe.

Izdavawe na vrednosni hartiiTuka spa|aat izdavawe na obvrznici i akcii.Vo na{ata zemja obvrznici mo`at da emituvaat pravnite lica, bankite i dr`avata.Kako kupuva~i se javuvaat site pravni i fizi~ki lica. Obvrznicite se izdavaat vo posebna forma. Na obvrznicite mo`at da bidat navedeni site uslovi na zaemot, namena, visina na kamata, rokovi na otplata. Akcijata e sopstveni~ka hartija od vrednost koja pretsavuva dokaz za sopstvenost na idealen del od osnovnata glavnina na akcionerskoto dru{tvo. So emisijata na akciite, pravnite subjekti doa|aat do sredstva potrebni za novi investicii. Kupuva~ite na akcii ja delat sudbinata na pravnoto lice. Prihodot od akciite zavisi od ostvarenata dobivka na pravnoto lice, pa zatoa akcionerite se zaionteresirani za negovoto rabotewe. Dolg.krediti dobieni od stranstvo Dolg.krediti od stranstvo > mobilizirawe na sredstva. Pozitivnoto iskoristuvewe na ovie sredstva }e zna~i stimulacija na razvoj na ekonomijata. No naso~uvaweto na sredstvata vo ekonomski subjekti koi ne se rentabilni, }e donesat zagubi i }e ja dovedat zemjata vo te{ka ekonomska sostojba.

AKTIVNI BANKARSKI RABOTI (kreditni bankarski raboti)Aktivni se onie bankarski raboti so koi bankata mobiliziranite sredstva gi plasira vo vid na krediti. Poimot kredit vodi poteklo od latinskiot zbor credore i ozna~uva doverba vo ne{to. Zna~i elementot na doverba e prisuten za celoto vreme dodeka trae kreditniot odnos.

Kreditna bankaraksa rabota > koga bankata na svojot klient mu dava pari a toj se obvrzuva deka taa suma }e ja vrati vo dogovoreniot rok i }e plati za toa odreden nadomest vo vid na kamata. Za bankata od golema va`nost e kreditite da se vra}aat vo dogovorenite rokovi vo sprotivnost }e zapadne vo likvidnosni problemi. Kreditot ima mnogu va`na uloga vo ekonomskiot `ivot na edna zemja. Se olesnuva i zgolemuva prometot na stoki i uslugi, osvojuvaat novi pazari i nadvor od granicite na edna dr`ava.

RIZICI VO BANKARSKOTO RABOTEWEBankata vo osnova raboti so tu|i sredstva, zatoa propa|aweto na bankata gi pogoduva ne samo akcionerite tuku i deponentite na bankata. Ako propa|a edna golema banka, se javuva domino efekt i kaj drugite banki, bidej}i se sozdava panika kaj deponentite i tie gi povlekuvaat svoite sredstva-depoziti od bankite, I so toa predizvikuvaat i drugi banki da bankrotiraat. Zaradi gorenavedenoto, vo pazarnite ekonomii, bankite se silno kontrolirani od CB i dr.dr`avni institucii, so cel da se minimiziraat rizicite vo raboteweto. Glavni rizici vo bankarskoto rabotewe se : Krediten rizik Rizik na likvidnosta Kamaten rizik Devizen (valuten) rizik Krediten rizik. Kreditniot rizik e vrzan so opasnosta plasiranite krediti da ne mo`at da se naplatat od strana na bankata. Toa mo`e da dovede ne samo do likvidnosni problemi, tuku i do bankrotstvo. Za da go minimizira ovoj rizik bankata treba da vodi smetka za :

Kreditnata sposobnost na kreditokorisnicite Ro~nata usoglasenost na kreditite so depozitite Obezbeduvaweto po kreditite Disperzijata na kreditite i sl. Voobi~aeno e kreditite da se klasificiraat vo 5 grupi:A,B,V,G i D. ,,A,, najmal rizik, plasmani kaj CB ili dr`avata, pari~ni depoziti. Bankata izdvojuva 2% rezervacii. ,,B,, malku rizi~ni pobaruvawa. Komitentite pla}aat vo rok od 30 dena, po isklu~ok do 90 dena,10% se izdvojuva rezervacija. ,,V,, komitenti so problemi vo navremenoto pla}awe na kreditite, docnewe po pravilo do 90 dena, a po isklu~ok i do 180 dena, 25% rezervacii. ,,G,, komitenti koi se nelikvidni, pod ste~aj ili sanacija. Se o~ekuva delumna naplata na pobaruvawata. Docnewe od 90-180 dena, po isklu~oi i do 365 dena. 50% rezervacii. ,,D,, komirtenti koi se ve}e vo ste~aj ili koi docnat so naplata pove}e od 365 dena ili voop{to ne gi pla|aat obvrskite. 100% rezervacii.

Likvidnosen rizik.Ovoj rizik e povrzan so mo`nosta bankata vo nekoj iden moment da ne bide vo sostojba da gi namiruva dospeanite obvrski kon svoite deponenti i komitenti. Gubewe doverba vo bankata.

Kamaten rizik.Kamatniot rizik nastanuva od dvi`ewata na stranata na aktivnite i pasivnite kamatni stapki. Primer, ako edna banka mnogu odobruvala krediti so fiksna kamata a vo me|uvreme na finansiskiot pazar do{lo do porast na kamatite, taa banka si ja vlo{ila sostojbata zaradi kamatonosen rizik.

Ili, bankata ima kamati so fiksni kam.stapki na depozitite, a vo me|uvreme do{lo do pad na kam.stapki na finansiskiot pazar, bankata si ja vlo{ila ekonomskata sostojba. Zna~i, mo`e da se namali profitabilnosta, no i konkurentskata pozicija na pazarot vo odnos na drugite banki.

Devizen (valuten) rizikFluktuaciite vo deviznite kursevi mo`e da imaat pozitivno i negativno vlijanie vrz raboteweto na bankata(pozitivni i negativni kursni razliki). Primer, dokolku bankata ima stavki vo aktivata vo valuta koja vo me|uvreme aprecirala (ja zgolemila svojata vrednost vo odnos na drugite valuti) a nema ili ima stavki so pomali iznosi vo ista valuta vo pasivata, taa banka si ja podobrila svojata pozicija.I obratno. CB propi{uva merki za ro~na i valutna usoglasenost me|u aktivata i pasivata na bankite. Pritoa otvorenite devizni pozicii na bankata mo`at vo golema mera da go zgolemat ili namalat devizniot rizik odnosno profitot na bankata. Kratka devizna pozicija >deviznite obvrski se pogolemi od deviznite pobaruvawa. Dolga devizna pozocija > deviznite pobaruvawa se pogolemi od deviznite obvrski (deviznata aktiva e pogolema od deviznata pasiva).

KREDITIRAWE VO RMBankite vo RM mo`at da davaat krediti na pravni lica ina naselenie. Kreditite na pravnite lica mo`at da bidat: Za potrebite na tekovno rabotewe Za investicii vo osnovni i trajni obrtni sredstva Kreditite na naselenie mo`at da bidat: Potro{uva~ki i

Stanbeni. Kratkoro~no kreditirawe na pravni lica Za podr{ka na tekovnoto rabotewe, bankata odobruva na pravnite lica krediti za obrtni sredstva. Toa se kratkoro~ni krediti I slu`at kako dopolnitelen izvor za obezbeduvawe nepre~eno odvivawe na procesot na reprodukcija. Kratkoro~nite plasmani naj~esto se naso~uvaat za: Proizvodstvo na stoki Za zalihi Drugi nameni.

Krediti za proizvodstvo na stokiPravnite lica naj~esto nemaat dovolno sopstveni obrtni sredstva za ostvaruvawe na planiranite proizvodni zada~i. Rokovite na kreditite se usoglasuvaat so vremetraeweto na proizvodniot proces. Vo osnova se do 1 godina. Kreditite za proizvodstvo se odobruvaat prvenstveno za: Proizvodstvo na surovini i repromaterijali Proizvodstvo na prehrambeni produkti za normalno snabduvawe na potro{uva~ite Za kreditirawe na proizvodstvoto na stoki za izvoz Za proizvodstvo na stoki za supstitucija na uvoz.

Krediti za promet na stokataOvie krediti se dodeluvaat na proizvodstveni i trgovski pravni lica, i toa mo`at da bidat krediti za kupuvawe na stoka i krediti za proda`ba na stoka, krediti za izvoz na stoka, krediti za uvoz na stoka i sl.

Krediti za zaliha

Ovie krediti se davaat na pravni lica za da mo`at polesno da gi prebrodat vremenskite nesovpa|awa me|u sezonskite zalihi na gotovite proizvodi od edna strana i proda`bata od druga strana.Kreditite se davaat za sezonski zalihi na gotovi materijali, za vonredni zalihi na gotovi stoki i repromaterijali, za formirawe zalihi nameneti za izvoz i sl.

Krediti za drugi nameniIako kreditite se odobruvaat voobi~aeno za 1 godina, zaradi tro{okot pri zalo`uvawe na nedvi`nosta, kreitnata ramka se opredeluva za period od 3-5 godini. Pritoa, kreditniot limit na godi{no nivo se revidira so sekoja izminata godina, a golem del od sredstava {to se odobruvaat se na revolving princip. Sekoe plasirawe na sredstva se vr{i vrz osnova na poseben dogovor koj se povikuva na osnovniot dogovor za odobrena ramka. Ramkovniot limit voobi~aeno slu`i za podr{ka na celokupnoto rabotewe na pravnite subjekti, zatoa naj~esto gi vklu~uva i kreditite i garanciite i akreditivite. Konkretnite uslovi pod koi se odobruvaat plasmanite specificirani vo kreditna ramka(rok i kam.stapka), zavisat od vidot na obezbeduvaweto(nedvi`nost, oprema, pari~en depozit), kako i od kategorijata na rizik vo koja e klasificiran subjektot vo kreditnoto portfolio na bankata.

Dolgoro~no kreditirawe na pravni licaNajpoznati se slednive dolgoro~ni krediti: Krediti za osnovni sredstva Krediti za trajni obrtni sredstva

Krediti za osnovni sredstvaOvie krediti se upotrebuvaat za izgradba ili kupuvawe na osnovni sredstva. Tuka vleguvaat: Podignuvawe na novi grade`ni objekti Rekonstrukcija na postojnite

Izgradba ili kupuvawe na oprema Podignuvawe na dolgoro~ni nasadi Vlo`uvawe vo obu~uvawe na kadri Izrabotka na studii i sl. Voobi~aeno e da se finansira oprema ili pak ako vo finansiskata konstrukcija na biznis planot se vklu~eni i grade`ni raboti, istite ne treba da nadminuvaat 30% od vrednosta na investicijata, odnosno 10% ako stanuva zbor za trajni obrtni sredstva. Vo vakvata uslovenost ima zdrava logika, finansiraweto na opremata zna~i nejzino stavawe vo funkcija i sozdavawe na profit. Dodeka finansiraweto samo na grade`ni objekti zna~i producirawe na mrtov kapital koj bez oprema ne mo`e da se stavi vo funkcija i ne mo`e da nosi profit. Nekoi stranski linii isklu~ivo se odobruvaat za finansirawe na oprema.

Krediti za trajni obrtni sredstvaTrajni obrtni sredstva se onie koi se trajno vrzani vo procesot na raboteweto i so pomo{ na koi se obezbeduva normalno odvivawe na procesot na rabotewe. Tie go menuvaat svojot oblik od eden vo drug za da se vratat sekoga{ na po~etniot oblik. Takvi sredstva se: gotovi pari, surovini i materijali, proizvodstvo vo tek, zaliha na gotovi stoki, pobaruvawa od kupuva~i itn. Potrebniot obem na trajni obrtni sredstva za razli~ni pravni lica e razli~en i zavisi od : prirodata na tehnolo{kiot proces, od brzinata na vr{ewe na oddelni proizvodstveni operacii, od mo`nosta za redovno snabduvawe so potrebnite surovini od mo`nosta za realizacija na stokite na pazarot i sl.

Zaradi toa, za sekoe pravno lice, razli~en e ekonomskiot optimum na obrtni sredstva.

Postapka pri odobruvawe na kreditiPostapkata za odobruvawe na krediti se odviva vo 4 fazi: 1. Podnesuvawe na kreditno barawe od kreditobaratelot 2. Obrabotka na kreditnoto barawe od strana na stru~nite slu`bi na bankata 3. Donesuvawe na odluka od strana na kreditniot odbor na bankata 4. Realizacija na odlukata i sklu~uvawe na dogovor za kredit. Ovaa postapka e identi~na nezavisno za koj kredit stanuva zbor, edinstveno e razli~na sodr`inata na kreditot vo zavisnost od negovata namena.

Barawe za odobruvawe kreditAko stanuva zbor za investicionen kredit, vo baraweto se naveduvaat slednite elementi: Op{ti podatoci za baratelot na kredit Visina na baraniot kredit Namenata na kreditot Rokot za vra}awe i visina na kam.stapka Dinamika i uslovi za koristewe na kreditot Devizni efekti Obezbeduvawe za navremeno vra}awe na kreditot. Komplet investiciona programa so celokupna proektna dokumentacija.

Kako prilozi kon baraweto se dostavuvaat: Soglasnost od nadle`ni organi za izgradba na investicionen objekt

-

Odluka od nadle`en organ na pravnoto lice za investicioniot zafat i kreditno zadol`uvawe Registracija na pravnoto lice Zavr{ni smetki za poslednite 2-3 godini Dogovori ili preddogovori za plasman na proizvodite i sl.

-

Obrabotka na kreditno baraweObrabotkata na kreditnoto barawe se sostoi od 2 fazi: prethodna i su{tinska obrabotka. Prethodnata obrabotka na kreditno barawe e od formalna priroda. Pri toa se kontrolira dali gi sodr`i site potrebni bitni elementi, dali e soodtvetna na procedurata, validni potpisi i sl. Su{tinska obrabotka zna~i ocenka na kreitobaratelot i biznisot. Najnapred se analizira pravnoto lice: Dali ima a`urno knigovodstvo Dali ostvaruva pozitiven finansiski rezultat Dali ima prelevawe na osnovni vo obrtni sredstva i obratno Odnos so bankata-dotoga{en na~in na servisirawe na obvrskite Kako se servisiraat obvrskite sprema doveritelite Kako se napla}aat pobaruvawata Kakva e sostojbata so stru~en kadar Kakva e sostojbata so imotot.

Potoa stru~nata slu`ba ceni ekonomska opravdanost na investicioniot proekt, i od mikro i od makro aspekt. Osobeno e va`no da se sogleda deka kreditokorisnikot kreditot mo`e da go vra}a soglasno amortizacioniot plan. Pri toa, pragot na rentabilnosta treba da e pogolem od odobrenata kamatna stapka za da se vkalkulira i odreden rizik od rast na kam.stapka. Kursniot rizik od

kreditot odobren so devizna klauzula voobi~aeno bara to~no utvrduvawe na deviznite efekti na investicioniot proekt. Po izvr{enata analiza na kreditnoto barawe, stru~nata slu`ba sostavuva referat za kreditnoto barawe koj se sostoi od slednive delovi: Voveden del Podatoci za investicijata Zaklu~ni razgleduvawa Predlog-odluka

Donesuvawe na odlukaPredlog-odlukata gi sodr`islednive elementi: Ime na korisnik na kredit Visina i namena na kredit Izvori na sredstva od koi se odobruva kreditot Rok na vra}awe i kam.stapka Dinamika na koristewe na kreditot Sopstveno u~estvo Instrumenti za obebzeduvawe Potrebna dokumentacija pri koristewe na kreditot.

Predlog odlukata se upatuva do organite na bankata za odlu~uvawe. Se razbira deka sostavot na ~lenstvoto }e ima pogolema te`ina kaj organot so pogolemi iznosi i pogolema odgovornost.

Sklu~uvawe dogovor za kreditBankata ima izgotveno posebni obrasci za dogovori. Dogovorot voobi~aeno gi sodr`i slednive elementi:

-

Naziv na dogovoreni stranki Visina na kredit,kam.stapka,rok na otplata,namena na kredit Visina na u~estvo na korisnik na kredit Obvrskite na bankata sprema korisnikot na kredit i obvrskite na korisnikot na kredit sprema bankata Instrumenti za obezeduvawe na naplata na kredit Nadle`nost na sud vo slu~aj na spor me|u strankite Datum i mesto na sklu~uvawe na dogovor, potpisi od dogovorni stranki.

-

Sredstvata od odobreniot kredit, bankata gi prefrluva vrz osnova na soodvetni dokumenti: faktura za nabavka na oprema, situacii za izvr{eni grade`ni raboti I sl.

Otplatata na kreditot voobi~aeno se vr{i vo ednakvi anuiteti, mese~ni, tromese~ni ili polugodi{ni. Otplatite se evidentiraat vo otvorena kreditna partija.Ako kreditokorisnikot ne go vra}a redovno kreditot, bankata e dol`na da go opomene pred da prevzeme ~ekori za prisilna naplata. Voobi~aeno vo dogovorite se vmetnuva klauzula spored koja posle 2 ili 3 posledovatelni neplateni rati, bankata }e smeta deka site obvrski po kreditot se dospeani i }e gi aktivira site raspolo`ivi instrumenti za naplata na istiot.

Kreditirawe na naselenieSo kreditirawe na naselenie se pottiknuva li~nata potro{uva~ka, a preku nea i proizvodstvoto na odredeni dobra. Kreditiraweto na naselenie mo`e da se izvr{uva na 2 na~ina: Preku proda`ba na stoki na naselenieto na otplata od strana na proizvodni i trgovski firmi

-

Preku odobruvawe na bankarski krediti na naselenie, naj~esto potro{uva~ki i stanbeni.

Potro{uva~ki krediti naj~esto se odobruvaat za kupuvawe na trajni potro{ni dobra (aparati za doma}instvata, avtomobili i sl.). Vakvi krediti mo`at da dobijat lica koi se vo raboten odnos na neopredeleno vreme i dr.lica koi imaat redovni izvori na prihodi, kako {to se penzioneri ili lica so samostojni profesii. Kako dopolna kreditokorisnikot mo`e da vklu~i i `iranti, da potpi{e menica, koja ja potpi{uvaat i `irantite, da potpi{e administrativna zabrana za plata i sl.varijanti. Stanbenite krediti obi~no se namenuvaat za : Kupuvawe i izgradba stan ili ku}a Dogradba ili nadgradba stan ili ku}a Adaptacija i ureduvawe na stan ili ku}a.

Ako se kupuva stan ili ku}a, obi~no se prilo`uva dogovorot za kupoproda`ba, ako se gradi ili dograduva se prilo`uva dokumentacija za odobrenie za gradba, plan i skici, dokaz za sopstvenost na zemji{te i sl. Pri odobruvawe na stanbenite krediti, poradi strogata namena na ovie sredstva, se pojavuva i posebna klauzula vo doovorot spored koja sredstvata se prenesuvaat vo bankata na posebno ozna~ena smetka na korisnikot na tie sredstva (prodava~ na stan, grade`na firma i sl.).

NEUTRALNI BANKARSKI RABOTINeutralni bankarski raboti se narekuvaat onie raboti koga bankata ne se javuva nitu vo uloga na dol`nik nitu vo uloga na doveritel, tuku vo uloga na posrednik. Zatoa ovie raboti se narekuvaat u{te i posredni~ki, odnosno komisioni bankarski raboti. Za izvr{enite raboti bankata napla}a provizija.

Pozna~ajni bankarski posredni~ki raboti se : Posreduvawe vo platen promet Dopolnitelni formi na pla}awe ^uvawe i upravuvawe so vrednosti ili depo-raboti Kupuvawe ili prodavawe na vrednosni hartii, devizi, valuti i skapoceni metali za tu|a smetka Forfeting Faktoring Lizing Akceptirawe i avalirawe Davawe garancii Otvorawe na akreditivi i izdavawe na kreditni pisma.

Posreduvawe vo platniot prometBankite se javuvaat vo uloga na nositeli na platen promet. Platniot promet se javuva vo nekolku formi: Gotovinski platen promet koj se vr{i na blagajnite vo bankite Bezgotovinski platen promet koj se sostoi od prenos na sredstva od edna na druga smetka po nalog na komitent Inkaso raboti po koi bankata po nalog na klient vr{i naplatuvawe na nivni menici,~ekovi,kreditni pisma i sl.

-

Platniot promet ednostavno ka`ano pretsavuva prenos na pari od edna na druga smetka na u~esnicite vo platniot promet preku nositelite na platniot promet. Spored Zakonot za platen promet vo RM, nositeli na platniot promet se: Narodna banka na RM Bankite

Vo centarot na platniot sistem e NB koja gi vodi smetkite na finansiskite institucii (bankite) i smetkata na dr`avata, odnosno trezorskata smetka. Na sledno nivo se bankite koi gi vodat depozitnite smetki na {tedilnicite i ostanatite pravni i fizi~ki lica. Za poramnuvawe na pla}awata so golemi vrednosti se koristi sistemot na NB (MIPS), dodeka za prenos na pla}awa so mali vrednosti se koristi specijaliziranata institucija-Klirin{ka ku}a. Rezultatite od izvr{enoto prebivawe vo Klirin{kata ku}a na krajot od rabotniot den se poramnuvaat vo sistemot na NBRM. Noviot platen sistem gi ima slednite karakteristiki: Efikasnost i funkcionalnost-nalogodava~ot mo`e da izdade nalog za pla}awe vo bilo koe vreme. Nalogot se realizira vo najkratok mo`en rok, a prima~ot vedna{ raspolaga so sredstvata. Transparentnost-mo`e da odgovori na site vidovi transakcii, bez razlika dali se raboti za transakcii me|u pravni lica, pravni lica i banki, ili me|u banki i NB. Kompatibilnost so evropskite sistemi za pla}awe Nadogradlivost-postaveniot sistem mo`e lesno da prifa}a novini. Pravi~nost-primena na jasno precizirani pravila na igra so {to mo`e da se razviva konkurencija i vistinskiot odnos-klient-banka. Pla}awata me|u subjektite vo platniot sistem se delat na 2 tipa: Pla}awa me|u subjekti deponenti vo ista banka Pla}awa me|u subjekti deponenti vo razli~ni banki. Pla}awata vo sistemot na edna banka, se pla}awa koi ne baraat likvidni sredstva i ne pretstavuvaat nikakov rizik na bankata. Pla}awata se izvr{uvaat vo momentot na obrabotka na nalogot za pla}awe. Sistemot za pla}awa vo drugi banki mo`e da bide preku MIPS (za golemi iznosi i ima karakter na itnost i kratok vremenski period na

izvr{uvawe), kako i preku Kliring za mali iznosi kade prenosot se vr{i na krajot na denot so multilateralno prebivawe. Dokolku odredena banka po izvr{eniot ciklus na poramnuvawe nema dovolno likvidni sredstva na smetkite vo NB, postoi mo`nost da povle~e del od prijavenite pla}awa. Poradi ova, sredstvata procesirani preku ovoj sistem nalogoprima~ot gi ima na raspolagawe na krajot na rabotniot den.

Dopolnitelni formi na presmetkovni pla}awaPokraj glavnite formi preku koi se realizira platniot promet`iralniot i klirin{kiot promet-postojat i dopolnitelni formi: Kompenzacija Cesija Asignacija

Kompenzacijata pretstavuva na~in na izmiruvawe na obvrskite {to gi imaat me|usebno dve lica. Koga dve lica vo isto vreme se javuvaat edno sprema drugo i vo uloga na doveritel i vo uloga na dol`nik, tie namesto sekoe da ja izvr{i svojata obvrska za iznosot koj go dol`i, pristapuvaat kon poramnuvawe na obvrskite bez da se izvr{i efektivno pla}awe. Koga vo kompenzacijata u~estvuvaat 2 lica se narekuva bilateralna, a ako u~estvuvaat pove}e- multilateralna. Cesijata pretstavuva otstapuvawe na pobaruvawe. So cesijata se prenesuva pravoto na pobaruvawe od strana na doveritelot na drugo lice. Taa se pravi vrz osnova na dogovor vo koj u~estvuvaat 3 strani: Cedent - liceto koe go otstapuva svoeto pobaruvawe Cesioner - lice na koe se prenesuva pobaruvaweto Cesus - liceto koe se javuva kako dol`nik. So ekonomski re~nik ka`ano, doveritelot svoeto pobaruvawe od dol`nikot go prenesuva na drugo lice a na toj na~in toj izmiruva svoj dolg sprema toa lice.

Asignacijata pretstavuva forma na presmetkovno pla}awe so koja edno lice (asignant) ovlastvuva drugo lice (asignat), za negova smetka da izmiri nekoja obvrska sprema treto lice (asignator). Potrebna e soglasnost me|u site lica.Asignacijata se realizira koga asignatot }e dade nalog do bankata za prenos na sredstva vo korist na asignatorot. Koga toa }e se realizira, asignantot vo isto vreme i ja zadol`uva i ja odobruva svojata smetka.

^uvawe i upravuvawe so vrednosti-depo rabotiBankite se zanimavaat i so ~uvawe i rakuvawe na odredeni vrednosti na svoite komitenti,za {to imaat i posebni prostorii za taa namena-trezori (sefovi). Vo bankarskata terminologija se razlikuvaat otvoren i zatvoren depo. Za otvoren depo zboruvame koga bankata prima na ~uvawe vrednosni hartii za koi bankata se obvrzuva, pokraj ~uvaweto da vr{i naplata na niv, amortizacija na niv i sl. Kaj zatvoreniot depo, bankata prima na ~uvawe zatvoreni (zape~ateni) vrednosti. Ovoj tip na raboti, so porastot na politi~kiot rizik vo RM, rapidno porasna.

Kupuvawe i prodavawe na vrednosni hartii, devizi, valuti i skapoceni metali za tu|a smetkaOvie bankarski raboti se ra{ireni vo zemjite so razvien pazar na hartii od vrednost. Za toa bankite naplatuvaat provizija.

ForfetingKako delovna i bankarska aktivnost se javuva vo izvoznite aran`mani na edna kompanija.Kompanijata koja izvezla stoka i gi ima site dokumenti so koi se garantira od strana na kupuva~ot na taa stoka deka }e bide platena taa stoka od negova strana vo odreden vremenski period, mo`e da gi prodade tie pobaruvawa na banka ili na nekoja specijalizirana finansiska institucija i taka da go pretvori pobaruvaweto vo gotovi pari~ni sredstva. Bankata ne ja ispla}a celokupnata suma na pobaruvaweto, tuku namalena za nekoj procent.

FaktoringToj pretstavuva prenos (cesija) na pobaruvawata {to gi ima izvoznikot na kompanijata koja e spremna da ja kreditira, odnosno avansira taa izvozna zdelka. Faktoringot naju~esto se javuva vo tekstilnata industrija kade kako izvoznici se javuvaat mali kompanii, i zdelkite se vo golem broj no vo mali iznosi. Za izvoznicite ovaa rabota e korisna bidej}i dobivaat kratkoro~en kredit vo odreden procent od iznosot na izvezenata stoka, a ostanatiot del se pla}a koga kupuva~ot }e ja dobie stokata. Faktoringot e kratkoro~no finansirawe preku koj se finansiraat zdelki vo nadvore{nata trgovija so rokovi od 3-6 meseci. Bankata naplatuva kamata za kreditot, no i provizija za izvr{eniot faktoring.

LizingLizing rabotite se finansiski transakcii koi se praktikuvaat vo slu~ai koga nekoja oprema se koristi vo zakup. Lizingot e specifi~na forma na zakup, kade {to davatelot na lizing mu dava pod zakup odredena dolgotrajna materijalna i nematerijalna aktiva, da ja koristi vo odreden vremenski period. Kaj lizingot karakteristi~ni se slednite raboti: Predmet na lizing se glavno ma{ini , oprema,koli, avioni i sl. Davatelot na lizing si go zadr`uva pravoto na sopstvenost nad predmetite {to gi dal na lizing. Zna~i se prenesuva samo pravoto na koristewe a ne i na sopstvenost. Rokovite na lizing zavisat od vidot na opremata i nejzinoto fizi~ko i moralno zastaruvawe. Voobi~aeno iznesuva me|u 3-15 godini. Vo dogovorot se utvrduva dali predmetot {to se koristi posle istekot na rokot }e se vrati ili }e premine vo sopstvenost na korisnikot na lizing.

-

-

Dva vida na lizing se naj~esti i toa:

operativen i finansiski. Operativen lizing e kratkoro~en lizing, od 6 mes. do 3 god. Kako davateli na operativen lizing pokraj lizing kompanii, se javuvaat i samite proizvoditeli na oprema. Operativniot lizing e najpogoden za mali i sredni kompanii. Operativen rizik postoi za davatelot na lizing, zatoa {to po istekot na rokot, treba da se bara ili nov korisnik na opremata ili kupuva~ dokolku ima zainteresiran. Finansiskiot lizing e pora{iren, eden vid na kredit kade korisnikot steknuva sopstvenost po otplatata na poslednata rata od dogovorot za lizing. Prednosti na lizingot: Poevtina forma na kredit vo sporedba so bankarskiot Prvata otplata se dogovara naj~estvo od upotrebata na opremata koja e zemena pod lizing Kamatata i dr.tro{oci po pravilo se pomali od klasi~nite bankarski tro{oci Nema potreba od garancii, hipoteki i dr.pokritija Vo nekoi zemji lizing operaciite se proprateni so dano~ni olesnuvawa za da se stimulira nivnata upoitreba Firmite ne se pretrupuvaat so zastarena oprema {to ne im treba Lizing operaciite se pobrzi i poednostavni za razlika od drugite metodi na finansirawe.

-

-

-

Nedostatoci na lizingot: za davatelot na opremata na lizing postoi rizik od brzo namaluvawe na vrednosta na opremata, zaradi fizi~ko i moralno zastaruvawe. Taka postoi opasnost sumata pari {to se dobiva za dadenata operma na lizing, da ne ja pokriva vrednosta na istata.

-

Za korisnikot na lizing postoi rizik koristeweto na lizing da se poka`e neekonomi~no i nerentabilno, zaradi toa {to vo me|uvreme se pojavila posovremena oprema a toj mora da gi pla}a ratite do zavr{uvawe na dogovorot za lizing.

Akceptirawe iavaliraweI akceptot i avalot se eden vid na emstvo koe go dava bankata, i taa se javuva kako garant za izdadenite hartii od vrednost od strana na nejzin komitent. Razlikata me|u akceptot i avalot se sostoi vo toa {to kaj akceptot bankata e dol`na na prv povik od strana na imatelot na akceptiranata hartija od vrednost da ja isplati, kako da e toa prv dol`nik. Kaj avalot, bankata e dol`na da ja plati obvrskata samo ako imatelot na vrednosna hartija doka`e deka nemo`e da ja naplati od izdava~ot odnosno od prviot dol`nik. Akceptot i avalot se tretiraat kako kreditni raboti, zatoa {to nosat rizik i zatoa pri odobruvaweto na istite se bara ista postapka kako i kaj odobruvawe na klasi~ni krediti.

Bankarski garanciiBankarskite garancii spa|aat me|u najefikasnite instrumenti za obezbeduvawe na pla}awata vo platniot promet posebno vo me|unarodniot platen promet. So bankarskata garancija bankata garantira deka liceto za koe ja izdala garancijata }e ja ispolni svojata obvrska, a dokolku toa ne go stori, bankata }e go napravi toa. Pri izdavawe na garancija u~estvuvaat 3 subjekti i toa: Nalogodava~ na garancijata ili dol`nikot po garancijata. Toa e liceto za kogo bankata ja izdava garancijata. Obi~no, toa e komitent na bankata kogo bankata go poznava. Bankata koja ja izdava garancijata, odnosno garantot

-

-

Korisnikot na garancijata odnosno doveritelot, koj preku garancijata steknuva pravo na pobaruvawe sprema bankata soglasno dadenata garancija.

Bankarskite garancii se izdavaat vo pismena forma. Najva`ni se slednite elementi: Ime i sedi{te na bankata koja ja izdava garancijata so potpisi na ovlasteni potpisnici Ime i sedi{te na korisnikot na garancijata Predmet i suma, za koj i na koja se izdava garancijata Vremetraewe na bankarskata garancija.

-

Vidovi na bankarski garanciiVoobi~aeni se nekolku vida: Obi~ni Solidarni Bezuslovni Uslovni Plate`ni ^inidbeni Kontragarancii Supergarancii.

Obi~na garancija e onaa garancija so koja bankata garant mu garantira na korisnikot na garancijata, deka obvrskata koja e navedena vo nea }e ja izvr{i vo potpolnost ako toa ne go stori nalogodava~ot na garancijata. Kaj solidarnata bakarska garancija, korisnikot na garancijata ima pravo da bira od kogo }e ja naplati garancijata, dali od nalogodava~ot na garancijata ili od izdava~ot odnosno bankata. Ovaa garancija e psoigurna od prethodnata.

Bezuslovna e onaa bankarska garancija so koja bankata se obvrzuva deka }e ja izvr{i obvrskata navedena vo nea, na prv povik od strana na korisnikot na garancijata i bezuslovno. Kaj uslovnite bankarski garancii, korisnikot na garancijata }e mo`e da ja naplati istata, po ispolnuvaweto na obvrskite koi se navedeni vo garancijata. Plate`nata bankarska garancija se narekuva u{te i kreditna garancija. So nea bankata se obvrzuva na korisnikot na garancijata da mu isplati suma na pari navedena vo garancijata dokolku nalogodav~ot ne go napravi toa vo daden rok. ^inidbeni garancii u{te se narekuvaat i garancii za dobro izvr{ena rabota. Tie se specifi~en vid na garancii so koi bankata garantira na korisnikot na garancijata deka nalogodava~ot }e ja izvr{i rabotata kako {to e dogovoreno, vo sprotivno bankata }e mu ja isplati sumata koja e navedena vo garancijata kako nademost na {teta od nedobro zavr{enata rabota. Kontragarancii se posredni garancii koi po pravilo se javuvaat vo me|unarodniot platen promet i baraat podolgo vreme na izvr{uvawe. Doma{nata banka na osnova na nalog na svoj klient, izdava nalog na svojata korespodentska banka vo zemjata na korisnikot na garancijata, da izdade garancija, a taa za vozvrat izdava kontragarancija na korespodentskata banka. Supergarancija se javuva vo slu~ai koga korisnikot na garancijata nema potpolna doverba vo bankata koja ja izdala garancijata i bara nekoja druga banka da dade dopolnitelna -supergarancija.

Otvorawe akreditivi i izdavawe kreditni pismaAkreditivot e bankarski instrument so koj edna banka po nalog na svojot komitent i nalaga na druga banka da mu stavi na raspolagawe na liceto ozna~eno na akreditivot, odreden pari~en iznos vo odreden rok. Postojat pove}e vidovi akreditivi i toa: Neusloveni akreditivi vo koi korisnikot na akreditivot mo`e da go koristi akreditivot bez obvrska da ispolni nekoi uslovi.

-

Usloveni akreditivi vo koi korisnikot na akreditivot mo`e da go koristi akreditivot po ispolnuvaweto na odredeni uslovi navedeni vo akreditivot Otpoviklivi se onie akreditivi koi nalogodava~t mo`e da gi otpovika odnosno otka`e vo sekoe vreme Neotpovikliv akreditiv kade nalogodava~ot nemo`e da go otka`e po svoja volja bez za toa da se soglasi i korisnikot na akreditivot. Dokumentaren akreditiv ~ie isplatuvawe e usloveno so prezentirawe na odredeni dokumenti navedeni vo akreditivot: fakturi,konosmani, tovarni listovi i sl.

-

-

-

Pri postoewe nepoznatost i nedoverba me|u prodava~ot i kupuva~ot vo me|unarodnata trgovija, prepora~liv e akreditivot kako instrument za pla}awe. Kreditnite pisma pretstavuvaat pismeni nalozi od edna banka na druga, so koi se nalo`uva na donositelot ili na to~no odredeno lice da se isplati sumata ozna~ena vo pismoto. Sumata mo`e da se isplati vo edna ili pove}e rati. Kreditnite pisma naj~esto gi koristat pretstavni{tvata na odredeni organizacii, trgovski patnici i sl.

Sopstveni bankarski rabotiSopstveni bankarski raboti bankata gi vr{i vo svoe ime i za svoja smetka, so edinstvena cel da ostvari pogolema zarabotka. Ovde spa|aat: Arbitra`nite raboti Berzanski {pekulacii.

Vo arbitra`ni raboti vleguvaat arbitra`ata na devizi i valuti. Arbitra`ata zna~i donesuvawe na odluka. Bankite donesuvaat odluka za prodavawe ili kupuvawe devizi ili valuti i na toj na~in zarabotuvaat na razlikata vo kursevite {to postoi na razli~ni berzi. Berzanskite {pekulacii se sli~ni na prethodnite bankarski raboti, samo {to ovde predmet na kupoproda`ba se vrednosni hartii. Bankata

kupuva vrednosni hartii koga nivnata cena e poniska, a gi prodava koga nivnata cena e povisoka.