REŠITVE
SLOVENŠČINA 3Z BESEDO DO BESEDE
Zbirka nalogREŠITVE
2
1. sklop
LJUDSKE ŠEGE IN NAVADE
KOMENTAR
1. Po smislu.
2. A PoročiloB ObvestiloC OcenoČ Oglas,reklamoD ReportažoE KomentarF Intervju(raziskovalnipogovor)G JavnovabiloH Prepričevalnipogovor
3. A Po smislu.
B + Komentartvorimo,kadarvbesedilupredstavimosvojeraz
mišljanjeoaktualnemgospodarskem,kulturnem,družbenem,športnemvprašanju,orazlogihinposledicah,zatodabiznjimvplivalinamnenjebralcev,poslušalcevaligledalcev.
+ Komentatorponavadinazačetkupove,kajjesprožilonjegovorazmišljanjeoizbranemvprašanjuinpogostopredstavisvojokonkretnoizkušnjo.
+ Svojo izkušnjo komentator v osrednjem delu besedila ponavadipovežesširšimvprašanjem,predstavirazličnoliteraturoinpogledenatrenutnipoložajinjihanalizira.
+ Vsklepnemdeluprevladujekomentatorjevoosebnorazmišljanje o posledicah oziroma nadaljnjem razvoju izbranegavprašanja.
Komentar je prevladujoče objektivno besedilo, v kateremsporočevalecnerazodevasvojegamnenja.
+ Najpomembnejšinačinrazvijanjatemejevkomentarjuutemeljevanje.
+ Komentatorjevjezikjevečinomazelosubjektiveninčustvenozaznamovan.
+ Poznamopolitične,(pop)kulturne,športne,ekonomske…komentarje.
4. Po smislu.
5. Po smislu.
POVED IN STAVEK
1. A Besedilo je napisal Željko Kozinc, namenjeno je bralcemPoleta. Objavljeno je bilo v Poletu, in sicer 2. decembra2004.TemabesedilajekoroškomiklavževanjevvasiSvečeobDravivRožunaavstrijskemKoroškem.
B Po smislu.
2. A Po smislu, npr.:
postopekkoroškegamiklavževanja zbiranjevaškihfantovpredMiklavžem fantje,oblečenivvrečevino,kotparklji fantovskoopletanjeokolideklet
Muzejparkljev »Krampusmuseum« odkritleta1889
vasSveče gručastavasvKaravankah farnacerkevsv.Lamberta domačagostilnaZerzerjevihdeloFrancetaGoršeta izskednjanaredigalerijo odprtjekulturnegaparkassvojimikipiinspomeniškimi
portretiznamenitihkoroškihkulturnikov
B Po smislu.
3. Po smislu, npr.:Nebesednispremljevalci(velikostčrk,odebeljenitisk)olajšajorazumevanjebesedila.Fotografijaponazoribesediloinnaslovnikapritegnekbranju.
4. A atrakcija–zanimivostfarovž–župniščedičitise–hvalitise
B atrakcija – publicizemfarovž–pogovornabesedadičitise – dialektizem
C Besedilospadamedpublicistična/znanstvenapoljudnoznanstvenabesedila.Pisecsiznjimželinesamopredstavititemo,temvečvplivatitudinabralčevosodboinstališča/dejanja/doživljanjeobbranju.Zatojepomojemmnenjurabazaznamovanihbesedvnjemustrezna/neustrezna,sajznjimipisecživoponazoridogajanje.
5. Po smislu.
6. A Po smislu.
B 1,6,5,2
C Dasoresgručasta,/…/ Kaj?dastamuzejparkljevinlikovnagalerijanaprostemkomaj70mvsaksebi,/…/ Kateri?čenebibilavmesšefarovžingotskafarnacerkevsv.Lambertazmogočnimčebulastimzvonikom, Podkaterimpogojem?
Č podredno(krajevniodvisnik);podredno(prilastkovodvisnik);podredno(krajevniodvisnik);priredno(vezalnopriredje)
7. B,D,E
8. A Po smislu.
B • pristavek Vloga:pojasnilo
3
REŠITVE
• pristavek Vloga:pojasnilo
• enodelnineglagolski Vloga:ekspresivnost
9. A Po smislu, npr.:• Včasumiklavževanja.• Natisočeljudiodblizuindaleč.• Deklet.• Ne,niprijetno.
B Odgovarjal/asemvečinomazdvodelnimi/enodelnimistavki,kergrezagovorjenobesedilo,vkateremseodgovorinavezujejonavprašanjainpotemtakemstavkinepotrebujejoobehdelov.
10. Po smislu.
11. A • dvodelnistavek• enodelnineglagolskistavek• dvodelnistavek• enodelnineglagolskistavek
B Na vrtu pred hišo v Svečah je odprl kulturni park s svojimi kipi in spomeniškimi portreti znamenitih koroškihkulturnikov, kot so karantanski misijonar Modest, pisateljPrežihov Voranc in skladatelj Pavel Kernjak. Zdaj stojijovpolkrogupredstarimcerkvenimzidomkotnekakšenkoroškipanteon,kiimavospredjuspomenikneznanemuslovenskemukulturnemudelavcu.
C Po smislu.
12. Po smislu, npr.:• RazstavilisotudiPehto,kijihjesmelaspremljativpogan
skihčasih,koMiklavž,povsodsprejetkotobhodnikindelivecdarov,šenismelvSveče.
• Svečesolepastaragručastavas,kileživsenciKaravankinvkaterisohišezbraneobkrogu,sestavljenemizmuzejaparkljev,likovnegalerije,župnišča,cerkveindomačegostilne.
• VrednojeobiskatistaroVrbnikovodomačijo,kjersijeuredilgalerijoslovenskikiparFranceGorše,cenjenboljkotdomavAmeriki,kjerjedeloval,inkisejeodločilsvojopotkončativdomovini.
13. Sveče[,] vas muzejev in galerij ČeJankaZerzerja[,]rojenegaleta1935vSvečahaliSuetscha
chponemško[,] dolgoletnegapredsednikaKrščanskekulturnezveze izCelovca[,]vprašate[,]kaj jeznačilnozanjegovorojstno vas[,] vam bo brez pomišljanja odgovoril[,] da muzeji, galerija kiparja Franceta Goršeta, dom Einspielerjevih ali podomačePreglejevih[,]kjersejerodilokaršestnarodnozavednihduhovnikovinpolitikov[,] inslikarskakolonija[,]kibrezprekinitve poteka že sedemindvajset let. Zanjo je zadnja letanajboljzaslužnapredsednicaSlovenskegaprosvetnegadruštvaKočna[,]domačinkadr.TatjanaFeinig.
Sveče so stara koroška vas[,] prvič omenjena že leta 1238[,]stisnjenamedDravoinhribovitimiGuraminasevernistraniinStolom(Hochstuhlponemško)[,]Kozjakom(Kossiak/Geissbergponemško),Vajnažem(Wainasch),Kočno(Kotschna)inGolico(Kahlkogel)vKaravankahnajužnistrani.Konec18.stoletjainv19.stoletjujeimelavaspravvse[,] odraznihvrstrokodelcev,gostiln,trgovininmlinovdosvojegodbenapihala.Danesjevečinategalešespominnastarečase.Nastalopajemarsikajnovega.
ZVOČNA PODOBA POVEDI
1. A Po smislu, npr.: • Objektivna/SubjektivnapredstavitevvasiSveče• OcenaMuzejaparkljev• PredstavitevdelaFrancetaGoršeta
B 8,3,1,2,6,4,5,7,11,9,10
2. A,B,Č,C
3. A Po smislu.
B TujezemljepisnolastnoimeCleveland izgovorimocitatno.C VtemkrogujetudiprijetnadomačagostilnaZerzerjevih.
Tamvambodopomagalipotelefonupoiskatiljudi,kivambodood prlivratabodisihkrampusombodisivstaroVrbnikovodomačijo.VtemmogočnemkmečkemdomusijeslovenskikiparFranceGorše(1897−1986)leta1973uredil najprejatelje,potempaiz skednjanarediledinstvenogalerijo.Bilojetoletopotem,kosejeizameriškegaClevelandanamenilvrnitidomov.
Č DAPredloghpišemopredking,predvsemiostalimiglasovipapišemopredlogk.
D Skupajzbesedokrampusominbrezpolglasnika.
4. A Po smislu.
B • Vsipremorisobili/nisobilienakodolgi.• Vrinjenistaveksemizgovoril/ahitrejeinvišje/nekoliko
počasnejeinnižje.• Nakoncupovedisemšel/šlazglasomnavzdol/zglasom
navzgor.C Po smislu, npr.:
• Zdomačinigovoriteslovensko!Vzkličnaintonacija(/)
• Kakosepridedomuzejakrampusov?Padajočaintonacija(\)
• Neuporabljajtebesedeparkeljvpogovoruzdomačini!Vzkličnaintonacija(/)
5. Po smislu, npr.:• KdajsosezbralivaškifantjepoRožu?
Dopolnjevalnavprašanjaizgovarjamos padajočointonacijo.
• Alisosevaškifantjezbiraliobvečerih,dabisekotparkljipodilipoRožu?Odločevalnavprašanjaizgovarjamozrastočointonacijo.
6. A Po smislu.
B Ževelíkolétprihájanánjnatisóčeljúdiodblízuindáleč.Mednjími je nájveč deklét, ki jim pač gódi fántovsko oplétanjeokólinjih,pačepràvjetodemónično(alipajimugájapràvzató,kerjimprástárademonskóstzbújaprijétensŕh).
4
C festival [v]nanj [ʼn](med) njimi [ʼn]čeprav [ ]prijeten [ ] srh [ ] iz Sveč [s]
Č PetegadecembrazvečerimajovSvečahvelikparkljev»festival«.(\)Ževelikoletprihajananjnatisočeljudiodblizuindaleč.(\)Mednjimijenajvečdeklet,(\)kijimpačgodifantovsko opletanje okoli njih, (\) pa čeprav je to demonično(\) (alipajimugajapravzato,(\) ker jimprastarademonskostzbujaprijetensrh).(\)Dekle,predkateroparkeljpotrkaspalicoposvojemrogu,jenanekiprikritnačinizvoljeno. (\) Janko Zerzer, ki je doma iz Sveč, v svojemturističnem vodniku Po koroških poteh toži, da je sveškomiklavževanje,(\)kotpravi,(\)žalibogvzadnjihletihprecejskomercializirano.(\)Žalibog,bipovzelizanjim,sejetudi demonov poganskega indoevropskega izvora polastildemonsedanjegačasa:(\)turizem,tanajhitrejerastočagospodarskadejavnostglobalizacije.(\)
D Pika:daljšipremorVejica:kratekpremorDvopičje:kratekpremor
E
Petega decembra zvečer imajo v Svečah velik parkljev »festival«.
Festivaljepetegadecembrainnešestegaalikateridrugidanvdecembru.
Petega decembra zvečer imajo v Svečah velik parkljev »festival«.
Festivaljezvečerinnepopoldnealidopoldne.
Petega decembra zvečer imajo v Svečah velik parkljev »festival«.
FestivaljevSvečahinnevkateremdrugemkraju.
Petega decembra zvečer imajo v Svečah velik parkljev »festival«.
VSvečahimajopetegadecembrafestivalparkljevinnefestivalčesadrugega.
• APo smislu.BPo smislu, npr.:razmerjedovsebinenamensporočanjarazmerjedosporočevalcarazpoloženjeitd.
7. Po smislu.
2. sklop
LETOŠNJI NOBELOV NAGRAJENEC JE …
STAVČNI ČLENI
1. A novicaPo smislu, npr.:Besedilovsebujepodatkeotem,kjeinkdajsejekajzgodilo.Jekratkoinobjavljenovspletniizdajičasopisa.Strnjenogovorioaktualnemdogodku.
B Da.
C A
Ć 1.odstavek–D,2.odstavek–A,3.odstavek–E,4.odstavek–C
D Po smislu, npr.:Fotografijapopestri indodatnoponazarjavsebinobesedilasportretitrehudeležencevprireditve.
2. A Iz5povediin8stavkov.
B niso;enostavčnih;bralcemspletneizdaječasopisaDelo;predstaviti
3. SofijoHessinravnateljacinkarne;celjskižupanJosephNeckermann;sSofijinosestroAmalijo;vgalerijiKvartirnehiše;otakratnemmeščanskemživljenjuinA.Nobelu;leta1873;tisočemdelavcev
4.
• Koga? – Sofijo Hess in ravnatelja cinkarne – predmet(dejanja)
• Kdo?–celjskižupanJosephNeckermann–osebek(vršilecdejanja)
• Skom?–sSofijinosestroAmalijo–predmet(dejanja)• Kje? – v galeriji Kvartirne hiše – prislovno določilo kraja
(krajdejanja)• Očem?–otakratnemmeščanskemživljenjuinA.Nobelu–
predmet(dejanja)• Kdaj?–leta1873–prislovnodoločiločasa(časdejanja)• Komu?–tisočemdelavcev–predmet(dejanja)
5. A Po smislu, npr.:
• NobeljevCeljezahajalkSofiji.• Sofijajespregovorilaomeščanskemživljenju.• SofijojeupodobilaNežaStrenčan.
B 1.poved:prislovnodoločilokraja;2.poved:osebek;3.poved:predmet
C Sofijaspadamedsamostalniškebesede.Vstavkihsebesedapregiba(sklanja).
6. A Kogaalikaj?–predmetdejanja–predmet
B Kajsejezgodilo?–dejanje–povedek
C Kdaj?–časdejanja–prislovnodoločiločasa
Č Kogaalikaj?–predmetdejanja–predmet
D Kogaalikaj?–predmetdejanja–predmet
E Kam?–kraj(smer)dejanja–prislovnodoločilokraja
F Kako?–načindejanja–prislovnodoločilonačina
7. • osebek:doprsnikipAlfredaNobela(nosilecstanja);
povedek:krasi(stanje)• osebek:mladiceljskikulturniki(vršilecdejanja);
povedek:souprizorili(dejanje)• osebek:Celjskafolklornaskupina,pianistKlemenGolner
intenoristDamjanRistić(vršilecdejanja);povedek:sosodelovali(dejanje)
• osebek:TDCelje(vršilecdejanja);povedek:jeorganiziral(dejanje)
8. A županaMestneobčineCelje;nekajmladihceljskihkulturnikov
B Osebkastaposebnapoobliki,sajstanjunijedrivrodilniku.
5
REŠITVE
9. zaradi Sofije Hess; pred 140 leti/leta 1873; v Kvartirni hiši;skulturnoprireditvijo;vspominnaNobelovoobiskovanjemesta;obpodpori/pozaslugitakratnegaceljskegažupana
10. prislovnodoločilo
11. • prislovnidoločili:leta1873;140let;
predmet:odustanovitveCinkarneCelje• prislovnodoločilo:poldrugostoletje;
predmeta:delo;velikodelavcem• prislovnodoločilo:pogosto;
predmet:omožnostihinvestiranjavCelju• prislovnodoločilo:vkratkiigriciČajankaSofijeHess;
predmet:otakratnemmeščanskemživljenju
12. Vpovedijelahkovečkotpoenoprislovnodoločiloalipredmet.
13. • Zaradi(izumiteljeve)ljubezenskezvezesSofijoHessjeTD
Celjeleta2013vCeljupostavilkipAlfredaNobela.• Alfred Nobel je skupaj z ravnateljem cinkarne Albertom
BrunnerjempogostoobiskovalKvartirnohišo.• Maja Horvat je ob tej priložnosti v spomin na Nobelovo
zvezosSofijoHessnapisalabesedilozaigroČajanka.
14.
Besedna zveza Stavčni člen JEDRObesedne zveze
Prilastek
Levi Desni
MestnaobčinaCelje
osebek občina mestna Celje
ljubezenskozgodbomedizumiteljemindomačinko
predmet zgodbo ljubezensko
medizumiteljemindomačinko
nepričakovanodobro
prislovnodoločilonačina
dobro nepričakovano
/
zapromocijomestaobSavinji
predmet promocijo
/ mestaobSavinji
15. PoljskofrancoskaznanstvenicaMarieCuriejevzačetku‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
20.stoletjaprejelaNobelovinagradizakemijoinfiziko.………… ‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
IndijskemupesnikuRabindranathuTagorejujeNobelovanagrada‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
zaknjiževnostutrlapotmedevropskeljubiteljepoezije.‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥ ‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
KljubboljpoznaniteorijirelativnostisoAlbertaEinsteina‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥ ‥‥‥‥‥‥‥‥
zNobelovonagradozafizikonagradilizaradinjegovega‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
raziskovanjasvetlobe.‥‥‥‥‥‥‥
VčasuprveindrugesvetovnevojneNobelovihnagradnisomogli‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
podeljevati._______
16. A PodelitevokoljskenagradeUrošuMacerlu.
B Po smislu.
C C
Č Po smislu, npr.:Prejemnikinagradepostanejomednarodnoprepoznavni.
D B
E Po smislu.
17. nagradozaokoljskeaktivisteG.E.P.;(že)26let;vSanFranciscu;posameznikom;tvegajo;okoljskeorganizacijeinposameznikizvsegasveta;okolisvetovnegadnevaZemlje;pobojuzLafargeCementom;okoljevarstveno;cementarne
Osebek Povedek Predmet Prislovno določilo
Levi prilastek
Desni prilastek
okoljskeorganizacijeinposameznikizvsegasveta
tvegajo • nagradozaokoljskeaktivisteG.E.P.
• posameznikom
• pobojuzLafargeCementom
• (že)26let• vSanFranciscu
• okolisvetovnegadnevaZemlje
okoljevarstveno
cementarne
18. ANagradaGoldmanEnvironmentalPrizenagrajuje»okoljske‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
junake«civilnedružbezvsehšestihposeljenihcelinsveta.‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
Posameznikisijoprislužijozvztrajnimiinpomembnimi‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥prizadevanjizazaščitookolja.‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
RazglasitevvsakoletopotekaokolisvetovnegadnevaZemlje.‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
Nominirancezanagradopredlagajookoljskeorganizacijein‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
posameznikizvsegasveta.‥‥‥‥‥‥‥‥‥‥
B desnegaprilastkapredmeta Kerneizražakrajadejanja,ampakpomenskopojasnjuje
civilnodružbo.
C prislovnegadoločilanačina Kersi(kaj)prislužimona(kakšen)način/izražanačin,
skaterimsi(kaj)prislužimo.
19. • Slovenec UrošMacerljeprejemnikuglednenagrade
________________
GoldmanEnvironmentalPrize._________________
• MacerljepredsednikdruštvaEkokrog.
________________
6
• Slovenskijavnostijeznanpredvsemizzmagovitegaboja
___
zLafargeCementom.
• Podjetjejemoraloustavitidelovanjecementarne. ____
Vsi povedki v zgornjih povedih so sestavljeni iz nepolnopomenskega glagola (vezi) in povedkovega določila. Za pomenpovedi so ta obvezna/nujna, saj pomensko določajo povedekvstavku.
20. A Po smislu, npr.:PovedivAizražatanujnostoz.želenostdejanja,zatostanjunapovedkazloženainvsebujetanaklonskaglagolainpovedkovidoločili.
B 1.poved:morajousmeriti
• želijousmeriti• hočejousmeriti
2.poved:siželijodobiti• morajodobiti• setrudijo/siprizadevajo/poskušajo
C Vsipovedkivzgornjihpovedihsosestavljeni iznepolnopomenskega glagola (vezi) in povedkovega določila. Zapomenpovedisotaobvezna/nujna,sajpomenskodoločajopovedekvstavku.
21. • LafargeCementjeogorčenprilagodilsvojoproizvodnjo.
……….
• Okoljevarstvenikivsegasvetaneustrašniskrbijozačisto ………….
okolje.
• Slovenskaokoljskastrokajevsanavdušenapozdravila ……………….
izborletošnjeganagrajenca.
• UrošMacerlsebomednarodnoprepoznavenšeboljtrudil ……………….……………
začistejšiplanet.
Vsipovedkivzgornjihpovedihvsebujejopovedkoveprilastke.Zapomenpovedisotineobvezni,saj(samo)pomenskodopolnjujejopovedek.
22. • vezava;npr.:/…/prejmejomednarodnoprepoznavnost
/…/• ujemanje;npr.:Prejemnikinagradeprejmejo/…/• primik;npr.:/…/jeprejelvSanFranciscu.
23. • GoldmanEnvironmentalPrize;navdihniti• nominirancezanagrado;okoljskeorganizacijeinposame
znikizvsegasveta;okolisvetovnegadnevaZemlje• poročajo/pišejo/govorijo;okoljski;LafargeCementa
24. A vSanFranciscu;zvztrajnimiinspomembnimiprizadevanji
zazaščitookolja;okolisvetovnegadnevaZemlje;brezokoljevarstvenegadovoljenja
B členitevpoaktualnosti
C • Nagrado za okoljske aktiviste je v San Franciscu prejel
UrošMacerl.• UrošMacerljevSanFranciscuprejelnagradozaokoljske
aktiviste.25.
• PonavedbahZasavcevnjihovookoljemočnoobremenjujepodjetjeLafargeCement.
• Slovenec jeprvičprejel svetovnoznanonagradozaskrbzaokolje.
• Okoljevarstvenikipogostovelikotvegajovprizadevanjihzapreprečitevokoljskekatastrofe.
26. Po smislu, npr.:• Prvapoved:PodjetjeLafargeCementponavedbahZasav
cevmočnoobremenjujenjihovookolje.Sporočilo:KajobremenjujeLafargeCement?
• Drugapoved:SvetovnoznanonagradozaskrbzaokoljejeprvičprejelSlovenec.Sporočilo:Kdojeprvičprejelnagrado?
• Tretjapoved:Vprizadevanjihzapreprečitevokoljskekatastrofeokoljevarstvenikipogostovelikotvegajo.Sporočilo:Kajpočnejookoljevarstveniki?
27. NEUtemeljitev:Vslovenščinisosamostalniškebesednezvezessamostalniškimlevimprilastkom(Lafarge)neprimerne.
28. najbi;sijo;joje;semuje• Zaprvopolnopomenskobesedoalistavčnimčlenom.
29. kinajbimu;kisosiga;kisosemu
30. • VZasavjusemubodošenaprejpostavljaliporobu.• Izreklanajbijimagazaradiuničevanjabližnjihgozdovin
polj.• Umazanetovarnesojimgaželeleodvzeti.
TVORNE IN TRPNE POVEDI
1. A Povedekniizražen.
B naslov;zaznamovana;posmislu
C Po smislu, npr.:»Nobelovanagrada«zaokoljskeaktivistejebilaprvičpodeljenaSlovencu
Č B• Trpnem.• Č
D tvornik;tvornik;tvornik;trpnik
E NagradaGlobalE.PrizeseoznačujezaNobelovonagradozaokoljskeaktiviste.Prejmesemednarodnaprepoznavnost.Nominirancizanagradosopredlagani.LafargeCementsoprisilili,daustavidelovanjecementarne.
F Pretvorba:Omenjenaokoljskanagradasepodeljuježe26let. Po smislu.
Pretvorba:Zdravjezasavskihprebivalcev jebilodolga letaogroženo.
Po smislu.
A:Zmorfemom»se«inosebnoglagolskoobliko. B:Zglagolombitiintrpnimdeležnikomnan.
2. A C,Č
B Po smislu.
7
REŠITVE
C
Številka povedi
Besede/Besedne zveze, s katerimi je izražen vršilec dejanja
Povedi,kigovorijooPreglovemdelu
1,2,3 Pregl,jeobjavil(on)
Povedi,kigovorijooodnosudoPregla
4,5,6,7 nisopriznavali(oni),bomoiskali(mi),Pregl
Č …kerjeosebekznanžeiz1.povedi.…kergajemogočeprepoznatiizkonteksta.
3. FriderikPregl;svojaodkritja;vdeluKvantitativnaorganskamikroanaliza;kljubprevodomvangleščinoinfrancoščino;vslovenskemprostoru;zaradinemškegaizvora;šelevzadnjihdesetletjih;leta2007;poPreglu/njem;ponosni;visokonagradozadosežkevznanosti
A FriderikPregl;samostalniškabeseda svojaodkritja;samostalniškabeseda vdeluKvantitativnaorganskamikroanaliza;samostalniška
beseda
B prislovnodoločiločasa–podrednozloženist.člen predmet–golist.člen povedek–podrednozloženist.člen predmet–podrednozloženist.člen
4. Po smislu.
3. sklop UGANKE ZGODOVINE
POLJUDNOZNANSTVENI ČLANEK
1. Po smislu.
2. NE,NE,NE,DA,DA,NE,DA,DA
3. A• istegaleta,kosoodkrilibarjanskokolo• včasopisuDelo• vsembralcemDela,kijihtemapritegne
B Po smislu.
C MilanVogel,novinarB,C
4. arheološkihizkopavanjihnaLjubljanskembarju;nadnaslovu
5. Po smislu.
6. C
7. niustreznaČe bi bile podteme v podnaslovu napovedane v drugačnemzaporedju,bisebralectežjeznašelvbesedilu.(Čebibilerazporejenedrugače,bralcanebiusmerjale,ampakbigazmedle.)
8. A Po smislu, npr.:postavitevkoliščarskihhišnaBarju/ovrženatrditevopostavitvihišnaploščadi
B Po smislu.
9. strokovnjakizrazličnihpodročijznanosti;lesarji/dendokronologizoddelkazalesarstvo
10. Po smislu, npr.:časoziromanastanekčesa,starost(npr.dreves)
11. VprvemodstavkusporočevalecpripovedujeozgodoviniizkopavanjnaLjubljanskembarju.
12. A sedimentologija−preučujejousedlineoz.sestavoinporazdelitevkamninvzemeljskiskorjiarheozoologija−naosnoviizkopanihostankovpreučujejoživljenjemalihinvelikihsesalcevvprazgodovinipalinologija−vvzorcihsedimentaraziskujejocvetniprah(pelod)fosilnihrastlinstratigrafija−preučujejozaporedjezemeljskihplastiinnjihovostarostvzorčenje−zbirajoinpopisujejoizkopanevzorcelesasondiranje−ssondoizkopavajomanjšekoličinemateriala
B vzročnoposledično razmerje;razlaganje
13. A Znanstvenikisodokazali,dasokoliščarjiprišlinaBarježev5.tisočletju.
B Dokazaliso,dahišekoliščarjevnisostalenaploščadi,ampaksamostojno–takokotdrugodpoEvropi.
C Najpomembnejšanajdbajelesenokolozosjo.
14. A1.dokaz:Po smislu, npr.:NaBarjusonašlipredmete,kiizvirajooddrugod–domnevnoizsevernihkrajev,kjersonahajališčabakra.Mordasokamniteobročkeprineslissebojljudje,kisoprihajaliiskatbakrovorudo.2.dokaz:Po smislu, npr.:NaSlovenskemninobenihostankovpoljedelskihkultur,bogataarheološkanajdiščapasoizčasov,kosopridobivalibakrovorudo.
15. Ugotovitevznanstvenikov:Hišekoliščarjevnisostalenanaselbinskiploščadi,ampaksamostojno.
Načinrazvijanjateme:utemeljevanje
16. A• KolozBarjajenajstarejšenajdenokolo(inpovsemsočasno
zupodobitvamivMezopotamijiinEvropi).• NaStarigmajnipriVerdu.• Napodlagianalizearheološkeplasti,vkaterijebilonajdeno.
B sakralnialivsajstatusni;praktičen;Mezopotamiji;Bližnjemvzhodu;vEvropi
C Pribarjanskemkolesusejeos,učvrščenavštirikotnoodprtino,vrtelaskupajskolesom,pridrugihpasejekolovrtelookrogpritrjeneosi.
17. Č
18. Poljudnoznanstveničlanek.
19. knjižnem;objektivno;enogovorno
20. Po smislu.
21. A vobehpovedihUtemeljitev:Ljubljanskobarjespadamedvečbesednanenaselbinska lastna imena, za katera velja, da se z veliko začetnicozapisana samo prva sestavina. V drugi povedi je večbesednolastnoimeokrajšamonaenobesedo(Barje)intasepišezvelikozačetnico.
8
B vobehpovedihUtemeljitev: V prvi povedi sta oba števnika vrstilna in sepišetaspiko.Vdrugipovedijeprvištevnikvrstilni(pišesespiko),drugipaglavniinsepišebrezpike.
PODREDNO ZLOŽENE POVEDI – ODVISNIKI
1. A 1
B 4
C 5
Č 4
D 5
E 3
2. A pristavekUtemeljitev:Jeneglagolskienodelnistavek,kipodrobnejepojasnjuje,kdojeAntonVelušček.
B polstavek
Utemeljitev:Jeneglagolskienodelnistavek,kidopolniosebekosznovimpodatkom.Nastaljeizprilastkovegaodvisnika,insicertako,dasmoizpustiliveznikkiinosebnoglagolskooblikoje.
3. A ZanajdiščenaIžci,zakaterosotudinarisalinačrt,seje pokazalo, da so bile stavbe med seboj oddaljene okrogdvametrainvpovprečjuvelikeledvajsetdopetindvajsetkvadratnihmetrov,postavljenepatako,dajebiloizkoriščenečimvečsončneenergije.
B Čebodonadaljnjeraziskavepotrdile,dajekolozBarjaresnastalo okrog leta 3500, je to najstarejše najdeno kolo inpovsemsočasnozupodobitvamivMezopotamijiinEvropi.
C Vsetokaženapoti,kisojihtiljudjeopravili,nakomunikacijomedtistimi,kisoživelitukaj,inoniminekjeobmorju.
Č Vendarsešeneve,aliješlozatrgovino,izmenjavo,lahkosooddrugodprihajaliiskatrudo,sajomenjeniobročkinekakosovpadajoznahajališčibakrainjihjemordakdosemprineselhkratizbakrovorudo.
4.• Po smislu.• Večstavčne.• Zapoljudnoznanstvena.
5. A (Kdoali)kajjedokazano?da hiše koliščarjev tako kot drugod po Evropi tudi na Ljubljanskem barju niso stale na naselbinski ploščadi OSEBKOVODVISNIK
B (Kdoali)kajjezanimivo?da so podobna kolesa v Evropi znana le še v Švici in Baden Würtenberškem OSEBKOVODVISNIK
C (Kogaali)kajugotavljajo?da so bila naselja gručasta oziroma je bilo postavljenih več skupin manjših hiš skupaj PREDMETNIODVISNIK+PREDMETNIODVISNIK
Č (Kogaali)kajjepokazalaanaliza?da gre za metamorfno kamninoPREDMETNIODVISNIK
D (Kogaali)kajbostaugotavljala?ali gre za ene izmed najstarejših vlečnih živali PREDMETNIODVISNIK
E (Kogaali)kajkažejoletošnjeraziskave?da so hiše stale neposredno na vodi PREDMETNIODVISNIK
F Odkdajsoraziskovali?Odkar od leta 1995 arheologi sodelujejo z dendrokronologi z oddelka za lesarstvoČASOVNIODVISNIK
G Pokaterimpogojemseujema?Če datacija drži POGOJNIODVISNIK
H Kakosobilepostavljenestavbe?(tako,) da je bilo izkoriščene čim več sončne energijeNAČINOVNIODVISNIK
I Čemu(skaterimnamenom)sokoliščarjiprišlinaBarje?da bi iskali bakrovo rudoNAMERNIODVISNIK
J Katerateza?da naj bi se kolo skupaj z metalurgijo širilo z Bližnjega vzhoda proti zahodu PRILASTKOVODVISNIK
K Katerirazlogi?zakaj poselitev ni bila stalna PRILASTKOVODVISNIK
L Skaterimipredmeti?katerih izvor je daleč na severu ali nekje ob morju PRILASTKOVODVISNIK
M Zakateroobdobje?ko sta skupaj rasli PRILASTKOVODVISNIK
6. • odAdoI• JinK• LinM
7.• NaeniodkoliščarskihnaselbinnaStarigmajnipriVerduso
polegdvehdobroohranjenihdrevakovnamrečnaletelitudinalesenokolozosjo,kiganapodlagianalizenajdb
˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙varheološkiplasti,vkaterijebilonajdeno,analogno˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙ ˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙
postavljajov4.tisočletje.˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙
S
SS S2 2
Vejiceso/nisorabljenepravilno.
9
REŠITVE
• Lesenokolozosjo,kisogaodkrililetosspomladi,jeena …………………………………
najpomembnejšiharheološkihnajdbvSloveniji.
SS S2 2
Vejiceso/nisorabljenepravilno.
• Gledenjegovepojavnostisemnenjadelijookrogtega,alisejerazviloavtonomnoalipajepokdovekakšnihpotehprišlozBližnjegavzhoda.
SS+S
Vejiceso/nisorabljenepravilno.
• Analizajepokazala,dagrezametamorfnokamnino,katere ˙̇ ˙̇ ˙̇ ˙̇najbližjanahajališčasonaPohorjuinsevernoodKaravank.˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙˙S
SS
Vejiceso/nisorabljenepravilno.
• Čepravdatacijazazdajšenidokončna,pajedr.Velušček
prepričan, da bodo radiokarbonsko datiranje in nadaljnjedendrokronološkeraziskavetopotrdile.
S////
SS
Vejiceso/nisorabljenepravilno.
• Čebodonadaljnjeraziskavepotrdile,dajeresnastalookrog
leta3500,jekolozBarjanajstarejšenajdenokoloinpovsemsočasnozupodobitvamivMezopotamijiinEvropi.
S//// S
S+S
Vejiceso/nisorabljenepravilno.STRNJEVANJE IN RAZŠIRJANJE POVEDI
1. A večjo;konecdaposelitevnibilastalna
B Po smislu.
2. A • VZROČNIODVISNIK
Številonaselijsejemočnopovečalozaradi izredno velikega zanimanja za baker.
• PREDMETNIODVISNIKTakojemogočeženadesetletjenatančnodoločitinastanek določenih naselij in stavb v njih.
• ČASOVNIODVISNIKOb zmanjšanju potreb po bakrupridedoposelitvenevrzeli.
B znanstvenihUtemeljitev:Naslovnikznanstvenihbesediljeožjastrokovnajavnost.Kersoznanstvenabesedilanamenjenaljudem,kiposameznetemedobropoznajo,jevnjihnajustreznejeuporabitistrnjenoizražanje.
3. A PRILASTEKNaLjubljanskembarjupotekaprojektarheološkihindendrokronološkihraziskavmlajšekamenoinbakrenodobneposelitve,kibotrajaltrileta.
B PRISLOVNODOLOČILOPOGOJA Čebivzorčililesinsondiralinavsehznanihnaselbinah,bidobilivelikinreprezentativenvzorecdogajanja.
C PRISLOVNODOLOČILONAČINA
Razlikomedletomasmrtidreves jemogočeugotoviti s pri-merjanjem zaporedja branik.−Razlikomedletomasmrtidrevesjemogočeugotoviti,takodaprimerjamozaporedjabranik.
Č PRISLOVNODOLOČILOČASAOb smrti setaprocesprekine.–Ko(drevo)umre,setaprocesprekine.
4. A Prednostistrnjenegaizražanja:besedilasobolj»ekonomična«,sajistepodatkesporočamozmanjbesedami;besedilasokrajša.Prednostirazširjenegaizražanja:besedilasolažjazarazumevanje.
B R,S,S,R,R,S
PREMI IN ODVISNI GOVOR
1. dr.AntonaVeluščka;InštitutuzaarheologijoZRCSAZU;vodja(triletnega)projektaarheološkihindendrokronološkihraziskavmlajšekamenoinbakrenodobneposelitvenaLjubljanskembarju• odvisnigovor
2. Veluščekpoudarja:„VIžcismonarazdaljinekajdesetmetrovodgručehišnašliostankestavbizistegaobdobja.”Veluščekpravi:„Nevidimrazloga,danebibilotakotudinaLjubljanskembarju.”
3. Dr. Anton Velušček pravi: „O koliščarjih na univerzi nisemizvedel skorajda ničesar, zato nisem imel nikakršnega znanjaotem.”
„Okoliščarjihnauniverzinisemizvedelskorajdaničesar,”pravi dr. Anton Velušček, „zato nisem imel nikakršnega znanjaotem.”„Okoliščarjihnauniverzinisemizvedelskorajdaničesar,zatonisemimelnikakršnegaznanjaotem,”pravidr.AntonVelušček.
4. Dr.Veluščekpravi,dagajeprazgodovinažekotštudentazanimalaboljkotdruga,mlajšaobdobja.
5. A Po smislu.
B metodadoločanjanastanka(starosti)česasprejemativase;vpijati,vsrkavatikisenespreminja,nespremeni;nespremenljiv,stalen
10
C Datacijskametodatemeljinatem,daseugotovikoličinaizotopaC14vnekočživemorganizmu./Datacijskametodatemeljinatem,daugotovimokoličinoizotopaC14vnekočživemorganizmu.
DatacijskametodatemeljinaugotavljanjukoličineizotopaC14vorganizmu,kijenekočživel./DatacijskametodatemeljinaugotavljanjukoličineizotopaC14vorganizmu,kijebilnekočživ.
Obsmrtisetaprocesprekine,radioaktivniizotop,kiniobstojen,pazačnerazpadatizugotovljenorazpolovnodobookoli5700let.
Obsmrtisetaprocesprekine,neobstojenradioaktivniizotoppazačnerazpadatizrazpolovnodobo,zakaterosougotovili,datrajaokoli5700let.
Napribližnoletosmrtiosebkajemogočesklepatitako,damerimopreostalokoličinoizotopa.
Takojenapodlagimerjenjapreostalekoličineizotopamogočesklepati,približnokateregaletajeosebekumrl.
Č Po smislu.
4. sklop
IZ PRETEKLOSTI RASTE SEDANJOST
SEMINARSKA NALOGA
1. Po smislu.
2. • Po smislu, npr.: PodatkiorojstvuinsmrtiIvanaCankarjain
FrancetaPrešernasopravilni,PrimožTrubarpajeumrlleta1586./IvanCankarjebilpomembentudikotdramatik,Trubarpajebilhkrativerskireformator.
• PodatkiorojstvuinsmrtiJakobaPetelinaGallusanemorejobitipravilni(sajnimogelživetileenoleto).
• Po smislu, npr.: AvtorjizapisamordanisoSlovenciinletnicrojstva ter smrtiPrimožaTrubarjanepoznajo takodobro;letnicarojstvaJakobaPetelinaGallusapajenapaka,kisevknjigistolikopodatkivčasihzgodi./Piscienciklopedijenisodovoljpreverilipodatkov,kisojihvključilivknjigo.
3. Po smislu.
4. A JakobPetelinGallussejerodilleta1550inumrl1591.
B Po smislu, npr.: • rojstvoinsmrt/podatkioživljenju/obdobje• povezanostsSlovenijo• delovanjevtujini• delo• sodobniki• odnosdoGallusa(naSlovenskem)• (ponovnaopozorilana)Gallusovpomen
C Po smislu, npr.: ZapisgovorionaSlovenskemrojenemskladateljuJakobuPetelinuGallusu,kiježivelvdrugipolovici16.stoletja invečinosvojihdelustvarilv tujini.Vsvojemčasu je bil eden najbolj uveljavljenih skladateljev, nato pasmonaSlovenskemvsedozačetka20.stoletjapozabilinanjegovpomen./NaSlovenskemrojeniskladateljJakobPetelinGallusjevdrugipolovici16.stoletjadelovalvečinomavtujiniinbilvsvojemčasucenjenskladatelj,natopasmonaSlovenskemvsedo20.stoletjananjegovpomenpozabili.
Č Po smislu, npr.: NE.Izsestavkaizvemole,dajepisalmotete inmadrigale,ničpane izvemoonjihovempomenuzarazvojevropskeglasbe/otem,zakajbibilpomembnejšiodslovenskihznanstvenikov,izumiteljev,plemičev,slikarjev.
DA.Izzapisajerazvidno,dajedelovalpoEvropiindajebilvsvojemčasucenjeninuveljavljen.
5.
A naSlovenskem/vdomovini/domabitipozabljen/nezavedatisenjegovegapomena
B Objektivno izražanje
Slogovno zazna-movana raba jezika
Časopisničlanekobobletnicirojstva +
Enciklopedijskisestavek +Seminarskanaloga +EsejoGallusuvzbornikuobčineRibnica +
6. Po smislu.
7. Po smislu, npr.: 2.2 DELO3.1 GALLUSVSTROKOVNIHVIRIH/POGLEDSTROKE
NAGALLUSOVODELO3.2 predstavitevanketeopoznavanjuGallusamed
srednješolci4 povzetekugotovitev,predlogizavečjoozaveščenost
mladihoGallusovempomenu
8. Po smislu.
9. Po smislu.
10. Po smislu.
11. A Po smislu, npr.: Josip Mantuani je bil slovenski skladatelj,kijepovečstoletjihvslovenskemprostoruponovnoopozorilnaGallusovpomen.Prepričanje,dabiGallusa,čebibildomakjedrugje,njegovirojakislavili,sajjeediniSlovenec,kigajemogočepostavitiobboknajvečjimsvetovnimskladateljem.
B O odnosu Slovencev do Jakoba Petelina Gallusa je JosipMantuanizapisal:»Dajebiltamoždrugoddoma,daimadrugepotomcesvojegarodu,bigapačtakouvaževali,kakormugreponjegovemsvetovnempomenu./Samnikriv,damuspletajospominskevencetakoskromnoinštedljivo;zaslužilpajihje,intogledenasvojrodingledenasvetovnokulturo.«(Mantuani1991:str.156).
TudiJosipMantuani(1991:str.156/1991:156)jeugotavljal,dabiGallusa,čebibildomaodkoddrugod,spoštovali,kotsi glede na svetovni pomen zasluži./da se Gallusa na Slovenskemleredkospominjamo,čepravbisigledenarodinprispevekksvetovnikulturizaslužilvsespoštovanje.
C Po zgledu.
12. Po smislu, npr.: Mantuanijevega zapisa brez sprememb ne bimogliuporabitikotuvodvseminarskonalogo.Ta jenamrečavtorskodelo,vkateremmorabitijasnooznačeno,katereugotovitveinmislisoavtorjeveinkateresopovzeteizdrugihvirov.Hkratijeseminarskanalogastrokovnobesedilo,Mantuanijevzapispajeslogovnozaznamovan,sajpisecizražasvojaprepričanja in občutke in hkrati uporablja jezik, ki je danes zaradičasovneoddaljenostižezastarel.
11
REŠITVE
Mantuanijev zapis bi lahko uporabili kot del uvoda. Gre namrečzaugotovitveskladateljainenegaprvihternajvečjihpoznavalcevGallusovegadela,kigovoripravoosrednjemproblemuizbraneseminarskenaloge.Vendarbimoralipritemjasnooznačiti, da navajamo njegove misli, in uporabiti poročanjespremimgovoromalipanjegovjezikvodvisnemgovorupreoblikovati,takodanebibilslogovnozaznamovan.
PRIREDJA
1. A • (najvišji)plemiški/visokirod/vladarski/visokpoložaj• plemiškega• etnografija,zgodovina• duhovniki/misijonarjialivojaki• zastronomijo,matematiko,balistiko,kartografijo
B ločno,vezalno,posledično,protivno(izvzemalno),sklepalno
C • Stopnjevalno priredje: Barbara Celjska se ni le rodila
vmogočnidružini,temvečjesporokopridobila(še)noveposestiinvelikomoč.
• Protivnopriredje:AlmiKarlinsoočitalipremaločustvenopisanje,toda/a/vendarpravzaraditegadanesnjeneknjigeuvrščamomedstrokovne.
• Posledično priredje: Alma Karlin je kljub slovenskemurodupisalavnemščini,zatojenekaterineštejejomedvelikeSlovenke.
• Pojasnjevalnopriredje:DružbenevlogeznanostisezavedatudiLučkaKajfežBogataj,saj/kajtivsvojihštevilnihjavnihnastopihskušanajširšemnožiceozaveščatioskrbizaokolje. /vsvojihštevilnih javnihnastopihskušanamrečnajširšemnožiceozaveščatioskrbizaokolje.
2. Po smislu, npr.:• EmaKrškainBarbaraCeljskastazaradivisokegarodupo
segali v najpomembnejše politične odločitve, zato sta senjuniimeniohranilivzgodovinskihzapisih.
• Barbara Celjska je izhajala iz ene najmočnejših plemiškihdružin svojega časa in je po poroki pridobila še dodatnomoč.
• O drugih ženskah slovenskega rodu ali rojenih na območjudanašnjeSlovenijejelemalozgodovinskihsledov,sajsoimelemanjdružbenemoči.
• V18.in19.stoletjusoseSlovenci,kisodoseglipomembneuspehe,večinomaizšolalizaduhovnikeali pasoimeliuspešnovojaškokariero.
• Prve,kisodelovalipredvsemkotmisijonarji,stanajpogosteje pritegnili etnologija in antropologija, drugi pa so seukvarjalizmatematiko,fizikoinbalistiko.
• V18.in19stoletjujebilomedpomembnimiznanstvenikile malo žensk, toda v 20. stoletju se je začel njihov deležpovečevati.
• V20. stoletjusoseSlovenci inSlovenkeuveljavilinarazličnihpodročjih,torejnjihovauspešnostnivečodvisnaodvisokegaroduinizbiredoločenegapoklica.
3. A Jožef Stefan in Friderik Pregl sta pomembna znanstvenika iz19.stoletja, toda/a 1leedenodnjijujedobilNobelovonagrado.Dodanes jeediniSlovenecs temvisokimpriznanjemnapodročjuznanosti, vendar/a 2ganaSlovenskemširšajavnostnepoznadovolj.Delovaljenamreč3vGradcuvAvstriji,takodasogapogostooznačevalikotnemškegaaliavstrijskegakemika.Vanketahnaključnivprašanikotznanegaslovenskega
znanstvenika pogosteje navedejo Jožefa Stefana ali/alipa 4 sespomnijonaJurijaVego.Poprvemjepoimenovanraziskovalniinštitut,podrugempa 5matematičnotekmovanjezaosnovnoinsrednješolce, torej 6najavnomnenjemočnovplivatudipogostopojavljanjeimenvmedijih.Leta 2007 je Nobelovo nagrado dobil Mednarodni odbor zapodnebnespremembepriOZN,vkateremjeraziskovalaLučkaKajfežBogataj, zato 7medslovenskenobelovcepolegPreglaštejemotudinjo.Tuditaznanstvenicasepogostopojavljavmedijih, saj 8skušaoposledicahpodnebnihspremembozaveščatinajširšojavnost, zato 9jevanketahpogostoedinaslovenskaznanstvenica,kijovprašanipoznajo.
B 1protivno 2protivno3pojasnjevalno 4ločno5protivno 6sklepalno7posledično 8pojasnjevalno9posledično
4. A DA,DA,DA,NE,DA
B Po smislu, npr.:• Valvasorjepriraziskovanjujezeranaredilpomembenko
rak,kajtikotedenprvihje/kotedenprvihjenamrečželelznanstvenopojasnitinjegovodelovanje.
• Članek o tem naravnem pojavu ga ni samo pripeljal dočlanstva v Kraljevi družbi, marveč je bil objavljen tudivdvehtujihznanstvenihrevijah.
• PresihanjeCerkniškegajezerajeValvasorjaresničnoprivlačilo, saj je temu pojavu/kajti temu pojavu je namenilobsežnopoglavjevsvojiSlavivojvodineKranjske.
• V poglavju o Cerkniškem jezeru predvsem predstavljanjegovodelovanje,toda/avanjvključuje/vanjpavključujetudiljudskepripovedkeinlegende.
5. A , B , C• Valvasorjevodelonibiloomejenosamonaenopodročje
ali znanost, torejjebilvsestranskoizobraženaosebnost (t.i.polihistor).- sklepalnopriredje- Valvasor je bil vsestransko izobražena osebnost (t.
i.polihistor),saj/kajtinjegovodelonibiloomejenosamonaenopodročjealiznanost./njegovodelonamrečnibiloomejenolenaenopodročjealiznanost.
• Valvasorjesvoježivljenjeposvetilznanosti , ustvaril jenamrečmogočnoknjižnico,zapustilobširnoznanstvenodelo in zaradi raziskav razprodal večino svojega premoženja.- pojasnjevalopriredje- Valvasorjeustvarilmogočnoknjižnico,zapustilob
širno znanstveno delo in zaradi raziskav razprodalvečino svojega premoženja, torej je svoje življenjeposvetilznanosti.
• NaKranjskemjebilpionirnamnogihpodročjih , saj jebilmeddrugimedenprvihsistematičnihkartografov inbakrorezcev.- pojasnjevalopriredje- Na Kranjskem je bil med drugim eden prvih sis
tematičnih kartografov in bakrorezcev, torej je bil(tu/vtejdeželi)pionirnamnogihpodročjih.
• Močnogajezaznamovalaveravhudičainčarovnice,torejnjegovodelonibiločistoobjektivno .- sklepalnopriredje- Njegovodelonibiločistoobjektivno,sajgajemoč
no/kajtimočnogaje/močnogajenamrečzaznamovalaveravhudičainčarovnice.
Č Po smislu.
6. A DA,NE,NE,DA,NE
12
B • Priredno zložena poved:
Leta1672sejevrnilizvojneprotiTurkominsikupiltrigradoveterhišovLjubljani.Podredno zložena poved:Potemkosejeleta1672vrnilizvojneprotiTurkom,sijekupiltrigradoveterhišovLjubljani.Enostavčna poved:Povrnitvi izvojneprotiTurkomleta1672si jekupil trigradoveterhišovLjubljani.
• Priredno zložena poved:Valvasorjevbilpopoklicuvojak,vendarjevečinosvojegaživljenjazapisalznanosti,zbirateljstvu inpreučevanjuKranjske.Podredno zložena poved:Čepravjebilpopoklicuvojak,jevečinosvojegaživljenjazapisalznanosti,zbirateljstvuinpreučevanjuKranjske.Enostavčna poved:Kljubvojaškemupoklicujevečinosvojegaživljenjazapisalznanosti,zbirateljstvuinpreučevanjuKranjske.
• Priredno zložena poved:Stroškinjegovihdejavnostisobilipreveliki,zatojemoral(Valvasor) leta1692 razprodativečino svojegapremoženja.Podredno zložena poved:Ker so bili stroški Valvasorjevih dejavnosti preveliki, jemoralleta1692razprodativečinosvojegapremoženja.Enostavčna poved:ZaradiprevelikihstroškovsvojihdejavnostijemoralValvasorleta1692razprodativečinosvojegapremoženja.
7. EnonajpomembnejšihdelIrenejaBaragejeknjigaoIndijancih.Napisaljojenajbržizvirnovnemščini, sajjesočasnislovenskiprevodnekolikoskrajšaninprirejen.Knjigajeleta1837izšlanesamovnemščiniinslovenščini, temvečtudivfrancoščini.Nameniljoješirokemubralskemukrogu, zatojenapisanapoljudno.Vnjejsejeevropskičlovekprvičseznanilzindijanskozgodovino, patudizlegendooindijanskiprincesiPokahontas.Priobravnavi indijanskihšeg innavad jebilnepristranski inkritičen, sajjeprikazovaltakonjihovevrlinekotslabosti.DobrodesetletjepoetnološkištudijiIndijancevjenapisalslovnicoočipvejskegajezikavangleščiniinočipvejskoangleškislovar, torejjedokultureprvotnihprebivalcevSeverneAmerikečutilspoštovanje.
8. A Po smislu, npr.: − objektivni naslov novice: V Washingtonu simpozij ob
80.obletniciizidaNoordungoveknjige(Problemvožnjepovesolju)
− subjektivni naslov reportaže: V glavnem mestu ZDApoklonpionirjuvesoljskihpoletov/WashingtonvznamenjuNoordungovevožnjepovesolju
B • 1• 3; podredno• 2; podredno• 2; priredno
9. • Kratko in razgibano življenje Hermana Potočnika se je
začelo 22. decembra 1892 v Pulju , končalo pa 27. avgusta1929 na Dunaju . o protivno
• Njegov oče Jožef , ki je bil visoki oficir v avstro-ogrski mornarici, je umrl , ko je bilo Hermanu komaj dve leti, zato se je mati z otroki vrnila v Slovenijo.o posledično
• Herman je otroška leta tako preživel v Vitanju in osnovnošolo začel obiskovati v Mariboru .o vezalno
• Šolanje je nadaljeval ne samo na vojaških šolah v Fischauin v Hranicah na Moravskem, temveč je znanjenadgrajeval še na vojaški tehnično-inženirski akademijiv Mödling blizu Dunaja .o stopnjevalno
• Takoj po končani šoli je moral na fronto v Galicijo inBosno ter bil nazadnje poslan še na soško fronto . o vezalno
• Med vojno je zbolel za tedaj še neozdravljivo boleznijotuberkulozo , zato so ga leta 1919 upokojili . o posledično
• Naslednjih 10 let je bolj ali manj osamljen preživelv težavnih povojnih razmerah in v boju s kruto boleznijo ,vendar se je vsem težavam navkljub že leta 1918 odpravilna Dunaj ,kjerještudiralstrojništvoinelektrotehniko. o protivno
• Za diplomsko področje si je izbral raketno tehniko , saj je že kot študent sodeloval v skupini , ki se je ukvarjala z letalsko in raketno tehniko.o pojasnjevalno
• Leta 1925 je diplomiral in se po končanem študijuv celoti posvetil raziskovanju raketne in vesoljske znanostiin tehnologije . o vezalno
• Decembra 1928 je z letnico 1929 založba Schmidt v Berlinuobjavila njegovo knjigo z naslovom Problemi vožnje povesolju , torej je Potočnikovo življenjsko delo , čeprav je bolezen vse bolj napredovala, vendarle izšlo še predavtorjevo smrtjo .o sklepalno
10. 1,4,1,1,1,1,3,2,1,5
11. A , B , C , Č• Knjiga Problem vožnje po vesolju – Raketni motor
obsega 186 strani, vsebina je razdeljena na 62 poglavij in opremljena s 100 nazornimi, lastnoročno narisanimi ilustracijami.
Sstruktura:
S+S
1.vejica:ločiglavnastavkavvezalnempriredju2.vejica:ločinaštevalneenoteznotrajstavka
• Izšla je konec leta 1928 z letnico 1929 v nemščini, a je bila
že isto leto delno prevedena v angleščino in leta 1935 še v ruščino.
Sstruktura:
S+S
1.vejica:ločiglavnastavkavprotivnempriredju
13
REŠITVE
• Delna prevod v angleščino in ruščino sta izšla skoraj sočasno z izvirnikom, zato je knjiga Hermana Potočnika Noordunga, ki velja za enega od utemeljiteljev astronavtike in kozmonavtike, vplivala tako na ameriški kot ruski oz. sovjetski vesoljski program.
Sstruktura:
S+SS22S
1.vejica:ločiglavnastavkavposledičnempriredju2.vejica:ločivrinjenistavek/prilastkovodvisnikodprvegadelaglavnegastavka/stojipredvrinjenimstavkom/prilastkovimodvisnikom3.vejica:ločivrinjenistavek/prilastkovodvisnikoddrugegadelaglavnegastavka/stojizavrinjenimstavkom/prilastkovimodvisnikom
• Prelomnost knjige ne nazadnje dokazujejo njeni odmevi v
umetnosti, saj je vplivala ne le na ruski film Pot k zvezdam režiserja Pavla Klušanceva iz leta 1958, temveč tudi na kultni film ameriškega režiserja Stanleyja Kubricka 2001: Vesoljska odiseja iz leta 1968.
Sstruktura:
S+S+S
1.vejica:ločiglavnastavkavpojasnjevalnempriredju2.vejica:ločiglavnastavkavprotivnempriredju
• Čeprav je bil avtor Problema vožnje po vesolju Slovenec,
smo prvi popolni prevod te knjige v slovenščino dobili šele leta 1986, prvi popolni prevod v angleščino, ki ga je spodbudila Nasa, pa je izšel leta 1999.
Sstruktura:
S+SS22SS
1.vejica:ločidopustniodvisnikodglavnegastavka2.vejica:ločiglavnastavkavprotivnempriredju3.vejica:ločivrinjenistavek/vrinjeniprilastkovodvisnikodprvegadelaglavnegastavka/stojipredvrinjenimstavkom/vrinjenimprilastkovimodvisnikom4.vejica:ločivrinjenistavek/vrinjeniprilastkovodvisnikoddrugegadelaglavnegastavka/stojizavrinjenimstavkom/prilastkovimodvisnikom
12. Po smislu, npr.
HermanKoroškiSlovanDalmatinski,kisejerodilokoli1100in umrl okoli 1160, je eden najpomembnejših znanstvenikovzgodnjegasrednjegaveka.Takokotovečininjegovihsodobnikovjeonjemvelikovečneznanegakotznanega,zatovednoznovazbujapozornostraziskovalcev.Zanimivoježevprašanje,odkodHermanKoroškiizvira.Večinapoznavalcevsestrinja,dasejenajverjetnejerodilvseverniIstri,vendarsomnenjaonjegovemrodurazlična.Strokovnjakigabodisiuvrščajomedslovenskefilozofe,sajsejesampodpisovalkotHermanKoroški,bodisigaopredeljujejokotHrvata,karnajbiutemeljevalnjegovvzdevekDalmataoz.Dalmatinski.V današnjem času, ki ga zaznamujejo jasne meje, npr. mednaravoslovjemindružboslovjemalimedrazličnimiveramiinkulturami,pajevsajtakokotnjegovoživljenjezanimivonjegovodelo.ZvidikasodobnegaEvropejcajenamrečpolnoprotislovij.Niseomejevallenaenoznanost,sajjebiltakofilozofkottudiastronom,matematikinmeteorolog.Polegpodročij,kijihdanespojmujemokotznanost,pajeenakoresnopreučevalastrologijo.Predvsempagaje,čepravjebilkrščanskimenih,privlačilarabskisvet.Kotmladeničsejetakoodpravilnapotovanjeponjem,kasnejesodelovalpriprvemprevoduKoranainsevseživljenjenavduševalnadodkritjiinznanstvenimidosežkiarabskihinantičnihučenjakov.Biljeedennajpomembnejših
prevajalcevarabskihastronomskihdel, zato jemočnovplivalnarazvojevropskeastronomije.Vseminarskinalogisebomotakoukvarjalizvprašanjem,alibilahkomoža,kijebilmordaslovenskegarodu,štelizatakoimenovanegauniverzalnegačlovekainpredhodnikarenesanse.
5. sklop
OBRAZI SLOVENŠČINEURADNA PROŠNJA, PRIJAVA, PRITOŽBA
1. A Po smislu.
B zapisanih;zborna;Govorjena;pogovornem;neknjižni;po smislu, npr.:namenomaželijopoudaritisvojopokrajinskoinjezikovnopripadnost
C Po smislu.
2. Po smislu.
3. Po smislu, npr.:Uradna prošnja:Sporočevalecželiodnaslovnikapridobitidoločenokoristoz.uslugo,npr.službo,denarnopomoč,strokovninasvetaliuradnoinformacijoitd.Uradna prijava: Sporočevalecseprijavljanarazpiszaprostodelovnomestoidr.Uradna pritožba:Sporočevalec izrečenezadovoljstvozaradineprimernega ravnanjaustanov,zaradislabekakovostiizdelkov,storitev,zaradineugodnorešeneprošnjeitd.
4. A NE.VrubrikiZadevajepolegtemezapisanotudi,dajepozivnamenjenvaruhinjiposlušalčevihpravicinprogramskemusvetuRTV.
B vradijskihoddajahjazzovskeglasbe
Izključna raba angleškega jezika na slovenski nacionalniRTVnisprejemljiva.
C slovenski pisatelj, prevajalec, literarni in gledališki kritik,
esejist,urednik;Prešernovnagrajenec
Č Področnaurednikainvoditeljaoddaj nasloveskladbinalbumovnapovedujetaizključnovangleščini.– Poslušalec je prikrajšan za slovenski prevod naslova,
stempatudizacelovitodoživljanjeposamezneskladbe.– Takšno ravnanje je po mnenju pisca v neskladju
zZakonomojavnirabislovenščine.– Nacionalna televizija, katere sestavni del je tudi pro
gram Ars, naj bi bila varuhinja slovenskega jezika.
D Voditeljaoddaj najnasloveskladbinalbumovnapovedujetanesamovangleščini,ampaktudivslovenščini.
E ČPo smislu.
5. Po smislu.
6. A podatkionaslovnikuvglavidopisa,jedrnidel,priloge
B imenubesedilnevrste;naspletu
C Po smislu.
14
B • pripovedno;rabipike(pokončnemločilu) • Po smislu.
• čustvenoobarvanopoved;subjektivna
5. Po smislu, npr.: Sporočevalec se sprašuje, kaj vse je vejica, invčustvenoobarvanemvprašanjuizrazizačudenje,dajevejica»znamenje,kilahkodoneskončnostipovzročapreglaviceuporabnikomslovenskegajezika«.
6. A
7. A naprimer,takoimenovani;oziroma;toje
B 17.maj2017 Pikajezapisanazavrstilnimštevnikom.
C Po smislu, npr.:Čeizpustimopikoalijonapišemonanapačnemmestu,naslovniknebodobilnašegaesporočila.
8. Pisecjepodvomilopravilnostirabepredlogav.VSlovenskempravopisuselahkoprepričamo,dajevtejpovedipravilenpredlogna:Fužíne ín ž mn., zem.i. (íȋ) |delLjubljane|:na~ah.Pravilnapovedsetorejglasi:GoranVojnovićjemladostpreživelnaljubljanskihFužinah.
9. 1,3,4,72134765
10. Bboljpreglednainlažeberljiva
11. Po smislu, npr.:Besedo'po(d)rednem'lahkopreberemonadvanačina:podrednemaliporednem.Avtorpovedijetakošaljivonakazal,daveznikmedtem kopovzročadijakomprecejtežav.
12. 3posameznenaštevalneenote;2enakovrednedeleprostealizloženepovedi;1nadredneinpodrednestavke;4polstavekodpreostalegabesedila;5izrazeinstavke,kinisostavčničlenialidelipriredjaoziromapodredja.
13. Po smislu, npr.:Vprvipovedistojivejicapredveznikomda,kerločiodvisnikodglavnegastavka.Vdrugipovedinivejice,kerdaniveznik,ampaksedanjiškaoblikaglagoladati.
14. A• Vejicaločiglavniinodvisnistavek.Besedicaali stojina
začetkuodvisnika.• Dvodelniveznikalistojinazačetkuobehstavkov.
Vločnempriredjunepišemovejice.
B • Alijevejicapomanjševalnicaodvejaalinekončnoločilo?• Alisekdajsprašujete, alisepred'ali'piševejicaaline?• Nevem, alisepred'ali'piševejicaaline.• Najvstavimvejico, tonagajivoločilo, aline?
15. A Vejicenepišemo,kerveznikinpovezujebesedivprirednizvezi.
B Vejicenepišemo,kerveznikinpovezujeprirednastavka.
Č Po smislu.
D Po smislu.
7. Po smislu.
8. Po smislu.
9. DA,NE,DA,DA,NE,DA,DA
KAKO ZAPISUJEMO POVEDI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA?
1. A AlešBergerjepovedivsvojemepismukončalspiko.Vdelupritožbepastauporabljenadvaklicaja,zadnjapovedpasekončazvprašajeminklicajem.Takšnarabaločiljeslogovnozaznamovana,sajsopovedičustvenoobarvane,besedilopajeboljsubjektivno.
B Po smislu.
2. A 1Streljatine,pomilostiti.
2Hvala,lepagospa. 3Učiteljnaročidijaku,najpobrišetablo,inodide.
B 2,1,3
3. APo smislu.B Slovarslovenskegaknjižnegajezika,Slovenskipravopis,
Slovenskaslovnica…C Fran
4. V1.deluSlovenskegapravopisa,kinosinaslovPravila.
5. RabavelikihinmalihčrkPisanjeprevzetihbesedRabaločilPisanjeskupajalinarazenDeljenje
6. A DA.Medpriredna(glavna)stavkajevstavljenodvisnik.
B Po smislu.
7. jezikovnosvetovalna
8. • jezikovnopolitičnovprašanje• jezikovnopolitičnovprašanje
LOČILA
1.
2. Rabaločil.
3. A Pika.
B DA.Po smislu, npr.:Tudinaslovbesedilajepoved,vendarzanaslovomnačelomanepišemopike.
C Po smislu, npr.:Čejenaslovbesedilavprašalnapoved,zanaslovomnapišemovprašaj.
Č • Jezikovnisvetovalecsesprašuje,kdajpostavitivejico. –
Glavnistavekjepripovedni.• Aliveš,kdajpostavitivejico?–Glavnistavekjevprašalni.
4. A Kajjevzelizpredalnika?Kateričopičjevzelizpredalnika?
15
REŠITVE
• Profesor jo je nekoč vprašal: „Ali se spomnite, kako semVasnekočnahodnikuopozoril,davtistookoljenarečjenespada?“Profesorjojenekočvprašal,alisespomni,kakojojenekočnahodnikuopozoril,davtistookoljenarečjenespada.
21. A „Povstopuvrazredjedijakenagovorilanjihovaučiteljica,natosemjihpozdravilašesamainsepredstavila,“jevpoglavjuMetodologijadelazapisalaraziskovalka.
B „Povstopuvrazredjedijakenagovorilanjihovaučiteljica,“jevpoglavjuMetodologijadelazapisalaraziskovalka,„natosemjihpozdravilašesamainsepredstavila.“
22. Po smislu, npr.: – Strokovnobesedilo:citiranjeoz. dobesednonavajanjepo
vediizpisnihvirov;sklicevanjenastrokovneavtoritete.– Publicističnoporočilo: izjavaneposrednegaudeleženca,ki
ponazoridogajanje.– Reportaža:izjaverazličnihsogovorcev,skaterimiželiavtor
vplivatinabralčevoaligledalčevodoživljanje inprepričanje.
– Umetnostnobesedilo:dialogimedosebami(poživijodogajanje).
23. „Glejga,Vida!“ NaklopinedalečstranjesedelprofesorKomanzobveznocigaretovrokiinmahalVidu.ŠenikoligaVidnividelsedetitumedbloki,zatoganinitinajmanjpričakoval. „Doberdan,nisemvasvidel,“ sejezačelopravičevati,kojestalobprofesorju. „Dajno!Tudijazsemvčasihtakozamišljen,danikogarnevidim.“ Kozmansemujeprijaznonasmehnil.Vidjerahlozardel.Kozman jeočitnoopazil,da jebilzamišljen. „Pišetekajnaslednjouro?“ „Ne,ne.kartakosemsešelmaloprezračit,“ sejeizmotavalVid. „Daj,prisedi,“ ga jepovabilprofesor inodmaknilkrožničekzogorki in veliko skodelico kave na konec klopi. „Kako je biloprejšnjitedenpriodbojki?“ „Vredu,čepravjeboljeprivas,“ jezolajšanjemodgovorilVid,kerjeKozmanpogovorobrnildrugam. „Sispettakodobropodajalkotzadnjič?DašainSandistamoralabitivesčasnamreži.“ ČesavsegasejeKozmanspomnil!Vidjetakratresblestelinnjegovaekipajezmagalatrikratzaporedoma. „Khm...nevem.Sajješekaršlo,“ jeskromnoodvrnilVid. „Zakajpavasnibilo?“ „Eh,vbolnicosemmoral,sembilvremontu.“ Kozmansejenasmehnilinpritisnilobkrožničektlečiostanekcigarete.
24. • B–Uklepajjedesnostično,zaklepajjelevostičnoločilo.• A–Povedjeenostavčna.• B–Medosebnimimenominvzdevkompišemnestičnivezaj.• B–Dvopičjejelevostičnoločilo.• A–Povedjedvostavčna;stavkavnjejstaenakovredna
(vvezalnempriredju).• B–Tripike,kizaznamujejonaštevanje,sonestičnoločilo.• B–Nakoncupisnoosamosvojenegadelatvorjenkepišemo
stičnivezaj.25. poljudnoznanstveni
22.–25.4.2018GozdMartuljek10kilogramski15€–1točkanpr.doinpodiplomski
C Vejicopišemo,kerjepredveznikominodvisnik.
Č Vejicenepišemo,kerveznikinpovezujeistovrstnaodvisnika.
D Vejicopišemo,kerjepredveznikominvrinjenidel.
E Vtemprimerujeveznikindelvrivka.
16. Postavljanjevejic, nesamotistihvvečbesednihstrukturah, selahkozazdidomalanerešljiva, nedoumljivapravopisnauganka. Srednješolci se z njo zelo kruto srečujejo npr. pri šolskihspisihinesejih, sajsomnogiševednozasvetoprepričani, damorajopredvsakim'ki, ker, ko, da, če'postavitivejico.Samospomnimosedesnihrobovsvojihspisov, popisanihzvejicami,ki nam jih je pregledovalec nanizal eno za drugo (in to brezvejic!), rekoč:Manjka tivelikovejic, postavi si jih sam, kotpravijopravila.
17. • BesediloVse o vejah in čisto malo manj o vejicahjebilo
objavljenovsredo,17.maja2017, naspletnihstranehMMCRTVSLO.
• BesediloVse o vejah in čisto malo manj o vejicahjekrajše, kotbipričakovaliradovednibralci, kijihzanimajopravilaopisanjuvejice.
• BesediloVse o vejah in čisto malo manj o vejicahjeuporabnokotkrajšipriročnikzapisanje.
• Kadarnamučiteljzaslovenščinodanalogo, dabipreveril, aliznamopostavljatiločila, senekaterisošolcipočutijozelonegotove, sampaspravopisomnimamtežav.
• Kadarpišemo, semoramozbrati, dapravilnopostavimovsaločila.
18. 17.maj61,715.789cestaPtuj–Koper400letnicas.p.8–1920–7–30oC
19. Pravilni zapisi so naslednji:Sestanekbo3.9.2017.Ob10hsedobimovjedilnici.Prvih30minutsebomopogovarjaliomalici.Ravnateljicasenambopridružilaob10.30.Razpravljalibomoopredlogu,dabipouktrajalod7.do14.ure.Sedajtrajapoukod7.30do13.30.Trajanjesestanka:10–12.Naslednjisestanekbovtorek,4.5.2017.
20. • MajaBitencjevsvojimonografijizapisala:„VLjubljanisem
bilaprinarečnemgovorustatističnopomembnonižjeocenjenapristatusnihinvišjeprisolidarnostnihlastnostih.“MajaBitencjevsvojimonografijizapisala,dajebilavLjubljani pri narečnem govoru statistično pomembno nižjeocenjenapristatusnihinvišjeprisolidarnostnihlastnostih.
• VpoglavjuOsebnaizkušnjajedodala:„UčiteljivLjubljanisosprejemalimojenarečjeoz.narečnoobarvangovortudiprigovorjenjupredcelimrazredomvneformalnihsituacijah.“VpoglavjuOsebnaizkušnjajedodala,dasoučiteljivLjubljanisprejemalinjenonarečjeoz.narečnoobarvangovortudiprigovorjenjupredcelimrazredomvneformalnihsituacijah.
16
26. A umetnostnega– Dogajanje,književneosebe,pogovorimednjimiso
plodavtorjevedomišljije.– Besedilojevečpomensko.– Nimapraktičneganamena,želivplivatinabralčevo
doživljanjeinvnjemvzbuditiestetskiužitek.
B Po smislu.
C Po smislu.
6. sklop
ZAMEJCI IN PREDMEJCI
ESEJ
1. Po smislu.
2. Po smislu.
3. Po smislu, npr.:
• Problemsko vprašanje: Alijemladimdanesresvseeno,kajsedogajassvetomokolinjih?Teza: Mladisoenakodružbenodejavni,kotsobilinjihovistarši,ledanjihovadejavnostnitakoglasnainvidna.
• Problemsko vprašanje: Mladiimajodanesmordavečdobrin,kotsojihimelinjihovistarši–todaalijihbodoimelitudivprihodnje? / todaali imajo tudi toliko ljubezni inpozornosti?Teza: Mnogi mladi imajo danes več materialnih dobrin,kotsojihimelinjihovistarši,vendarimajovelikoboljnegotovo prihodnost. / vendar jim starši namenjajo velikomanjpozornostiinčasa.
• Problemsko vprašanje: Alistaršiinmladienakorazumejozrelost,odgovornostindelo?Teza: Mladi zaradi drugačnih zahtev sodobne družbesvojezrelosti,odgovornosti inpripravljenostinadelonedokazujejoveč tako,da si čimprejustvarijo lastendominpoiščejostalnoslužbo,temvečskritičnimodnosomdosvetainziskanjemnovih,boljšihmožnosti.
• Problemsko vprašanje: Aliostajajomladizaradidružbenihomrežijbrezpravihprijateljev?Teza: Zaradi številnih spletnih »prijateljev«, ki se zdijoidealniinskaterimibreztežavnavezujemoinohranjamostike, mladi čutijo manj potrebe po spletanju resničnihprijateljstevalipasejimzdijotazelonaporna.
4. A Po smislu, npr.:Velikomladihjelenih,pijanihinvečnihštudentov.Mladidoktorjinimajodomovinskegačutainzatoodhajajovtujino.Mladinajeapatična,brezvoljna,brezciljna,depresivna.Celednevepresedijopredračunalnikominsegredodragturizemnaračunstaršev.Mladineznajodelati,sobrezredadisciplineinneubogajo.Mladisopreobčutljivi,somevže.
B Po smislu, npr.: Področje Značilnosti mladih Naloga odraslihPridobivanjenovihinformacij
Vseinformacijepridobijonainternetu.
naučitimlade,dabrskajozainformacijami,uporabnimivživljenju
Deljenjemisliinčustev
Občutkedelijozvsemi,kijimsledijo.
Mladimnamenitipozornostinčas.
Motivacija Vesčassoizpostavljeniagresivniinnavidezpozitivnizunanjimotivaciji.
Pomagatimladostnikuodkriti,razvitiincenitinotranjomotivacijo.
Odnosdoprihodnosti
Neverjamejovvarnoinzagotovljenoprihodnost.
Mladimdovoliti,dasamikajspremenijo.
Delo Nadelosečustvenonenavežejo,delajonapodlagiveščininzasvojedelopričakujejodobroplačilo.
Naučitimlade,dasvojihveščinnesmejoposojatizavsaknamen.
5. Vodstavkujepostavljenatezacelotnegabesedila. 2Vodstavkujezastavljenoizhodiščnovprašanje. 4Vodstavkujepredstavljenanovapodtema. 5,6,7,8,9Vodstavkujedodatnopodkrepljenatemaizprejšnjegaodstavka.
3
Navedenjenasprotniprimerzapodtemoizprejšnjegaodstavka.Obkonkretnemprimerujepotrjenasplošnejšamiselizprejšnjegaodstavka.Podanajesklepnamiseloz.sporočiloavtorjevegarazmišljanja.
10
6. B
7. Po smislu, npr.: • Mladi za pridobivanje novih informacij ne potrebujejo od-
raslih.Strahodraslihpredmladiminajprej izhaja izdejstva,dasoizgubilienosvojihbistvenihvlog–vlogoučiteljev,sajlahkomladivseinformacijesamipoiščejonainternetu.
• Mladi so konstantno izpostavljeni izredno močni zunanji motivacijiVsaj tolikokotzvirtualnimsvetomspletnihprijateljstevinternetnaživljenjemladihvplivastem,dajihnenehnoizpostavljaizjemnomočnizunanjimotivaciji.
• Mladi se zavedajo, da je prihodnost nemogoče napovedatiRazvijanje notranje motivacije je posebej pomembno zamlade, ki – v nasprotju s svojimi starši – živijo v svetu,vkateremjenemogočenapovedatiprihodnost.
• Mladi delajo na ravni veščinKersemladizavedajo,dajeprihodnostnemogočenapovedati,tudidelajonaravniveščin.
8. A Po smislu, npr.: Vzadnjihpovedihpisecneposrednoizrazisporočilovsakegaodstavka.
B A,C,B
9. A Po smislu, npr.:• sedemletnifantjesamnaročilizdelekinpredtempre
verilvsemožnosti• mladiznajosamipoiskativseinformacije;mladisvoje
občutkedelijossledilcinadružbenihomrežjih
B Po smislu.
10. Po smislu.
17
REŠITVE
11. 4,B
12. Po smislu, npr.: Starejšisebojijomladih,sajnemorejosleditisodobnemusvetu,vkateremmladiživijo;vendarmladikljubvsemmožnostimsodobnetehnologije,tipotrebujejostarejše,dajimpomagajoodkritinjihovoposlanstvo.
13. Po smislu, npr.:mladi,sebopobranju,mladih,prednosti
14. Po smislu, npr.:Značilnosteseja Upoštevanjete
značilnostivzapisuzbloga
Pisecpredstavisvojpoglednaizbranovprašanje
DADELNONE
Besedilojeizrazitosubjektivno DADELNONEVuvodunapovemotemo,postavimotezoinsedovprašanja(lahko)opredelimo
DADELNONE
Vjedrunaizbraniproblempogledamozrazličnihvidikov
DADELNONE
Problemrazčlenimo,gaprimerjamospodobnimiproblemi,svojastališčasoočamoznasprotnimimnenji
DADELNO NE
Napodlagiargumetnovizpeljemosklepe
DADELNONE
Vzaključkustrnemougotovitveinpotrdimoaliovržemoizhodiščnotezo
DADELNONE
Pisecsesklicujenastrokovneugotovitve,vključuještevilčnepodatke,navajamislidrugihavtorjev
DADELNONE
Besedilojenamenjenozahtevnejšemubralcu
DADELNO NE
15. Po smislu.
KAKO SO POVEZANI STAVKI IN POVEDI V BESEDILU?
1. A Po smislu, npr.: DA• Podobnost:Obazapisagovoritaomejahinstereotipih,
kijihustvarjajo.• Razlika:M.Lissiachgovorionerazumevanjuinstere
otipihzaradifizične,državnemeje,(kijolahkojasnovidimo);blogovskizapispagovorio(nevidnih)medgeneracijskihnasprotjih,kizbujajopredsodkeinnegativneobčutke.
B DA,NE,NE,DA,NE
C Po smislu, npr.: Lažjesemsledil/azapisuiznaloge B ,sajjepisecuporabilveznikeinpodobneizraze,takodasemjasnovedel/a,aligovoriorazliki,nasprotju,posledici.
Č Pomensko razmerje med povedma Izraz
1.in2.poved pojasnjevanje(ponazarjanje) tako2.in3.poved protivnorazmerje(razlika) pa3.in4.poved pojasnjevalnorazmerje /4.in5.poved protivnorazmerje(nasprotje) nasprotno5.in6.poved sklepalnorazmerje torej6.in7.poved protivnorazmerje(nasprotje) vendar7.in8.poved pojasnjevalnorazmerje namreč8.in9.poved vezalnorazmerje(dodajanje) podobno
2. Po smislu, npr.: Ljudjeseodnekdajbojimonepoznanegainse
izstrahuspremembampogostoupiramo.Toveljatudizaodnosodraslihdomladih,sajsomladispremembapodefiniciji.Kerjihodraslinerazumejo,nedojamejoinsejihnanezavedniravnibojijo,sejimzdijoneposlušniinneprilagojeni.Dabisenaučilidelatiinubogati,bijihmoralizatoodpeljativkamnolominfanteposlativvojsko.
3. A Izraz Pomensko razmerje Sopomenski izraztorej sklepalno topomeni,skratkaniččudnega posledično zato,nipresenetljivo,tako,
zaraditega,sevedanpr. pojasnjevalno denimo,recimo,namrečvpovezavi pogojno/oziralno čeupoštevamo,gledena
B pojasnjevalno,vezalno
C D
4. A Po smislu, npr.: mladostniki,mladina,najstniki,mlajšageneracija,otroci
B Osebnaglagolskaoblika (delujejo),razmišljajo,se
orientirajoZaimek (pred)njimi,jihSopomenskiizraz (današnja)mladina,(današnji)
mladiniNadpomenkaPonovitev (pri)mladih,mladi,mlade,
(pred)mladimi,mladihPomenskialimetaforičniopis
C Po smislu, npr: Mladi so sprememba po definiciji. Spremembajeprimladihnjihedinakonstanta.MladiDelujejo,razmišljajo, se orientirajo na popolnoma drugačen način,kotjetopočelageneracija5,10invečletprednjimi.Menim,dajenesposobnostodraslih,dabisevživelivmladevanje/v svoje otroke/v današnjo mladino indabiresničnorazumeliokoliščine,vkaterihodraščajo/odraščadanašnjamladina,krivazapopolnomazgrešenoinnapačnopredstavoodanašnjimladini/o njej.Odraslimladihnerazumejo,nedojamejo,nanezavedniravnisejihbojijo.Odtodstrašenjepredmladimiternjihovo poniževanjemladih.
5. Mladi se zavedajo, da je prihodnost nemogoče napovedatiTegasezavedamotudiodrasli,bosterekli.Paseres?Današnjimladisovotroštvuposlušali,najgredoštudirat,kerbodobolježiveli. Danes pa so brezposelni. Gledali so svoje starše, ki sosanjalioležernemupokojenskemživljenjuinvisokihpokojninah,danespatiististaršibrezposelniinpopolnomaneprilagojeninahitersvettavajoodvratdovratzaslužbo.Mladi,kisoverjelisvojimstaršem,dajenjihovapolitičnaopcijapravilna,sovvečinispregledalituditozablodo.Zatodanesneverjamejopolitikom,izobraževalnemusistemuinmnenjskimvoditeljem.Neverjamejonitilastnimstaršem,kisespoceni,»sajbobolje«frazamitrudijoustvarjatilažnovarnost.
6. A • jedropredhodnepovedipostaneizhodiščenaslednje povedi(J1 I2:I1–J1,I2–J2,I3–J3).
B • sejedravsehpovedinavezujejonaistoizhodišče.
7. A pritem–(Trstjebilodnekdaj)mestoštevilnihnarodov
(v)mestnem(središču)–Trst jemorala(dočakati)–tržaškaliterarnapopzvezda okateri–njegovesestreDanice
18
B Metaforičniizraz:tržaškaliterarnapopzvezda Pomenskiopis:stotriletastaripisatelj
C Po smislu, npr.: Trstjebilodnekdajmestoštevilnihnarodov,zatoprepričanje»Trstjenaš!«ni(popolnoma)upravičeno.VendarjeTrsttudislovenskomesto,čepravv mestnemsrediščunaključniobiskovalecredkejeslišislovenskijezik,kersoSlovenciv mestuzelorazpršeni.PrisotnostSlovencevnaprimerdokazujeto,davtemmestuživivtujiniinvSlovenijiuveljavljenipisateljBorisPahorterdanauliciCassadirisparmiošedanesstojibifepri Pepiju,očetuPinkaTomažičain njegovesestreDanice,o katerijevMladoporočencih z Ulice RossettipisalFulvioTomizza.
ŽeomenjenistotriletastaripisateljBorisPahorEvroposeznanjazzgodovinskousodotržaškihSlovencev.HkratipasezaradinjegovepriljubljenostiSlovenijiustvarjavtis,danaTržaškemnimlajšihpisateljev,kibipisalivslovenščini.
Č Po smislu.
7. sklop SLOVENŠČINA V EVROPSKI UNIJI
URADNI JEZIK, DRŽAVNI JEZIK
1. Po smislu.
2. A Č
B sopomenki …niustrezna,sajjeEvropskaunijastvarnolastnoime
oz.poimenovanjezapravnoureditevdržav,Evropapajezemljepisnolastnoime.
C Po smislu, npr.:• Rabajezikanauniverzi(vloganiformalnoopredelje
na)• RabajezikavustanovahEU(vlogajeformalnoopre
deljena)• Rabajezikanadelovnihsrečanjihzalažjesporazume
vanje(vloganiformalnoopredeljena)• Razširjenjezik,kigagovorcirazličnihjezikovupora
bljajo za medsebojno sporazumevanje (vloga ni formalnoopredeljena)
Č Po smislu, npr.:Vloge slovenščine
V Republiki Sloveniji
V Evropski uniji
Jezikakademskegaizobraževanjainraziskovanja
DANEPrimer:Predavanjanauniverzisovslovenščini.
DANEPrimer:/
Državnijezik DA NEPrimer:PredstavljaSlovenijokotsamostojnodržavo,vnjemjenapisalaustava.PredstavljaSlovenijovsimbolnem,predstavitvenemsmislu–uporabljagavečinaprebivalstvainseznjimtudiidentificira.
DANEPrimer:/
Vloge slovenščine
V Republiki Sloveniji
V Evropski uniji
Uradnijezik DANEPrimer:Slovenščinajejezik,vkaterempotekauradnaoz.javnakomunikacijasprebivalstvom,npr.komunikacijanasodiščih,policiji,upravnihenotahipd.
DA NEPrimer:KerjeslovenščinauradnijezikEU,lahkovsidržavljaniSlovenijedostopamododokumentovEUvslovenskemjeziku,naEvropskokomisijopalahkopišemoindobimoodgovorvslovenskemjeziku.Navsehsestankih,kisonavisokidržavniškiravni,lahkoudeležencigovorijovsvojemjeziku.NazasedanjihEvropskegaparlamentajeslovenščinauradnijezik,kotenegaoduradnihjezikovgalahkouporabljajovsiposlanci,hkratipaimamovsimožnostspremljanjadelaEvropskegaparlamentavslovenskemjeziku.
Delovnijezikvinstitucijah
DA NEPrimer:Sporazumevanjenadelovnihsrečanjihinsestankih.
DANEPrimer:/
Svetovnijezikoz.jezikkomunikacijestujci
DANEPrimer:/
DANEPrimer:/
3. Po smislu, npr.:
• SlovenščinajeuradnijezikvItaliji,AvstrijiinnaMadžarskem,sajtamživijopripadnikislovenskenarodnemanjšine.
• Slovenščina je jezik akademskega izobraževanja in raziskovanjavAvstriji,Nemčiji,Franciji,sajimajonauniverzahlektoratslovenščine.
4. A Po smislu, npr.:• Učenjunovihjezikov• Sodelovanjuvskupnihdejavnostihsšolamiali
fakultetamiizdrugihdržav
B Po smislu.
ENOGOVORNA IN DVOGOVORNA BESEDILA
1. A Po smislu, npr.:• Programjenamenjenučencemsrednjihinpoklicnih
šolternjihovimučiteljem.• Usposabljamlade,dasepripravijozaširjenjeznanja
oEUmedsvojimivrstniki.• Mladipostanejozagovornikievropskegapovezovanja.
B Po smislu.
19
REŠITVE
C
Besedilna vrsta Enogovorno besedilo
Dvogovorno besedilo
Intervju +Komentar +Okroglamiza +Publicističnoporočilo +Vabilo +
2. A Po smislu.
B Po smislu.
C • poizvedovalno• dvogovorno;pobudno
3. • B
pogajalniPo smislu, npr.: odosečikompromisouskladitirazličneželje
• CprepričevalniPo smislu, npr.: ozargumentiprepričatisogovornika,daspremenisvoje
mnenjeopredstavitiprednostprograma,dabosogovornik
spremenilsvojeprvotnomnenje
4. DA,DA,DA,NE,NE,NE,DA,NE,NE
5. A APo smislu, npr.:Replikesovdvogovornembesedilumedsebojpovezanetako,davodzivnireplikineponavljamopodatkovizpobudnereplike,temvečsenanjenavezujemospozaimljanjemalizosebnoglagolskoobliko,včasihpatudispomenskimopisomalidelnoponovitvijo.
B Po smislu, npr.:Kerjenekatererešitvelažjedosečivsodelovanjuvečdržav.
raziskovalnega;pogovornomenjavo;pobudna;odzivna;izhodišče;jedro;vprašanja
PREPRIČEVALNI POGOVOR
1. Po smislu.
2. enogovornoPo smislu, npr.:Kersporočevalecodnaslovnikanepričakujeodziva.
3. Po smislu.
4. A Po smislu.
B Po smislu.
C A,C,E,F
5. A A
B Po smislu, npr.:PauloCoelhomeni,daleodprtadružbalahkozaresživiinnapreduje.PomnenjuAnesPtujamedkulturnidialogčlovekabogati,sajmuomogočaspoznavanjenovihljudi,običajevinkultur.
6. A Po smislu, npr.:Medkulturnidialogjevrstapogovora,kigasporočevalectvoriznamenom,dadosežestrpnost,tj.spoštovanjedrugih.
B Po smislu, npr.:1 Spoštovanjeinsprejemanjedrugačnosti2 Spoznavanjenovihljudi,kultur,običajev,načinovživljenja3 Načeloustreznostioz.upoštevanjaokoliščin
C Po smislu, npr.:Načelamedkulturnegadialogajepotrebnoupoštevati tudi v enogovornih besedili, saj je spoštovanjedostojanstvačlovekanajvišjavrednota.
7. Po smislu.