Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega
učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznikov za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.
Projekt: RAZVOJ IN IZVAJANJE NOVO RAZVITIH PROGRAMOV
ZA USPOSABLJANJE STROKOVNIH DELAVCEV
PROGRAM
Razvoj likovne ustvarjalnosti
pri osebah s posebnimi potrebami
Črnomelj, januar 2013
S t r a n | 2
KAZALO VSEBINE:
1 IME PROGRAMA USPOSABLJANJA ………………………………………………….3
2 UTEMELJENOST PROGRAMA USPOSABLJANJA ………………………………. 3
3 CILJNA SKUPINA ………………………………………………………………………… 4
4 TEMELJNI CILJI PROGRAMA ………………………………………………………….. 4
5 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA ALI OBSEG IZOBRAŽEVANJA …………………… 4
6 ORGANIZACIJA USPOSABLJANJA ………………………………………………….. 4
7 PREDMETNIK ……………………………………………………………………………... 5
8 KATALOG ZNANJ ………………………………………………………………………... 5
8.1 Tema 1: KATEGORIJE POSEBNIH POTREB……………………………………….. 5
8.2 Tema 2: RAZVIJANJE LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI
POTREBAMI……………………….. ……………………………………………………….7
8.3 Tema 3: TEHNIKE OBLIKOVANJA GLINE IN KRASILNE TEHNIKE GLINE………9
8.4 Tema 4: TEHNIKA RAKU…………………………………………………………………11
9 IZVAJALCI PROGRAMA USPOSABLJANJA ………………………………………… 12
10 LISTINA …………………………………………………………………………………….13
11 SESTAVLJAVCI PROGRAMA ………………………………………………………......13
12 PRILOGE: EVALVACIJA PROGRAMA ………………………………………………….... …13
S t r a n | 3
A: SPLOŠNI DEL
1. IME PROGRAMA USPOSABLJANJA
RAZVOJ LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI
POTREBAMI
2. UTEMELJENOST PROGRAMA USPOSABLJANJA
Večina odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju ali drugimi vrstami psihofizične prizadetosti je vključena v različne institucije (varstveno delovni centri, bivalne enote), kjer so deležni strokovnega pristopa. Praviloma se udeležujejo vseh aktivnosti, ki prispevajo k njihovi družbeni vključenosti. Na drugi strani so družine, kjer se odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju praviloma ne vključujejo v institucionalne oblike varstva in dela in živijo popolnoma družbeno izolirano življenje. Pogosto živijo v dokaj neurejenih družinskih razmerah, velikokrat na manjših kmetijah, so socialno izključeni in pod pragom revščine. Pri nekaterih družinah so tudi starši sami osebe s posebnimi potrebami. Del se jih sploh ne želi vključevati v družbeno življenje, velikokrat nimajo osnovnih pogojev za mobilnost, pogosto pa jih pri vključevanju v družbo ovira prav njihova prizadetost v smislu razumevanja pridobljenih informacij ter razumevanja pomena vključevanja v različne aktivnosti, ki so jim namenjene. Na različnih nivojih izobraževanja, skrbi in spremljanja je za otroke in mladostnike celostno dobro poskrbljeno, saj le-ti sodijo v najbolj ranljivo skupino prebivalstva. Težav se pojavijo, ko otrok po zakonskih normativih postane odrasla oseba. Bolj ko postajajo starejši, bolj so prepuščeni samim sebi, čeprav na to praviloma niso pripravljeni. Zaradi zaščitniške vzgoje v družini in pretirane skrbi staršev ostanejo osebe z motnjami v duševnem razvoju nesamostojne. Ti ljudje in njihove družine se pogosto ne znajo ali ne zmorejo integrirati v okolje, ker jim primanjkuje samozavesti in se vdajo v usodo. Svojih potreb sami ne zmorejo umestiti v družbeni sistem, postanejo skriti. Zaradi ponavljajočih se neuspehov se pogosto prenehajo truditi, postanejo odvisni od okolice, zmanjka jim tudi motivacije. Vključevanje v vseživljenjsko učenje in družbeno življenje je možno preko vključevanja v umetniške delavnice, s katerimi izpopolnjujejo umetniško izražanje, motorične spretnosti in družbeno vključenost. Strokovnim delavcem s področja izobraževanja odraslih primanjkuje znanj pri delu z osebami s posebnimi potrebami na področju umetniškega in kulturnega izražanja.
Strokovni delavci, ki na področju izobraževanja odraslih delajo z osebami s posebnimi
potrebami in se bodo vključili v program, bodo dobili poglobljena znanja o kategorijah
posebnih potreb in posebnostih pri likovnem delu z njimi. Spoznali bodo načine razvijanja
likovne ustvarjalnosti pri osebah s posebnimi potrebami in praktično vadili različne
likovne tehnike, ki so še posebej primerne za različne ciljne skupine posebnih potreb.
S t r a n | 4
3. CILJNA SKUPINA
Ciljna skupina so strokovni delavci in mentorji na področju izobraževanja odraslih, ki na
likovnem področju delajo z različnimi skupinami oseb s posebnimi potrebami.
4. TEMELJNI CILJI PROGRAMA
Cilji programa:
Pridobiti dodatna znanja o osebah s posebnimi potrebami
Razviti znanja s področja likovne ustvarjalnosti pri osebah s posebnimi potrebami
Nadgraditi in na novo osvojiti likovne tehnike s področja kiparstva
Izmenjati izkušnje ter uporabiti nova znanja v praksi
5. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA ALI OBSEG IZOBRAŽEVANJA
40 andragoških ur
B: POSEBNI DEL
6. ORGANIZACIJA USPOSABLJANJA
Program se bo izvajal kot kombinacija skupinskega in individualnega dela.
Usposabljanje je organizirano po naslednjih sklopih:
1. KATEGORIJE POSEBNIH POTREB 2. RAZVIJAJNJE LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI
POTREBAMI 3. TEHNIKE OBLIKOVANJA GLINE IN KRASILNE TEHNIKE GLINE 4. TEHNIKA RAKU
Uporabljala se bo kombinacija različnih metod dela. Za podajanje splošnih informacij, katerih namen je doseganje informativnih ravni znanja, bodo uporabljene frontalne metode kot so: metoda predavanja, metoda razlage. Ker je program usposabljanja akcijsko naravnan (praktično usposabljanje za osvojitev različnih likovnih tehnik) se bo v programu še posebej uporabljala tudi metoda demonstracije.
Pri izpeljavi izobraževanja bodo upoštevana naslednja didaktična načela: • prehajanje od znanega k neznanemu, od splošnega k posebnemu; • raznovrstnost (menjavanje učnih metod, učnih sredstev), • primernost (prilagajanje učnih gradiv udeležencem, izbira dodatnega gradiva) • sistematičnost in nazornost
S t r a n | 5
• individualizacija (udeleženci bodo obravnavani kot posamezniki z različnimi potrebami)
7. PREDMETNIK
VSEBINA Število ur
TEMA 1: KATEGORIJE POSEBNIH POTREB
8
TEMA 2: RAZVIJANJE LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S
POSEBNIMI POTREBAMI
8
TEMA 3: TEHNIKE OBLIKOVANJA GLINE IN KRASILNE TEHNIKE
GLINE
12
TEMA 4: TEHNIKA RAKU
12
SKUPAJ UR ZA PROGRAM 40
8. KATALOG ZNANJ
8.1 TEMA 1: KATEGORIJE POSEBNIH POTREB
Zmožnosti, ki jih razvijamo pri temi:
- udeleženec je zmožen prepoznati in definirati kategorije oseb s posebnimi potrebami - je zmožen prilagoditi pristope pri likovnem ustvarjanju posameznim kategorijam oseb s posebnimi potrebami - udeleženec je zmožen kritične (samo) refleksije
- udeleženec razvija zavest o lastnih predsodkih
- udeleženec razvija zmožnost spoštovanja pomena kreativnega izražanja zamisli,
izkušenj in čustev preko likovnega ustvarjanja
STANDARDI ZNANJ Udeleženec: Na informativni ravni;
- pozna posebnosti posamezne kategorije oseb s posebnimi potrebami
- se seznani s posebnostmi: oseb z motnjami v duševnem razvoju (MDR) slepih in slabovidnih
gluhih in naglušnih oseb z govorno-jezikovnimi motnjami
gibalno oviranih oseb
S t r a n | 6
dolgotrajno bolnih oseb
osebe s čustvenimi in vedenjskimi motnjami oseb z motnjami avtističnega spektra
Na formativni ravni;
- zazna posebnosti posamezne skupine oseb s posebnimi potrebami
- razvija zmožnost multisenzornega učenja pri osebah s posebnimi potrebami
Na procesno-razvojni ravni;
- udeleženec samostojno izbira pristope pri spodbujanju likovne ustvarjalnosti, primerne posamezni kategoriji oseb s posebnimi potrebami
- uporablja različne materiale, da jih udeleženci lahko zaznavajo s kar največ čutili
- spodbuja samoizražanje oseb s posebnimi potrebami in njihovo sodelovanje v
kulturnem življenju
Nekatere priporočene vsebine - uporaba IKT pri spodbujanju vključevanja oseb s posebnimi potrebami - obvladovanje motenj v učnem procesu pri osebah s posebnimi potrebani Trajanje v urah: 8 ur Metode: predavanje, razgovor, študij primera, delo s pisnimi viri Učna gradiva, pripomočki in materialni pogoji za izpeljavo Učna gradiva: Kocjančič F. Natalija: Gradivo za program Razvoj likovne ustvarjalnosti pri osebah s posebnimi potrebami Priporočljiva dodatna gradiva:
Popović Draginja, »Psihologija slepih i slabovidnih«, 1979
Dikić Stanika, »Specifičnosti vizuelnog opažanja«, 1988
Wanecek Ottokar, »Povijest pedogogije slijepih«, 1973
Kasteli N.: Vključevanje slušno prizadetih otrok in mladostnikov v polnočutno okolje. Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih Ljubljana, 1990.
Trtnik A, Kuhar D.: Pravica gluhih do znanja. Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih Ljubljana, 1997.
Prozojević Trivanović, M.: Slušanje i govor, SN Liber, Zagreb 1984.
Coninx, F. Vom Horen zum Wahrnehmen: Eine kognitive Leistung In: Kongressberich 4. Auditory – Verbal Kongress Berhtesgaden 1999: 260-272.
Eastbrooks, W: Die auditiv-verbale Methode. In: 3. Auditory – Verbal Kongress Berhtesgaden 1995: 171-173.
S t r a n | 7
Neuman Z.: Psihologija telesno prizadetih, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1976
Powell T.: Poškodbe glave, Društvo Vita, 1996
Finnie N.,R.: Postupak s cerebralno paraliziranim djetetom kod kuće, Savez društava defektologa Jugoslavije, 1974.
Brošure Zveze društev za cerebralno paralizo in Društva mišično obolelih Slovenije
Žmuc-Tomori, M.: Pot k odraslosti, CZ, Ljubljana, 1983.
Pripomočki: računalnik, projektor, tabla Materialni pogoji: splošna učilnica
8.2 TEMA 2: RAZVIJANJE LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI
POTREBAMI
Zmožnosti, ki jih razvijamo pri temi:
- udeleženci se teoretično in praktično seznanijo s tem, kako na likovnem področju
razvijati ustvarjalnost oseb s posebnimi potrebami
- udeleženci pridobivajo in razvijajo strategije samostojnega učenja (tehnike
samostojnega učenja, uporaba dodatnih gradiv, učenje učenja)
- udeleženci razvijajo sposobnosti razumevanja drugačnosti
STANDARDI ZNANJ
Udeleženec:
Na informativni ravni;
- pozna zaznavanje prostora, potenciale za umetniško izražanje in likovne izkušnje
oseb s posebnimi potrebami
- pozna likovne materiale, primerne za spodbujanje ustvarjalnosti oseb s posebnimi
potrebami
- pozna posamezne likovne tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti oseb s posebnimi
potrebami
- se seznani z načrtovanjem dela z osebami s posebnimi potrebami
Na formativni ravni;
- uporablja posamezne likovne tehnike za risanje, slikanje, grafiko in kiparstvo pri delu
z osebami s posebnimi potrebami
S t r a n | 8
Na procesno-razvojni ravni;
- razvija celostne pristope pri odkrivanju ustvarjalnih potencialov oseb s posebnimi
potrebami
- razvija spoznanja s področja interakcije posameznika s posebnimi potrebami z
okoljem
Trajanje v urah: 8 ur
Metode: predavanje, razgovor, diskusija, študij primera, delo s pisnimi viri, praktično
delo z različnimi materiali in različnimi tehnikami, preizkusi z različnimi materiali
Učna gradiva, pripomočki in materialni pogoji za izpeljavo
Učna gradiva :
Creativity and engagement in visual art education: a permanent comparison between
the obtained and the deserved. 2nd Global Conference Creative Engagements:
Thinking with Children, Oxford, 14th - 16th July 2005. http://www.inter-
disciplinary.net/ati/education/cp/ce2/cfp.htm.;
Art education facing the challenges of postmodern heritage: the importance of pupil's
holistic visul art development, http://ceps.pef.uni-lj.si;
Interpreting students' spatial experiences in the contemporary visual media world.
Academic exchange quarterly, July 2003, http://asccsa.unco.edu/students/AE-
Extra/2003/6/Art-1.html.;
Interculturalism and visual art education : seeking for "spaces in between". V:
http://www.inter-disciplinary.net/ci/interculturalism/IC1/prog03. htm.
Pripomočki: računalnik, projektor, tabla, osnovne risarske in slikarske potrebščine (listi
šeleshamer, tempera barve, lepilo za les, mavec, barvne krede)
Materialni pogoji: splošna učilnica, prostor opremljen z mizami za likovno praktično delo
Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci: izdelki iz različnih materialov in v različnih tehnikah,
razstava likovnih izdelkov udeležencev
S t r a n | 9
8.3 TEMA 3: TEHNIKE OBLIKOVANJA GLINE IN KRASILNE TEHNIKE GLINE
Zmožnosti, ki jih razvijamo pri temi:
- udeleženec je zmožen osebam s posebnimi potrebami posredovati oblikovanje v
prostoru z različnimi materiali in tehnikami
- udeleženec razvija sposobnosti in poglablja znanja s področja konstruiranja in
oblikovanja iz naravnih in drugih materialov
- udeleženec razvija sposobnost poglobljene analize likovnih izdelkov
- udeleženec je zmožen uporabljati pri delu z osebami s posebnimi potrebami
preprostejše in zahtevnejše tehnike oblikovanja gline
STANDARDI ZNANJ
Udeleženec:
Na informativni ravni;
- pozna tehnike obdelovanja gline (pinching, gnetenje, svaljkanje, valjanje, vrtenje na
vretenu,
- pozna možnosti predstavitve uporabe različnih možnosti oblikovanja iz različnih
materialov
- pozna didaktične pristope za uporabo gline pri delu z osebami s posebnimi potrebami
- pozna orodja za obdelavo gline in njihovo uporabnost
- pozna tehnike in materiale za glaziranje, premazovanje gline
- pozna osnove delovanja peči za keramiko
- pozna zakonitosti varnosti pri delu ( predvsem pri delu z glazurami)
Na formativni ravni;
- prenaša veščine ustvarjanja z glino na osebe s posebnimi potrebami: od oblikovanja,
konstruiranja, uporabe engobeja, glaziranja, sušenja in žganja
- analizira in vrednotiti sporočilno vrednost izdelka iz gline
- spremlja aktualne pristope pri oblikovanju gline s poudarkom na delu z osebami s
posebnimi potrebami
S t r a n | 10
Na procesno-razvojni ravni;
- uporablja načela sprejemanja drugačnosti pri svojem delu in v vsakdanjem življenju
- razvija kulturno zavest in izražanje
- razvija spretnost povezovanja lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih
Nekatere priporočene vsebine
- premeri dobrih praks s področja likovnega ustvarjanja z glino pri osebah s posebnimi
potrebami
Trajanje v urah: 12 ur
Metode: predavanje, skupinska diskusija ob ogledu dokumentarnega posnetka,
analiza študij primerov, praktično likovno ustvarjanje
Učna gradiva, pripomočki in materialni pogoji za izpeljavo
Učna gradiva: Kocjančič F. Natalija: Gradivo za program Razvoj likovne ustvarjalnosti pri osebah s
posebnimi potrebami Priporočljiva gradiva:
• Karim Silva (2006). Uporaba naravnih materialov pri pridobivanju izraznih izkušenj pri
kiparskem oblikovanju, magistrska raziskava. Ljubljana, Pedagoška fakulteta.
• Karim, Silva. Sodobni prijemi pri izvajanju likovnih nalog. V: Simpozij Modeli poučevanja
in učenja: zbornik prispevkov, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000, str.
199 – 201.
Pripomočki: projektor, računalnik, tabla, dokumentarni film, glina, orodja za oblikovanje gline, glazure za glino.
Materialni pogoji: splošna učilnica, prostor opremljen z mizami za likovno praktično
delo, peč za keramiko
S t r a n | 11
8.4 TEMA 4: TEHNIKA RAKU
Zmožnosti, ki jih razvijamo pri temi:
- udeleženec je zmožen spodbujati ustvarjalnost oseb s posebnimi potrebami
- udeleženec zna prenesti osnovna znanja in veščine ustvarjanja v raku tehniki osebam
s posebnimi potrebami
- udeleženec je zmožen vrednotiti in interpretirati izdelke nastale v raku tehniki
STANDARDI ZNANJ
Udeleženec:
Na informativni ravni;
- teoretično pozna zgodovino in način oblikovanja v raku tehniki
- pozna zvrsti gline primerne za raku tehniko
- pozna vrste glazure za raku tehniko
- pozna postopke priprave peči in nadzorovanja žganja
- pozna posebne barvne odtenke in njihove efekte
- pozna uporabo raku tehnike pri delu z osebami s posebnimi potrebami
Na formativni ravni;
- prenaša veščine ustvarjanja v raku tehniki na odrasle osebe s posebnimi potrebami
- usmerja osebe s posebnimi potrebami pri izdelavi lastnih izdelkov v prostem
likovnem izrazu
- vodi analizo poizkusov udeležencev (dela z različnimi vrstami gline, gline z dodatki,
glazure, načinov uporabe)
Na procesno-razvojni ravni;
- spodbuja likovno izražanje in ustvarjalnost oseb s posebnimi potrebami
- spodbuja pravo razumevanje lastne kulture in občutek identitete kot osnovo za
spoštovanje različnosti
Trajanje v urah: 12 ur
S t r a n | 12
Metode: predavanje, predstavitev, demonstracija, praktični preizkus, samostojno delo
Učna gradiva, pripomočki in materialni pogoji za izpeljavo
Učna gradiva:
Karim Silva, učni listi za udeležence nastali v programu Razvoj likovne ustvarjalnosti pri
osebah s posebnimi potrebami
Raku workshops, http://www.youtube.com/watch?v=CbkU92Hs_EE
Pripomočki: glina za raku tehniko (šamotirana glina), valjarji, deske, modelirke, čopiči,
glazure, engobe,
Materialni pogoji: ustrezno velika učilnica s pomivalnim koritom (več pip) in mizami za
likovno praktično delo, 2 peči za raku na prostem
Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci
9. IZVAJALCI PROGRAMA USPOSABLJANJA
Naslov vsebinskega
sklopa
Izvajalec/ka
TEMA 1: KATEGORIJE
POSEBNIH POTREB
Natalija F. Kocjančič, mag. znanosti s področja
psiholoških značilnosti likovnega izražanja, višja
pedagoška svetovalka na Zavodu RS za šolstvo,
vodja predmetne skupine za likovno umetnost
TEMA 2: RAZVIJANJE LIKOVNE
USTVARJALNOSTI PRI
OSEBAH S POSEBNIMI
POTREBAMI
Beatriz Tomšič Čerkez, dr. znanosti, akademska
slikarka, arhitektka, docentka za likovno
didaktiko
TEMA 3: TEHNIKE
OBLIKOVANJA GLINE IN
KRASILNE TEHNIKE GLINE
Silva Karim, mag. znanosti, prof. likovne
pedagogike
TEMA 4: TEHNIKA RAKU
Silva Karim, mag. znanosti, prof. likovne
pedagogike
S t r a n | 13
10. LISTINA
Kandidati, ki bodo uspešno opravili vse obveznosti po programu, bodo prejeli potrdilo o
zaključenem programu.
Potrdilo vsebuje:
- podatke o izvajalski organizaciji
- podatki o udeležencu (ime in priimek, datum in kraj rojstva)
- ime programa
- trajanje programa v urah
- vsebino programa
- datum izdaje listine
- številko listine
11. SESTAVLJAVCI PROGRAMA
Avtorji programa:
Nada Babič Ivaniš, Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj
Tadej Fink, Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj
Natalija F. Kocjančič, Zavod RS za šolstvo
Strokovni sodelavci pri pripravi posameznih tem: Dr. Beatriz Tomšič Čerkez Mag. Silva Karim
12. PRILOGE
PRILOGA 1: EVALVACIJA PROGRAMA
Priporočljivo je, da se kakovost izvedbe programa usposabljanja zagotavlja s sprotnim
spremljanjem izpeljave programa in končno evalvacijo ob zaključku programa.
Sprotno spremljanje izvedbe izobraževanja omogoča, da na podlagi tako pridobljenih
podatkov in informacij, že med potekom izobraževanja za določeno skupino udeležencev
vpeljemo potrebne spremembe in izboljšave.
Končna evalvacija, ki jo opravimo po zaključku izobraževanja za določeno skupino
udeležencev, omogoča poglobljeni vpogled in analizo izpeljave celotnega programa
usposabljanja, na podlagi katere je mogoče načrtovati potrebne izboljšave samega
programa usposabljanja ter prihodnjih izpeljav programa.
S t r a n | 14
Predmet sprotnega spremljanja ter končne evalvacije so:
- ocena dela izvajalcev programa (strokovnost, odnos do udeležencev, svetovanje)
- ocena ustreznosti posameznih vsebinskih sklopov programa (aktualnost, uporabnost,
povezanost s prakso)
- ocena izvedbe strokovne ekskurzije (organizacijsko in vsebinsko)
- doseganje pričakovanj udeležencev
Subjekti, ki jih je priporočljivo vključiti v sprotno spremljanja in končno evalvacijo:
- udeleženci v programu usposabljanja
- predavatelji v programu usposabljanja
Metode in evalvacijski instrumentarij:
- anketiranje udeležencev o njihovem zadovoljstvu
- vodeni pogovori z udeleženci
- vodeni pogovori s predavatelji