UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje na razredni stopnji
Maruša Rupert
PRIMERJALNA ANALIZA ROALDA DAHLA: GRAVŽA IN ANDREJA
ROZMANA ROZE: MALI RIMSKI CIRKUS
Magistrsko delo
Ljubljana, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje na razredni stopnji
Maruša Rupert
PRIMERJALNA ANALIZA ROALDA DAHLA: GRAVŽA IN ANDREJA
ROZMANA ROZE: MALI RIMSKI CIRKUS
Magistrsko delo
Mentor: prof. dr. Milena Mileva Blažić
Ljubljana, 2018
ZAHVALA
Iskreno in iz srca se zahvaljujem osebam, ki so mi pomagale pri nastajanju magistrskega dela.
Najprej se iskreno zahvaljujem mentorici, redni profesorici dr. Mileni Milevi Blažić, ki me je
sprejela pod svoje okrilje, me potrpežljivo usmerjala in nudila strokovno pomoč med
nastajanjem magistrskega dela.
In na koncu tisto, kar šteje največ …
Iz srca gre zahvala moji družini, ki me je podpirala, verjela vame, ko sama nisem, in me
vzpodbujala tekom celotnega študija.
POVZETEK
Pojem primerjalna mladinska književnost pomeni zmožnost poznavanja več kot enega
nacionalnega jezika in književnosti ter znanje in aplikacije drugih disciplin na področju
književnosti (Blažić, 2011). Književna dela so si med seboj zelo različna, bodisi po stilu
pisanja bodisi po številu vlog.
V magistrskem delu, z naslovom Primerjalna analiza Roalda Dahla: Gravža in Andreja
Rozmana Roze: Mali rimski cirkus, predstavljam ruskega filozofa in literarnega teoretika
Mihaila Bahtina ter obravnavam njegovo teorijo karnevala, ki jo v nadaljevanju opisujem na
podlagi dela Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse
(Bahtin, 2008). To delo je osnova za literarno analizo izbranih del Roalda Dahla: Gravža in
Andreja Rozmana Roze: Mali rimski cirkus. Sledi predstavitev elementov teorije karnevala,
kasneje pa predstavitev avtorjev in njihovih del, ki jih literarno analiziram. Oba predstavljena
avtorja sta pomembna za slovensko književnost, njuna dela so tudi v učnem načrtu za
slovenščino. Predstavljeni pa so tudi ilustratorji del. Zanimalo nas je, ali so v izbranih delih
elementi karnevala, katerih elementov je največ in ali katerega sploh ni.
Namen magistrskega dela je bil v izpisanih citatih poiskati in predstaviti elemente karnevala v
izbranih delih, katerih je največ in katerih manj ter na ta način prikazati slog pisanja pisateljev
in učiteljem poudariti smernice za poučevanje slovenščine.
Pri pisanju magistrskega dela sem uporabila deskriptivni pristop k raziskovanju. Deskriptivno
metodo sem uporabila pri definiranju teoretičnih pojmov in opisu teorije. Z metodo
primerjalne analize sem analizirala izbrana dela med seboj, komparativno metodo pa sem
uporabila v sklepnem delu, kjer sem naredila primerjalno literarno analizo in povzela lastne
ugotovitve.
Cilj magistrskega dela je bil predstaviti subverziven slog obeh pisanja pisateljev in poiskati
elemente karnevala v njunih delih. V empiričnem delu je za potrebe magistrskega dela
prikazana preglednica, v kateri je narejena literarna analiza dveh različnih avtorjev na podlagi
tipov karnevala po M. Bahtinu.
Ključne besede: karneval, Mihail Bahtin, Roald Dahl, Andrej Rozman Roza, Gravža, Mali
rimski cirkus
ABSTRACT
The term comparative youth literature signifies the capability of knowing more than just one
national language and literature, as well as the knowledge and application of other disciplines
in the field of literature (Blažić, 2011). Literary works differ between each other either in
writing style or in the number of roles.
In the master's thesis, with the title: A Comparative Analysis of Roald Dahl: The Twits and
Andrej Rozman Roze: Mali rimski cirkus I present the Russian philosopher and literary
theoretic Mihail Bahtin, and discuss his carnival theory, which will in the following be based
on the work entitled Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in
renesanse (Bahtin, 2008). This work is the basis for the literary analysis of the selected works
by Roald Dahl: The Twits and Andrej Rozman Roze: Mali rimski cirkus. This is followed by a
presentation of the elements of the carnival theory, and later the presentation and analysis of
the authors, as well as illustrators, and their works. I was interested in the elements of carnival
in the selected works, as well as the frequency of other elements or the lack of them.
The purpose of this master's thesis was to find and present the elements of carnival on the
example of citations from the selected works, to note their frequency, show the style of
writing of the authors, and in this way underline the guidelines of teaching for Slovenian
language teachers.
In writing master's thesis, I used a descriptive approach to research. The descriptive method
we used for defining theoretical concepts and describing the theory. Using the comparative
analysis method, I analysed selected works among themselves, and used the comparative
method in the concluding part, where we made a comparative literary analysis and
summarized my own findings.
The aim of this master's work was, to present a subversive style of writing and to find the
elements of carnival in their works. For the needs of the master's thesis, a table is presented in
the empirical part, in which a literary analysis of two different authors is made, based on the
types of carnival according to M. Bakhtin is presented.
Key Words: carnival, Mihail Bahtin, Roald Dahl, Andrej Rozman Roza, Gravža, Mali rimski
cirkus
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................................. 1
2. ŽIVLJENJE IN DELO MIHAILA MIHAJLOVIČA BAHTINA ...................................... 3
3. TEORIJA KARNEVALA .................................................................................................. 4
4. ELEMENTI KARNEVALA ............................................................................................... 6
4.1. SMEH .......................................................................................................................... 6
4.2. SUBVERZIVNOST .................................................................................................... 6
4.3. PREKLINJANJE IN IMENA ...................................................................................... 7
4.4. UMOR, SAMOMOR, KANIBALIZEM ..................................................................... 7
4.5. GROTESKNO TELO IN PODOBE ............................................................................ 8
4.6. TELESNE TEKOČINE IN IZLOČKI ......................................................................... 8
4.7. PRETIRAVANJE, PARODIRANJE, KRIKI ............................................................. 9
4.8. OBREDNI DOGODKI, SPOLNOST .......................................................................... 9
4.9. GASTRONOMSKI UŽITKI ..................................................................................... 10
5. ROALD DAHL ................................................................................................................. 11
5.1. ŽIVLJENJE ROALDA DAHLA ............................................................................... 11
5.2. DELA ROALDA DAHLA ........................................................................................ 13
6. QUENTIN BLAKE .......................................................................................................... 15
6.1. PREDSTAVITEV DELA ROALDA DAHLA: THE TWITS, 1980 (GRAVŽA, 2007)
………………………………………………………………………………………16
7. ANDREJ ROZMAN ROZA ............................................................................................. 20
7.1. MLADINSKA DELA ANDREJA ROZMANA ROZE ............................................ 21
SEZNAM MLADINSKIH DEL ....................................................................................... 21
8. ZVONKO ČOH ................................................................................................................ 22
8.1. PREDSTAVITEV SLIKANICE MALI RIMSKI CIRKUS ........................................ 24
9. PRIMERJALNA LITERARNA ANALIZA ROALDA DAHLA: THE TWITS, 1980
(GRAVŽA, 2007) IN ANDREJA ROZMANA ROZE: MALI RIMSKI CIRKUS (2001) ......... 26
10. SKLEP ........................................................................................................................... 36
11. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... 38
KAZALO SLIK
Slika 1: Mihail Mihajlovič Bahtin ........................................................................................................... 3
Slika 2: Roald Dahl ............................................................................................................................... 11
Slika 3: Q. Blake, britanski ilustrator .................................................................................................... 15
Slika 4: The Twits (1980), ilustriral Quentin Blake .............................................................................. 19
Slika 5: Andrej Rozman Roza, slovenski pisatelj.................................................................................. 20
Slika 6: Zvonko Čoh, slovenski ilustrator ............................................................................................. 22
Slika 7: Naslovnica slikanice: Mali rimski cirkus (2007), ilustriral Zvonko Čoh ................................. 25
KAZALO TABEL
Tabela 1: Preglednica del Roalda Dahla .................................................................................. 13
Tabela 2: Naslovi poglavij ....................................................................................................... 16
Tabela 3: Preglednica mladinskih del Andreja Rozmana Roze ............................................... 21
Tabela 4: Primerjalna analiza Roalda Dahla: The Twits, 1980 (Gravža, 2007) in Andreja
Rozmana Roze: Mali rimski cirkus (2001) .............................................................................. 35
1
1. UVOD
Magistrsko delo temelji na Bahtinovi teoriji karnevala. Mihail Mihajlovič Bahtin (1913–1975)
je bil ruski filozof in literarni teoretik. V delu Tvorčestvo Fransua Rable i narodnaja kul'tura
srednevekov'ja i Renesansa, ki je izšlo šele leta 1965 (Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in
ljudska kultura srednjega veka in renesanse, 2008), opisuje teorijo karnevala in njene
elemente. Snov je črpal iz vsakdanjega življenja meščanov in običajev srednjega veka, kot
pravi Bahtin, iz ust norcev in bedakov. Značilnosti karnevala se kažejo v podobah
grotesknega in izmaličenega telesa, gastronomskih užitkov in prenajedanja, izločanja telesnih
tekočin, namigovanja na spolnost, telesnega in besednega nasilja, umora, samomora in
kanibalizma (Bahtin, 2008). Smeh je ambivalentne narave in hkrati zasmehuje ter proslavlja
(Javornik, v Bahtin, 1999: 389).
Roald Dahl (1916–1990) je bil eden izmed najpomembnejših in najprepoznavnejših britanskih
avtorjev, poznan publiki širom sveta. Je avtor številnih mladinskih del, tudi del za odrasle. Z
njegovimi deli pa se otroci seznanijo že v osnovni šoli, saj je eden izmed ključnih avtorjev, ki
ustvarjajo za otroke, marsikatera dela pa so predlagana kot obvezno čtivo. Njegova prva
izdana knjiga je bila Jakec in breskev velikanka (1961), ki ji je sledila ena izmed najbolj
poznanih knjig Čarli in tovarna čokolade (1964), po kateri so posneli tudi film. Ta knjiga je
postala ena izmed najbolj priljubljenih del Roalda Dahla za mlade bralce.
Kadar je govora o Roaldu Dahlu pa ne moremo mimo tega, da ne bi omenili še znanega
britanskega ilustratorja Quentin Blakea (1932), saj sta skupaj z Roaldom Dahlom pogosta
sodelavca. Ravno Quentin Blake je zaslužen, da bralcem skozi svoje ilustracije prikaže
zgodbo. Blake je za svoje ilustracije prejel tudi številne nagrade, najpomembnejša je
mednarodna nagrada Hansa Christiana Andersena (2002), ki jo je dobil za svoj prispevek k
otroški književnosti.
Poseben slog pisanja Roalda Dahla najdemo v knjigi Gravža, ki bralcu prikaže življenje
kocinarjev.
Andrej Rozman Roza (1955) je slovenski pesnik, dramatik, režiser in igralec. Napisal je
številna znana dela. Je avtor pesniške zbirke Mali rimski cirkus, ki jo v magistrskem delu
literarno analiziram po teoriji karnevala. V svojih besedilih ima Rozman subverziven slog
pisanja.
2
Zvonko Čoh (1956) je slovenski ilustrator, ki je zaslužen za ilustracije Rozmanovih del. Za
svoja dela je prav tako prejel številne nagrade. Ilustriral je tudi slikanico Mali rimski cirkus, ki
ga literarno analiziram.
Primerjalna analiza na osnovi teorije karnevala M. B. dveh izbranih mladinskih del, Gravža
(2007) in Mali rimski cirkus (2001), je predstavljena v preglednici. V prvi koloni so
poimenovane kategorije karnevala po M. B., v drugi koloni pa citati iz del, ki kategorijam
karnevala ustrezajo. V zadnji koloni je predstavljen avtorski komentar, v katerem so
predstavljene podobnosti in razlike obeh del.
3
2. ŽIVLJENJE IN DELO MIHAILA MIHAJLOVIČA BAHTINA
Slika 1: Mihail Mihajlovič Bahtin
(Pridobljeno: 18. 8. 2018, z https://www.iep.utm.edu/bakhtin/)
Literarni teoretik in filozof ruskega porekla Mihail Mihajlovič Bahtin se je rodil 17. novembra
1895, v mestu Orel v južni Rusiji. V Odesi je obiskoval in tudi končal gimnazijo, nato pa se
tam tudi vpisal na zgodovinsko-filološko fakulteto. Leto kasneje se je preselil v St.
Petersburg, kjer je nadaljeval s študijem in poleg zgodovine ter filologije študiral še kulturno
zgodovino, filozofijo in rusko književnost. Med študijem je pokazal veliko zanimanja za
antiko in nemško filozofsko kulturo. Po zaključku študija leta 1918 se je preselil na podeželje,
kjer se je zaposlil kot učitelj in poučeval na Enotni delavski šoli. Leta 1920 se je preselil v
Vitebsk, kjer je na visokih šolah predaval svetovno literaturo in estetiko. Leta 1928 so ga
zaprli kot udeleženca krožka »Vstajenje«, v okviru katerega so leningrajski inteligenti
razpravljali o filozofiji, religiji, kulturi in politiki, ter ga obsodili na pet let taborišča, nato pa
pregnali v Kazahstan. Leta 1936 je začel pisati monografijo o Francoisu Rabelaisu. Delo
Tvorčestvo Fransua Rable i narodnaja kul'tura srednevekov'ja i Renesansa je izšlo šele leta
1965 (Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse, 2008)
in danes velja za eno njegovih najpomembnejših del (Skaza, v Bahtin, 1982: 407–411). V tem
delu je v ospredje postavljen karneval, ki ga definira kot filozofijo življenja in teoretično
razmišlja o grotesknem svetovnem redu ter groteski kot zvrsti literature. Opisan in
predstavljen je razpad starega sveta ter rojstvo novega in karneval kot način življenja, ki se je
4
ustavilo ter v katerem veljajo posebni zakoni. Mihail Mihajlovič Bahtin je umrl v Moskvi, 7.
marca 1975 (Skaza, v Bahtin, 1982: 419).
3. TEORIJA KARNEVALA
Mihail Mihajlovič Bahtin je prvi teoretik, ki v svojem delu omenja in postavi teorijo
karnevala, za katero veljajo posebni zakoni. Svojo teorijo je postavil na temeljih dela
Francoisa Rabelaisa Gargantua in Pantagruel (1532–1564), ki ga je v slovenščino prevedel
Branko Madžarevič. V tem delu najdemo vse možne elemente, značilne za karneval, elemente
groteske, komičnosti in pretiravanja. Te elemente groteske in karnevala je Rabelais jemal iz
običajev srednjega veka in življenja takratnega ljudstva, ali, kot pravi Bahtin, iz ust norcev in
bedakov. Napetost med »uradnim« svetom moči, oblastjo in religijo ter neopaženim svetom
ljudske kulture se je, po Bahtinu, lahko izražala le v okolju karnevala – prazničnem vzdušju, v
katerem so bile začasno razpuščene vse meje in je bilo vse sveto ter mogočno podvrženo
zasmehovanju in satiri. V delu Tvorčestvo Fransua Rable i narodnaja kul'tura srednevekov'ja
i Renesansa, 1965 (Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in
renesanse, 2008) Bahtin govori o smehovni kulturi srednjega veka (prav tam, str. 9).
»Vse te raznovrstne izrazne oblike in manifestacije ljudske smehovne kulture bi se dalo po
njihovi naravi razdeliti na tri poglavitne tipe:
1. Obredne-uprizoritvene oblike
1.1 Karnevalska praznovanja,
1.2 različne tržne smehovne predstave idr.
2. Različna slovstvena smehovna dela (med drugim tudi parodična):
2.1 ustna in pisna, v latinščini in v ljudskih jezikih.
3. Različne oblike in zvrsti familiarno-tržnega govora
3.1 zmerljivke,
3.2 pridušanje, zakletve idr.
Vsi trije tipi oblik, ki ne glede na vso svojo raznovrstnost odsevajo enotno smehovno plat
sveta, so med seboj tesno povezani in prepleteni na različne načine.« (Bahtin, 2008, str. 10).
5
Karneval je način življenja, ki ne pozna delitve na izvajalce in gledalce.
Vsi trije tipi pa so med seboj tesno povezani in prepleteni na različne načine (Bahtin, 2008).
V članku Bahtin o karnevalu (2009) avtorica Marija Ristivojević piše, da karneval v
Bahtinovi teoriji pomeni utopičen pogled na svet. Avtorica meni, da so v času karnevala vsi
enaki, hierarhije ni, vse je spremenljivo in veljajo pozitivna načela; karneval je subverziven,
saj predstavlja nenasilno tehniko družbene transformacije. Aplikacijo Bahtinove teorije
karnevala na področju mladinske literarne vede in mladinske književnosti je aplicirala M.
Nikolajeva v knjigi: From Mythic to Linear (2000). M. Ristivojević ob tem opozori na
dejstva, da je karneval v odvisnosti od časa, v katerem se nahaja (Ristivojević, 2009, str. 207).
6
4. ELEMENTI KARNEVALA
V naslednjem poglavju bodo predstavljeni elementi karnevala po teoriji M. Bahtina.
4.1. SMEH
Gre predvsem za praznični smeh. Karnevalski smeh je vseljudski, smejejo se vsi. Tudi
univerzalen, usmerjen je na vse in vsakogar, tudi na udeležence karnevala. Smeh je
ambivalenten, kar pomeni, da je vesel, radosten in hkrati posmehljiv, zasmehovalen,
obenem zanikuje in potrjuje, pokopava in preraja (Bahtin, 2008, str. 18). Posebej poznani
in priljubljeni so bili »prazniki bedakov« (festa stultorum), ki so bili uprizorjeni na ulicah
in trgih. Ti prazniki so bili sprva povsem zakoniti, ob koncu srednjega veka pa že povsem
nezakoniti. Veliko je bilo tudi obsodb glede smeha. Na koncilih in sodiščih so praznik
bedakov večkrat prepovedali. Posebno vlogo je imel »velikonočni smeh«, kjer si je
duhovnik na prižnici dovoljeval vse mogoče zgodbice in šale. Te šale in vesele zgodbice
so izvirale predvsem iz materialno-telesnega življenja, bile so karnevalske. Poleg
»velikonočnega smeha« pa je imelo prebivalstvo tradicijo »božičnega smeha«. Razlika je
bila v tem, da se je velikonočni smeh izražal v obliki pridig, anekdot, šal, božični smeh pa
v veselih pesmih. Smeh je torej spremljal državne in vsakdanje obrede ter slovesnosti. Na
viteških posvetitvah so nastopali norčki in bedaki, med seboj so izbirali kralja in kraljico
»za smeh« (roi pour rire) (Bahtin, 2008: 78–84).
4.2. SUBVERZIVNOST
V času karnevala je ves svet stal narobe. To bi lahko poimenovali svet »obratnega« ali
»narobnega«. »Materialno-telesni spodek in ves sistem znižanj, preobračanj in travestije sta
postala tesno povezana s časom in socialno-zgodovinsko menjavo« (Bahtin, 2008: 86).
Rečemo lahko, da so ljudje živeli dve življenji. Eno je bilo njihovo, drugo pa karnevalsko.
Subverzivnost se pojavi kot prevrat. Šlo je za prenos hierarhičnega vrha v spodek: na
praznikih bedakov so izbirali opata, škofa, nadškofa (Bahtin, 2008: 86). »Tako pri
preobračanju obleke navzven in nadevanju spodnjic na glavo kot pri izbiri norčevskih kraljev
7
ter papežev je delovala ena in ista topografska logika: prestaviti vrh v spodek, vreči visoko in
staro v materialno-telesni pekel, da bi tam umrlo in se znova rodilo« (Bahtin, 2008: 86).
4.3. PREKLINJANJE IN IMENA
Spremenil se je način govornega komuniciranja, in sicer so imena zamenjali vzdevki, včasih
tudi zmerljivke, pojavilo se je tikanje. Pojavljajo se kletvice v zvezi s telesom, posebno vlogo
je imelo drobovje (vampi in čreva). Zmerljivke se pogosto pojavijo v ljubeznivem in
pohvalnem pomenu (Bahtin, 2008: 165–170). Posebna imena, ki se pojavijo, so Bešurit,
Pezdohlebš. Veliko je tudi izpeljank. Obraz so večkrat zamenjali z zadnjico in vrh s spodkom,
kar je pomenilo, da je zadnjica nasprotna plat obraza ali »narobe obraz«. Poljub na zadnjico je
najbolj razširjena besedna in gestikulacijska variacija, ki se je je večkrat polastil Rabelais v
svojih romanih (Bahtin, 2008: 370).
4.4. UMOR, SAMOMOR, KANIBALIZEM
»Vse prebivalstvo se je našemilo in na trgih ter ulicah plesalo »veliki ples« (magnum
pripudium). To bi najbrž lahko razložili s tem, da je bila Lazarjeva pojava povezana s
ciklusom legend o peklu, ki so imele materialno-telesno topografski pridih /…/, ter z motivom
smrti in preroda.« (Bahtin, 2008: 85). Vse, kar je grozljivega, postane smešno. »Premagani
strah je v njih zmeraj prisoten v obliki spačeno-smešnega, v obliki simbolov oblasti in nasilja,
ki so postavljeni na glavo, v komičnih podobah smrti in veselih razčlenitvah.« (Bahtin, 2008:
96). »Strašilo (smrt) je noseče, različne spake – vsi ti izbočeni trebuhi, velikanski nosovi, grbe
ipd. pa so znamenja nosečnosti ali spolne moči.« (Bahtin, 2008: 96).
8
4.5. GROTESKNO TELO IN PODOBE
Kot velja za celoten karneval splošno pretiravanje, je tudi pri podobi telesa in telesnega
življenja tako. Pretiravanje je prisotno na več ravneh. Bahtin groteskno telo opredeljuje kot
eno izmed najpomembnejših značilnosti karnevala (2008: 26–32). Podobe, ki so po Bahtinu
opredeljene kot groteskne, se pojavljajo v stanju njihovega spreminjanja, so protislovne in
ambivalentne. Kažejo začetek in konec preobrazbe. Telesnost, kot podlaga grotesknega
realizma, ni samo formalna, temveč je dejanska topografska kategorija. Usmerja se predvsem
v spodnje predele telesa (genitalije, želodec, zadnjica). Med vsemi potezami človeškega
obraza so v groteskni podobi telesa pomembni samo usta in nos kot nadomestek za falos.
Glava, ušesa in ta isti nos postanejo groteskni samo takrat, kadar preidejo v živalske oblike ali
v oblike stvari (Bahtin, 2008: 315–317). S poudarjanjem telesnih potreb je izražen upor proti
idealističnim in neživljenjskim umetniškim konceptom, poudarjeno je načelo plodnosti in
spajanja z zemljo kot prvinsko življenjsko kategorijo. Rabelais je v svojih zapisih dodobra
zapisal opise parjenja, nosečnosti, rojevanja, telesne rasti, razpadanja telesa, starosti,
razčlenitve na sestavne dele. Bahtin je v opisih našel tudi razkosavanje človeškega telesa. Vsi
ti opisi tvorijo teorijo karnevala.
4.6. TELESNE TEKOČINE IN IZLOČKI
Bahtinova teorija karnevala vključuje tudi telesne tekočine in izločke, ki jih je pri Rabelaisu
veliko. Tako omenja metanje iztrebkov in oblivanje z urinom, kar pomeni poniževanje.
Podoba urina in blata nosi pomen, in sicer se ohranja tesna povezanost z rojstvom, s
plodnostjo, prenovo in z blagostanjem. Ta pozitiven dejavnik je bil v Rabelaisovi dobi še
povsem živ, ljudje so ga občutili popolnoma jasno. »Scalnica« ima čudežno moč povečevati
plodnost zemlje, spet se pojavi ambivalentnost. Smrt in rojstvo sta v podobah urina in blata
prikazana z vesele, s smehovne plati. Posebej pomembni so vampi (les tripes), drobovje in
čreva, ki so trebuh, osrčje in notranjost življenja. Pomembno vlogo ima trebuh, ki je označen
kot nekaj požirajočega in goltajočega. Trebuh ni označen kot organ, ki samo je in golta,
ampak se tudi tukaj kaže ambivalentnost, saj jejo in goltajo tudi njega samega, drobovje pa je
povezano s smrtjo, kolinami in z ubojem ter rojstvom, saj trebuh rojeva. Vampi torej nosijo
9
velik pomen, saj predstavljajo eden sam nepretrgljiv groteskni vozel, v katerega so zvezani
življenje, smrt, rojstvo, iztrebki in hrana. Vse to tvori središče telesne topografije, v katerem
vrh in spodek prehajata drug v drugega Bahtin, 2008: 151–165).
4.7. PRETIRAVANJE, PARODIRANJE, KRIKI
Celotna karnevalska scena je sestavljena iz zbadljivk, izrazitega pretiravanja, hval,
primernikov in presežnikov. Vsak predgovor je sestavljen iz sproščeno-prijaznega zmerjanja
in zmerljivk, ki urejajo govorno dinamiko ter določajo njegov slog. Rabelais iz besed, ki
imajo običajen pomen, naredi zmerljivko in ji da nižji pomen. Tako v besedi »articuler«, ki
pomeni kritizirati ali obtoževati, sliši besedo »cul«, ki pomeni zadnjico in ji na ta način da
zmerljivo, ponižujočo naravo besede. Vendar, da bi beseda »articuler« postala zmerljivka v
pravem pomenu besede, poudari v njej »cul« in pred njo postavi besedo »culletans«, ki
pomeni »migajoč z ritjo« (Bahtin, 2008: 174).
4.8. OBREDNI DOGODKI, SPOLNOST
Kot je značilno za ostale elemente karnevala, so tudi obredni dogodki polni pretiravanja, ki
imajo ambivalenten pomen. Dogodki so polni opisov pretepov, zmerjanja drug drugega,
lepotičenja in okraševanja. Vsi prizori pretepanja so si po naravi sorodni. So ambivalentni in
prežeti z veseljem. V ospredju je smeh. Kri se spremeni v vino, okruten poboj in smrt v veselo
gostijo, žrtvena grmada pa v kuhinjsko ognjišče.
10
4.9. GASTRONOMSKI UŽITKI
Gostija je nujna sestavina vsakega ljudsko-prazničnega veselja. Podobe hrane, pijače in
požiranja so v močni povezavi z ljudsko-prazničnimi oblikami in tesno povezane z motivom
grotesknega telesa. V Rabelaisovem romanu je podobe s področja hrane in pijače mogoče
zaslediti skoraj na vsaki strani in zdi se, kot da sta ravno hrana in pijača tista elementa, ki sta
zaslužna za marsikatero prigodo.
Posebej povezani sta podobi požirajočega in požiranega telesa. Tukaj se dobro vidi povezava
med pirovanjskimi podobami in podobami grotesknega telesa. Primer tega je, kako zemlja, po
umoru Abela, postane plodovita, ker vpije njegovo kri. Drugi primer so ljudje, ki jedo
drenove jagode, ki povzročijo, da njihova telesa pretirano rastejo. Prav tako motiv razprtih ust
kaže na motiv nažiranja in prenajedanja. Hrana in pijača sta eden najpomembnejših elementov
grotesknega telesa. Motiv hrane je neločljivo povezan z delom, saj je delo slavilo zmago s
hrano. Poleg motiva hrane pa je še posebej pogost motiv pijanosti (Bahtin, 2008: 279–286).
11
5. ROALD DAHL
5.1. ŽIVLJENJE ROALDA DAHLA
Slika 2: Roald Dahl
Pridobljeno 18. 3. 2018, z: https://www.biography.com/people/roald-dahl-9264648
Roald Dahl se je rodil 13. septembra 1916 v Walesu staršem, ki so se v Anglijo preselili z
Norveške. Roald je imel tri sestre, eno polsestro in brata. Ko mu je bilo komaj tri leta, je
najprej umrla njegova sestra, nato še oče.
Mama Sofie Magdalena je po očetovi smrti sama skrbela za družino. Odnos med mamo in
Roaldom je bil tesno povezan, saj je imel njen značaj velik vpliv na Roalda. Ko je bil v šoli in
živel v internatu, daleč stran od doma, ji je redno pisal izčrpna in slikovita pisma, ki so bila
polna domišljije in vsebovala talent za pisanje. S pismi je mamo skušal čim bolj zabavati in je
izpustil vse neprijetne reči. Ko je dopolnil 17 let, je pustil šolo in se zaposlil v naftnem
podjetju ter se leta 1938 preselil v Afriko. Začela se je vojna in pridružil se je angleškim
letalskim enotam (RAF). Po kratkem usposabljanju je na prvi dan aktivne službe jeseni leta
1940 strmoglavil z letalom v puščavi. Utrpel je hude poškodbe in sam se je mnogokrat šalil,
da je mogočen udarec v glavo spremenil njegovo osebnost — spraševal se je, ali je zaradi tega
postal pisatelj.
12
Ko je dovolj okreval, je spet sodeloval pri vojaških operacijah, leta 1942 pa so ga premestili v
Washington, kjer je delal kot asistent letalskega atašeja na Britanski ambasadi. Iz pilota se je
prelevil v priljubljenega, šarmantnega diplomata in vohuna, ki se je vrtel v visokih političnih
ter zvezdniških krogih. O svojih izkušnjah z letenjem je začel objavljati kratke zgodbe.
Pisanje ga je vse bolj privlačilo in vedno raje se je izogibal družabnim prireditvam, da je
lahko v miru pisal. Leta 1946 je izšla prva zbirka njegovih kratkih zgodb za odrasle. Da bi bil
bliže mami in bi lažje pisal, se je vrnil v Anglijo. Ker v Angliji ni bilo zadostnega zanimanja
za njegovo pisanje, se je leta 1951 preselil nazaj v ZDA. Tam mu je šlo zelo dobro. Spremenil
je slog pisanja, saj so njegove zgodbe postale temačnejše in vsebovale polno črnega humorja
ter nenavadnih preobratov. S pisanjem je pridobil veliko občudovalcev.
V Ameriki je spoznal igralko Patricio Neal in se leta 1953 z njo poročil. Leto zatem je v
Angliji kupil hišo in v njej z družino živel do konca svojega življenja.
Roaldu in Patricii se je rodilo pet otrok (Olivia, Tessa, Theo, Ophelia, Lucy). Ker je Patricia v
Ameriki snemala filme in televizijske oddaje, se je družina veliko selila sem ter tja – ves čas
so bili na poti med Ameriko in Anglijo.
Leta 1960 je družino zadela prva velika nesreča – v New Yorku je taksi zbil voziček, v
katerem je bil štirimesečni Theo. Družina je po tistem večino časa preživela v Angliji. Leta
1962 je pisatelju umrla najstarejša hčerka Olivia, ki je zbolela za ošpicami. Ta smrt je Roalda
Dahla močno zaznamovala.
Po izidu prve knjige za otroke Jakec in breskev velikanka (James and the giant peach) leta
1961 je Roald Dahl vedno več svojega dela namenjal otrokom, s knjigo Čarli in tovarna
čokolade, ki je izšla leta 1964, pa si je kmalu pridobil sloves enega najbolj priljubljenih
avtorjev za otroke. Vsaka nova knjiga je bila deležna velike pozornosti, njegove zgodbe so
naklonjeno sprejeli mali in veliki bralci po vsem svetu. Do danes ostaja eden najbolj
priljubljenih avtorjev za otroke.
Roald Dahl je umrl 23. novembra 1990, star 74 let. Pokopan je v cerkvi svetega Petra in
Paula, kjer je odprt muzej Roalda Dahla.
(Pridobljeno 18. 3. 2018, z: http://roalddahl.com/roald-dahl/about)
13
5.2. DELA ROALDA DAHLA
Roald Dahl je bil svetovno znan po leposlovju za otroke in odrasle, za katere je napisal
številne zgodbe in tri pesniške zbirke. Večina njegovih del je prevedenih v slovenščino in so
tako pri otrocih kot pri odraslih zelo iskano ter brano čtivo.
Tabela 1: Preglednica del Roalda Dahla
NASLOV V IZVIRNIKU IN
LETNICA
SLOVENSKI PREVOD IN
LETNICA
ILUSTRATOR
Boy: Tales of Childhood, 1961 Poba: zgodbe iz otroštva.
Prevedla Borut Petrović
Jesenovec in Slavica
Jesenovec Petrović.
Quentin Blake
Charlie and the Chocolate
Factory, 1964
Charlie in tovarna čokolade.
Prevedel Milan Dekleva, 1992.
Quentin Blake
Charlie and the Great Glass
Elevator, 1972
Charlie in veliko stekleno
dvigalo. Prevedel Mate
Dolenc, 1994.
Dunja Kafler
Danny the Champion of the
World, 1975
Danny prvak sveta. Prevedel
Sunčan Stone, 2006.
Quentin Blake
Dirty Beasts, 1984 Zverine Grdine. Prevedel
Milan Dekleva, 2010.
Quentin Blake
Esio Trot, 1990 Kavlež Ifla, prevedel Brane
Ažman, 2000.
Quentin Blake
George's Marvellous
Medicine, 1981
Jurijevo čudežno zdravilo.
Prevedla Ajda Zavrtanik
Drglin.
Quentin Blake
James and the Giant Peach,
1961
Jakec in velikanska breskev.
Jure Potokar je prvi naredil
prevod v slovenščino leta
1997. Leta 2010 pa jo je na
novo prevedel Milan Dekleva.
Quentin Blake
Matilda, 1988 Matilda, prevedel Bogdan Quentin Blake
14
Gradišnik, 1990.
The magic finger, 1966 Čudežni prst. Prevedla Branka
Dobovšek Dekleva, 1998.
Quentin Blake
The fantastic Mr. Fox, 1970 Fantastični gospod Fox,
prevedla Nina Grahek Križnar,
2009.
Quentin Blake
The BFG, 1982 VDV, prevedel Jože Prešeren,
1986.
Quentin Blake
The Witches, 1983 Čarovnice, prevedel Bogdan
Gradišnik, 1987.
Quentin Blake
The Twits, 1980 Gravža, prevedla Ana Barič
Moder, 2007.
Quentin Blake
(Pridobljeno 9. 7. 2018, z: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-
H78TE3VR/?euapi=1&query=%27keywords%3droald+dahl%27&pageSize=25 )
15
6. QUENTIN BLAKE
Slika 3: Q. Blake, britanski ilustrator
Pridobljeno 10. 8. 2018, z: https://www.quentinblake.com/meet-qb/biography
Znan britanski ilustrator Quentin Blake se je rodil leta 1932 v Londonu. Na Cambridgu je
študiral angleščino, na Chelsea Art School pa obiskoval tečaje risanja. Več let je poučeval na
Royal College of Art, kjer je bil nekaj časa predstojnik oddelka za ilustracijo. Pri šestnajstih
letih je prve ilustracije objavil v reviji Punch, v svet knjižne ilustracije pa je prodrl leta 1960,
s knjigo Johna Yeomana Požirek vode. Kljub sodelovanju s številnimi avtorji, kot so Russel
Hoban, Michael Rosen, John Yeoman, je najbolj poznan po ilustracijah Roalda Dahla. Za
svoja dela je bil večkrat nagrajen in prejel številne nagrade, med njimi Whitbread Award in
mednarodno nagrado Bologna Ragazzi Prize. Leta 2002 je za svoje ilustracije prejel prestižno
nagrado Hansa Christiana Andersena, leta 2004 pa ga je doletela čast, in sicer ga je francoska
vlada nagradila z redom Chevalier des Arts et des Lettres. Blake je ilustriral številne literarne
like Roalda Dahla. Najbolj poznani so Čarli iz tovarne čokolade, Matilda, Čudoviti lisjak in
Gravža.
(Pridobljeno 18. 3. 2018, z: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-
XFZMKMR6/54073c5e-a1b4-4090-b1de-d05d575e23b2/PDF)
16
6.1. PREDSTAVITEV DELA ROALDA DAHLA: THE TWITS, 1980 (GRAVŽA,
2007)
Delo Gravža je nastalo čisto spontano iz dejstva, da Roald Dahl ni maral moških z brado, saj
so mu dajali občutek, kot da se za brado skrivajo nekaj zlobnega. Dolge brade pa so se mu
zdele ogabne. Mladinsko delo Gravža (The Twits, 1980) je v Sloveniji izšlo leta 2007. Prevod
knjige je naredila Ana Barič Moder, ilustracije pa Quentin Blake. Delo je postalo tako
priljubljeno, da so ga leta 1999 priredili za gledališče. V tej knjigi najdemo enega izmed
Dahlovih najpogosteje citiranih stavkov: »Če imate lepe misli, bodo sijale z vašega obraza kot
sončni žarki in zmeraj boste videti čudovito.« Knjiga obsega 93 strani in je sestavljena iz 28
poglavij.
Tabela 2: Naslovi poglavij
NASLOVI POGLAVIJ V SLOVENSKEM
PREVODU:
GRAVŽA (2007)
NASLOVI POGLAVIJ V IZVIRNIKU:
THE TWITS (1980)
Kocinasti obrazi Hairy faces
Umazane brade Dirty beards
Gravževka Mrs. Twit
Stekleno oko The Glass Eye
Žaba The Frog
Črvasti špageti The Wormy Spaghetti
Čudna sprehajalna palica The Funny Walking Stick
Gravževka ima skrčavico Mrs. Twit has the Shrinks
Gravževka se raztegne Mrs. Twit gets a Stretching
Gravževka sfrči z baloni v zrak Mrs. Twit goes ballooning up
Gravževka prifrči nazaj na zemljo Mrs. Twit goes ballooning down
Gravž doživi strahoten šok Mr. Twit got a horrid shock
Hiša, drevo in opičja kletka The house, the tree and the monkey cage
Lepilo ČVRSTODRŽ Hugtight glue
Štirje prilepljeni fantiči Four sticky little boys
Veliki opičji narobe cirkus The great upside down monkey circus
17
Na pomoč prileti Bajs Kodrlajs The roly-poly bird to the rescue
Gravž ostane brez ptičje pite No bird pie for Mr. Twit
Gravž znova ostane brez ptičje pite Still no bird pie for the Twit
Gravž in Gravževka gresta po puške Mr. Twit and Mrs. Twit go to buy guns
Hopacup dobi res odlično zamisel Muggle-wump has a idea
Veliki podvig z lepilom se prične The great glue painting begins
Preproga gre pod strop The carpet goes to the ceiling
Pohištvo gre pod strop The furniture goes up
Krokarja privršita v napad The ravens swoop over
Gravža se postavita na glavo The Twits are turned upside down
Opice pobegnejo The monkeys escape
Gravža dobita skrčavico The Twits get the shrinks
Glavna literarna lika knjige sta Gravž (Mr. Twit) in njegova žena Gravževka (Mrs. Twit).
Gravž sam sebe smatra kot zelo pametnega, pa to ni. Osebna higiena mu je tuja, ne zna se
lepo vesti niti jesti. Ker se ni nikoli umival, mu je izmed dlak na obrazu zmeraj štrlelo na
stotine ostankov starih zajtrkov, kosil in večerij. Njegova žena je Gravževka, ki pa od svojega
moža ni prav nič boljša. Njena posebnost je stekleno oko, ki je vedno obrnjeno na nasprotno
stran. Gravža drug drugemu venomer nagajata in v tem prav uživata. Lovita ptice za ptičjo
pito in sovražita otroke. V preteklosti sta bila zaposlena v cirkusu kot opičja trenerja in sedaj
imata doma opice kar v kletkah, ki jih vsakodnevno mučita, da morajo stati na glavi, dokler
nekega dne opicam le prekipi in se s pomočjo stranskega literarnega lika, ptiča Bajsa
Kodrlajsa (Roly-Poly Bird), le uspejo postaviti po robu zlobnežema.
Po Marjani Kobe lahko delo Gravža uvrstimo v kategorijo kratke sodobne pravljice, ki se od
klasične razlikuje predvsem v tem, da gre za sodobno delo, ki ga lahko enačimo s terminom
»sodobna pravljica«, »moderna pravljica«, »moderno-fantazijska pravljica«. Termin, za
katerega se je razprava odločila, je sodobna pravljica. Razlog za to se nahaja v tem, da je
dogajanje tega literarnega vzorca postavljeno v sodobni prostor in čas. Tako lahko po Marjani
Kobe kratko sodobno pravljico delimo na več različic glede na glavni literarni lik:
1. Z otroškim glavnim literarnim likom (E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon).
2. Z oživljeno igračo/s predmetom kot glavnim literarnim likom (V. Zupan: Plašček za
Barbaro).
18
3. S poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom (S. Makarovič: Prašičkov koncert).
4. S poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom (G. Strniša: Lučka Regrat).
5. S poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom (F.
Miličinski-Ježek: Zvezdica Zaspanka).
6. Z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (S.
Makarovič: Coprnica Zofka).
Njene morfološko-strukturne in motivno-tematske značilnosti so:
1. Glavni literarni lik
2. Stranski liki
3. Sintetična dogajalna premica
4. Temeljna strukturna stalnica ali značilnost je dvodimenzionalnost, kar pomeni, da se
dogajanje vrši na realni in irealni ravni. Vse skupaj v enem samem svetu.
5. Bivanjske sposobnosti glavnega literarnega lika.
6. Dogajalni prostor in čas je mestno okolje v sodobnem času.
7. Pripovedovalec v vlogi vsevednega pripovedovalca, ki ima pregled nad celotnim
dogajanjem in vzpostavlja oseben, zaupen stik z bralcem.
8. Sporočilo, za razliko od klasične ljudske pravljice, ki nosi na koncu nauk zgodbe, ima
sodobna pravljica na koncu etično sporočilo izraženo na bolj domiseln in dramatičen
način.
(Pridobljeno 21. 7. 2018, z: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-
XH028A7V/849f460c-47a1-4695-a35f-247383a1c73a/PDF)
Na osnovi literarne teorije Marije Nikolajeve lahko interpretiramo delo Gravža.
1. Glavni literarni lik: Gravž (Mr. Twit) in Gravževka (Mrs. Twit).
2. Stranski liki: Hopacup (Muggle-Wump), njegova žena in njuna otroka, Bajs Kodrlajs
(Roly-Poly Bird).
3. Dogajalni čas: sodoben čas. Irealen in realen svet.
4. Dogajalni prostor: mestno okolje. V hiši in zunaj hiše Gravžev.
5. Sporočilo: besedilo je namenjeno tako otrokom kot odraslim. Sporočilo ni vzgojne
narave, saj v njem ne najdemo prvin lepega obnašanja, pojavijo se subverzivne prvine.
19
Glede na obnašanje Gravžev je besedilo namenjeno predvsem problematičnim
otrokom, saj besedilo subverzivno vzgaja socialne upornike. Besedilo se popolnoma
sklada z Bahtinovo teorijo.
Slika 4: The Twits (1980), ilustriral Quentin Blake
Naslovnica knjige: The Twits (1980). Gravža (2007). Ljubljana: Založba Sanje
20
7. ANDREJ ROZMAN ROZA
Slika 5: Andrej Rozman Roza, slovenski pisatelj
Pridobljeno 10. 8. 2018, z: https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/12/roza_5-
458x600.jpg
Andrej Rozman Roza je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, ki se je
rodil leta 1955 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je študiral slovenistiko, ki pa jo je leta 1978
opustil in s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče, z imenom Predrazpadom. Organiziral je
vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Ustanovil je Gledališče Ane
Monro (1981), ki ga je vodil do leta 1995. Je eden izmed začetnikov improvizacijskih
gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Ustvarja tako za mlade kot odrasle in je pisec komičnih,
parodičnih pesmi, pravljic ter gledališke komedije. Prav tako predeluje klasična besedila za
druge medije, jih postavlja v sedanjost ali prevaja. Ustanovil je najmanjše možno gledališče z
imenom Rozinteater (2003), junija 2009 pa versko skupnost Zaničnikov. Za svoje delo je
prejel številne nagrade, med njimi Levstikovo nagrado za izvirno leposlovno delo (1999,
2009), nagrado Prešernovega sklada (2010) in Borštnikovo nagrado za prevod (2017).
Njegova dela pogosto najdemo v učbenikih in antologijah.
(Pridobljeno 20. 7. 2018, z: http://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman)
21
7.1. MLADINSKA DELA ANDREJA ROZMANA ROZE
Dragica Haramija pravi, da so njegove verzne pripovedi posebnost (Mihec, duh in uganka,
Marela) (2012: 259), v svoji poeziji pa velikokrat uporablja estetiko grdega (2009: 125). Med
njimi najdemo realistične kratkoprozne zbirke (Krava, ki jo je pasel Mihec, Kako je Oskar
ostal detektiv), kratke fantastične zgodbe (Balon velikan, Najbolj dolgočasna knjiga na svetu),
fantastične pripovedi (Skrivnost Ščurkov) (Haramija, 2012: 259).
SEZNAM MLADINSKIH DEL
Tabela 3: Preglednica mladinskih del Andreja Rozmana Roze
IMENA DEL IN LETO ILUSTRATOR
Balon velikan, 2001 Matjaž Schmidt
Bober Bob, 2013 Zvonko Čoh
Čofli, 2012 Zvonko Čoh
Gospod Filodendron, 2011 Ana Košir
Gospod Filodendron in marsovci, 2012 Ana Košir
Gospod Filodendron in nogomet, 2013 Ana Košir
Josip Vandot: Kekec in Bedanec, 2001 Zvonko Čoh
Josip Vandot: Kekec in Prisank, 2002 Zvonko Čoh
Kako je Oskar postal detektiv, 2007 Ana Košir
Ko snežna sova zacinglja, 2008 Dušan Muc
Mali rimski cirkus, 2001 Zvonko Čoh
Mihec gre prvič okrog sveta, 2006 Damijan Stepančič
Najbolj dolgočasna knjiga na svetu, 2002 Milan Erič
Pesmi iz rimogojnice, 2013 Zvonko Čoh
Rdeča žaba, zlat labod, 2001 Svjetlan Junaković
Uganke, 2002 Zvonko Čoh
Urška, 2010 Zvonko Čoh
Uganke 100+1, 2008 Svjetlan Junaković
Urška, 2011 Zvonko Čoh
22
8. ZVONKO ČOH
Slika 6: Zvonko Čoh, slovenski ilustrator
Pridobljeno 10. 8. 2018, z: https://www.emka.si/ilustrator/4238-zvonko-coh/6210
Zvonko Čoh, slovenski ilustrator in pogost sodelavec Andreja Rozmana Roze, se je rodil v
Celju, leta 1956. V Ljubljani je končal Srednjo šolo za oblikovanje in nadaljeval študij na
Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1981 diplomiral. V svojem zgodnjem obdobju
slikanja je prodal nekaj slik, nato pa se je usmeril v gibanje v likovni umetnosti, v animacijo
in začel risati kratke animirane filme. Ti so zgolj samo nekaj minutni ali pa še krajši, če so
namenjeni za televizijske spote, najdaljši med njimi je celovečerni risani film z naslovom
Socializacija bika. Ilustrirati je začel že v zgodnjem otroštvu, do sedaj pa njegova dela
obsegajo že okrog 30 knjig. Njegove ilustracije najdemo tudi v mladinskih revijah in
časopisih. Sprva se je bolj posvečal mladinski knjižni ilustraciji in sodeloval z otroškim
periodičnim tiskom, trenutno pa se bolj posveča otroški ilustraciji. V njegovem obsegu dela je
že preko 80 ilustriranih otroških in mladinskih knjig, za katere je prejel številna priznanja.
Najpomembnejša med njimi so: Zlato pero Beograda (1983), Levstikovi nagradi (1988 in
1999), Veliko nagrado Hinka Smrekarja (2002) za serijo ilustriranih knjig o Kekcu, njegova
knjiga Obuti maček pa je na knjižnem sejmu dobila nagrado za najlepšo otroško knjigo (2003)
na področju knjig za otroke in mladino. Z največjo ljubeznijo pa se posveča animiranemu
23
filmu, čigar zbirka zajema preko 20 televizijskih spotov in kratkih filmov. Nagrada za
najboljšo animacijo na mednarodnem festivalu animiranega filma v Trevisu (1987) (kratki
film Poljubi mehka me radirka) ga je opogumila, da se je še intenzivneje posvetil risanemu
filmu. Tako je nastala celovečerna risanka Socializacija bika, ki jo je ustvaril skupaj z
Milanom Eričem. Zanjo sta prejela številne nagrade, med drugimi tudi nagrado Prešernovega
sklada.
(Pridobljeno 21. 7. 2018, z: http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/zvonko_coh.htm)
24
8.1. PREDSTAVITEV SLIKANICE MALI RIMSKI CIRKUS
Mali rimski cirkus je slikanica Andreja Rozmana Roze, ki vsebuje sedemindvajset pesmi. Te
so: Ustrahavanka, Vabilo na Gravžev dan, Mandarina, Žuželčji žur, Žabec Žan in žolna Živa,
Hrošček Jan, Bonbon, Zajčkova ozimnica, Pasavec, Klop Anton, Krokodil, Čudak, Lovska,
Walter Parsifal, Lenoba, Čevljarček, Pes in njegov gospod, Mlečna hrana, Mleko, Internet
prijatelji, Pomlad, Veseljaki iz Žalca, Poljana, Miško Razgrajač spet na cesti, Urni kazalec,
Primojdušspavanka, Najbolj dolgočasna knjiga na svetu. Pesmi nosijo naslove, ob katerih se
marsikdo zamisli, ali je to sploh vsebina, primerna za otroke. Maria Nikolajeva v svojem
članku Verbalno in vizualno: slikanica kot medij (2003) govori med drugim o dinamiki
slikanice. Besedilo in slika, dve različni obliki komunikacije tvorita in se povezujeta v novo
zvrst. Slikanica služi na nek način kot pedagoško pomagalo. Besede in slike pripovedujejo
isto zgodbo ter bralcu ponujajo eno in isto informacijo v dveh različnih oblikah komunikacije.
V svojem članku razdeli slikanice na tri osnovne kategorije:
1. Prevladovanje simetričnega odnosa med sliko in besedo. Verbalni del slikanice in
ilustracije imata isto sporočilo.
2. Slikanice, pri katerih je odnos med besedilom in ilustracijami komplementaren.
3. Slikanice, pri katerih je odnos med besedilom in ilustracijami stopnjevan.
Na podlagi tipizacije slikanice po M. Nikolajevi lahko uvrstimo slikanico Mali rimski
cirkus v prvo kategorijo, saj imata verbalni del in ilustracije komplementarno sporočilo.
26
9. PRIMERJALNA LITERARNA ANALIZA ROALDA DAHLA: THE
TWITS, 1980 (GRAVŽA, 2007) IN ANDREJA ROZMANA ROZE: MALI
RIMSKI CIRKUS (2001)
27
TIPI KARNEVALA PO M.
BAHTINU
ROALD DAHL: THE TWITS
(GRAVŽA)
ILUSTRATOR:QUENTIN
BLAKE
(citati)
ANDREJ ROZMAN ROZA:
MALI RIMSKI CIRKUS
ILUSTRATOR: ZVONKO ČOH
(citati)
INTERPRETACIJA
1.2
SMEH
[»Ker so bili notri črvi!« je
zavpila Gravževka, zaploskala
in zacepetala z nogami in se
gugala na stolu in se grozljivo
krohotala]1 (Dahl, R. Gravža,
2007, str. 26)
[»Prav, mucica moja,« je z
vražjim nasmeškom odvrnil
Gravž in pokleknil k njenim
nogam.] (Dahl, R. Gravža,
2007, str. 36)
[»Sem ti rekla, da te imam na
očeh«, se je zakrehetala
Gravževka] (Dahl, R. Gravža,
2007, str. 19)
(Rozman, Andrej. Mali rimski
cirkus, str. 37)
Na osnovi analize je ugotovljeno,
da prvine smeha vsebujejo besedila
R. Dahla zelo poudarjeno, medtem
ko najdemo prvine smeha pri
glavnih književnih osebah v
besedilih A. R. Roze v obliki
ilustracij.
1 Podčrtala M. RUPERT
28
2.1
SUBVERZIVNOST
(Dahl, R. Gravža, str. 86)
[Zdaj, ko to veš, spoštuj
lenuhe in proč od nas
odganjaj muhe, saj naše
delo je naporno in
strašansko odgovorno.]
(Rozman, 2001, str. 36)
[Opoldne bo frcanje
smrkljev v tarčo, potem bo
počitek.] (Rozman, 2001,
str. 8)
[Riba, s hriba,lisjak iz kloak
in podgana iz oceana, ki so
prijatelji postali prek
interneta za živali, so prišli
do spoznanja, da morajo
zamenjati stanovanja.]
(Rozman, 2001, str. 46)
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da prvine
subverzivnosti vsebujejo
besedila A. R. Roze zelo
poudarjeno, pri R. Dahlu pa
se ta kategorija pojavlja,
vendar zgolj v obliki
ilustracij, ki celotno
subverzivnost nadgrajujejo
in dopolnjujejo.
3.2
UMOR
[»Zbrizgala te bom v
brozgo!« je vpila.] (Dahl,
2007)
[»Odgriznil ti bo nožne
prste,« je rekel Gravž.]
(Dahl, 2007, str. 21)
[Kakor hitro so pristale na
veji, so se jim krempeljci
prilepili nanjo in z njimi je
bilo konec.] (Dahl, 2007,
str. 48)
[In odfrli pit kri drugam.]
(Rozman, 2001, str. 21)
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da aluzije na
prvino karnevala,
imenovano umor vsebujejo
besedila R. Dahla zelo
poudarjeno, pri A. R. Rozi
pa ta kategorija ne
prevladuje.
29
3.2
SAMOMOR
/ [Mleko od groze se skoraj
sesiri: »To ni mogoče, pri
moji veri!«] (Rozman, 2001,
str. 44)
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da element
samomora vsebujejo
besedila A. R. Roze zelo
poudarjeno, medtem ko v
besedilih R. Dahla prvin
samomora nismo našli.
3.2
KANIBALIZEM
/ / Na osnovi analize je
ugotovljeno, da elementa
kanibalizma ne vsebuje
nobeno besedilo.
30
TIPI KARNEVALA PO
M. BAHTINU
ROALD DAHL: THE TWITS (GRAVŽA)
ILUSTRATOR:QUENTIN BLAKE
(citati)
ANDREJ ROZMAN ROZA:
MALI RIMSKI CIRKUS
ILUSTRATOR: ZVONKO ČOH
(citati)
INTERPRETACIJA
1.2
TELESNE
TEKOČINE IN
IZLOČKI
[Na dlakah okrog ust se mu je naredil bel obroč iz
pene.] (Dahl, 2007, str. 17)
[»Neka nemarna ptica se je ponečedila na mojo
glavo!«] (Dahl, 2007, str. 84)
[»Obrnjena sva narobe in kri mi sili v glavo!!« je
zavreščala Gravževka.] (Dahl, 2007, str. 88)
[Opoldne bo frcanje smrkljev v tarčo.] (Rozman,
2001, str. 8)
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da
telesne tekočine in
izločke vsebujejo
besedila R. Dahla
zelo poudarjeno,
medtem ko pri A. R.
Rozi ti elementi v
tej knjigi ne
prevladujejo.
SPOLNOST
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da
prvine spolnosti
vsebujejo besedila
zgolj v obliki
namigov, ne pa v
obliki zapisov. Med
drugim je bilo
ugotovljeno, da
besedila A. R. Roze
vsebujejo spolnost v
obliki ilustracije
bolj poudarjeno, kot
pa je to prikazano v
besedilih R. Dahla.
31
(Dahl, 2007, str. 21) (Rozman, 2001, str. 39)
GROTESKNO TELO
IN PODOBE
[Ves njegov obraz, razen čela, oči in nosu, mu je
prekrivala gosta dlaka.] (Dahl, 2007, str. 10)
[In kako pogosto si je Gravž umival ta svoj
ščetinasti, krtačkasti obraz?] (Dahl, 2007, str. 11)
(Dahl, 2007, str. 14)
[Bilo je bitje izpod kape, ki imelo je predvsem
zobe in rdeče oči sred črne dlake in štiri tenkcene
noge.] (Rozman, 2001, str. 33)
(Rozman, 2001, str. 29)
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da
groteskno telo in
podobe vsebujejo
besedila R. Dahla in
A. R. Roze zelo
poudarjeno. Ta
kategorija
prevladuje v obeh
besedilih, tako v
obliki zapisov kot
ilustracij. Gre za
komplementaren
odnos med zapisi in
ilustracijami.
32
(Rozman, 2001, str. 33)
PRETIRAVANJE
[Gravž je bil eden teh kocinarjev.] (Dahl, 2007, str.
10)
[»Zobe ima kot šila!«] (Dahl, 2007, str. 20)
[Gravževka se raztegne.] (Dahl, 2007, str. 34)
[Ob sedmih bo požrtija, med njo tekma v bruhanju
v daljavo.] (Rozman, 2001, str. 8)
[Ob šestih bo slovesen izbor najbolj svinjske
besede.] (Rozman, 2001, str. 8)
[Saj, če nam izgine izpred oči, lenoba hitro en dva
tri raztegne svoj široki gobec in že pospravi v svoj
želodec.] (Rozman, 2001, str. 36)
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da
element pretiravanja
najdemo v obeh
besedilih, tako R.
Dahla kot A. R.
Roze. Ta kategorija
prevladuje v obeh
besedilih.
33
2.
PARODIRANJE
/ [Ob Gravževem dnevu bo ob desetih gnojeva
maša.] (Rozman, 2001, str. 8)
[Ob dveh bomo videli, kdo zna pripraviti bolj
odvraten napitek.] (Rozman, 2001, str. 8)
[Pridite ob Gravževem dnevu v Ostudno dobravo.]
(Rozman, 2001, str. 8)
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da
najdemo elemente
parodije bolj
poudarjene v
besedilih A. R.
Roze, medtem ko v
besedilu R. Dahla ti
elementi ne
prevladujejo.
3.2
KRIKI
[»Na pomoč!«, je vreščala Gravževka] (Dahl, 2007)
[»Za tole jih boš fasal!«, je zavpila Gravževka.]
(Dahl, 2007, str. 42)
[Mljask!] (Rozman, 2001, str. 10)
[Ustrahavanka] (Rozman, 2001, str. 5)
[Glasno krikneš Na pomoč!] (Rozman, 2001, str.
6)
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da se
prvine krikov
pojavljajo tako v
besedilih R. Dahla
kot A. R. Roze. V
besedilih R. Dahla
pa se te prvine
kažejo v obliki nižje
pogovornih besed.
GASTRONOMSKI
UŽITKI
[Črvasti špageti] (Dahl, 2007, str. 24)
[Gravž se je lotil hrane, na vilico je navijal dolge
paradižnikaste nitke in si jih basal v usta.] (Dahl,
2007, str. 25)
[Ob dveh bomo videli, kdo zna pripraviti bolj
odvraten napitek.] (Rozman, 2001, str. 8)
[S sokom hlastno se naslaja in ker mu okus ugaja,
v enem krhlju si postelje in še ženko not pripelje.]
(Rozman, 2001, str. 10)
[Vroče pivo sta žlampala, žužke skoraj vse
zažgala.] (Rozman, 2001, str. 14)
Na osnovi analize je
ugotovljeno, da
najdemo prvine
gastronomskih
užitkov v obeh
besedilih zelo
poudarjeno.
34
PREKLINJANJE
EKSPRESIVNO
ZAZNAMOVANE
BESEDE
[»Prav, mucica moja«, je z vražjim nasmeškom
odvrnil Gravž in pokleknil k njenim nogam.]
[»Le kdo bi rad, da mu vsak Francelj kuka v bajto in
gleda, kaj počne!«] (Dahl, 2007, str. 45)
[Mljask! Skoz luknjo skoz lupino zleze Micko v
mandarino.] (Rozman, 2001, str. 10)
[Hrošček Jan je pospravil cel gram piškotnih
dobrot.] (Rozman, 2001, str. 15)
[Nekoč trot falot in čebela brez dela vesela sta pela
in pila kompot.] (Rozman, 2001, str. 12)
Za potrebe analize
smo kategorijo
preklinjanja
razdelili na
podkategorijo. In
sicer ekspresivno ali
čustveno
zaznamovane
besede, ki
razodevajo svoj
odnos do
pojmovanja.
Značilne so
predvsem
pomanjševalnice
(mucica moja,
ženka, trot, falot,
zajček). Naslednja
podkategorija so
slabšalno
zaznamovane
besede, ki izražajo
nenaklonjen odnos
do pojmovanja.
Značilne so nižje
pogovorne besede,
ki so ekspresivno
zaznamovane (baba,
zgaga zoprna, krota
klavrna, čudak,
lenuh).
35
Na osnovi analize
ekspresivno
zaznamovanih
besed
je ugotovljeno, da
R. Dahl v svojih
besedilih uporablja
veliko
pomanjševalnic,
medtem ko v
besedilih A. R.
Roze bolj
prevladujejo osebna
imena.
3.1
SLABŠALNO
ZAZNAMOVANE
BESEDE
[»Krčiš se, baba!«, je rekel Gravž.] (Dahl, 2007, str.
29)
[»Sem že tu, ti krota klavrna! Ti runkelj zanikrni! Ti
zgaga zoprna!«] (Dahl, 2007, str. 41)
[Ti, ti kozel kruljavi!«, je zavreščala Gravževka]
(Dahl, 2007, str. 93)
[»Pasja smola, primejduš, da od vseh človeških
pasem sem dobil to leno uš!«] (Rozman, 2001, str.
40)
Na osnovi analize
besed je
ugotovljeno, da R.
Dahl uporablja v
svojih besedilih
veliko besed, ki so v
prevodu slabšalno
zaznamovane,
medtem ko se v
besedilih A. R.
Roze te besede
pojavijo, vendar ne
prevladujejo.
Tabela 4: Primerjalna analiza Roalda Dahla: The Twits, 1980 (Gravža, 2007) in Andreja Rozmana Roze: Mali rimski cirkus (2001)
36
10. SKLEP
Slovenščina in z njo povezana mladinska književnost je v šolstvu vpeljana v učni načrt skozi
različne vsebine in avtorje. Od učitelja je odvisno, kako učencem približa književnost in v
njem vzpodbudi radovednost ter s tem razvija učenčev odnos do prebiranja literature. Ker si
želim, da bi bilo več zanimanja za književnost in poznavanja različnih slogov pisanja
avtorjev, se mi je porodila ideja za temo raziskovanja.
V magistrskem delu sem predstavila ruskega filozofa in literarnega teoretika Mihaila
Mihajloviča Bahtina (1913–1975) in njegovo teorijo karnevala, ki sem jo predstavila s
pomočjo knjige in ene izmed njegovih najpomembnejših del Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa
in ljudska kultura srednjega veka in renesanse (2008, prevedel Borut Kraševec). Poleg njega
sem v delu predstavila elemente teorije karnevala. Ker sta pomembna za slovensko
književnost in ju pogosto najdemo v učnem načrtu za slovenščino sem kasneje predstavila še
britanskega avtorja Roalda Dahla in njegovega pogostega sodelavca, ilustratorja Quentin
Blakea ter slovenskega pisatelja Andreja Rozmana Rozo in ilustratorja Zvonka Čoha.
V empiričnem delu je predstavljena primerjalna analiza del Roalda Dahla in Andreja
Rozmana Roze. Cilj je bil ugotoviti, ali so v izbranih delih tujega in domačega pisatelja
elementi karnevala. Prvo raziskovalno vprašanje je, ali v izbranih delih obstajajo elementi
karnevala. Drugo raziskovalno vprašanje je, ali najdemo več elementov karnevala v
slovenskih ali tujih delih. Tretje raziskovalno vprašanje pa je, ali obstajajo razlike in
podobnosti v izbranih mladinskih literarnih delih na osnovi teorije karnevala.
Na podlagi elementov teorije karnevala sem literarno analizirala delo Roalda Dahla: Gravža
in slikanico Andreja Rozmana Roze: Mali rimski cirkus ter ugotovila, da je v obeh delih več
podob kot razlik. V obeh je ogromno elementov teorije karnevala, kar pripisujem posledicam
njunega sloga pisanja, ki je skupen obema pisateljema. V izbranih delih, ki sem jih analizirala,
sem našla vse prvine karnevala, razen elementa kanibalizma, ki ga nisem našla v nobenem
izbranem delu. Največ prvin, ki jih najdemo v obeh delih, so: element grotesknega telesa in
podobe, za katerega najdemo v delu Andreja Rozmana Roze največ podob v obliki ilustracij,
namigov. Prav tako prevladuje element pretiravanja v obeh delih, kriki, gastronomski užitki in
pa ekspresivno in slabšalno zaznamovane besede, ki spadajo pod kategorijo preklinjanja.
37
Element, ki bolj prevladuje v delu Andreja Rozmana Roze, je element parodiranja, ki ga v
delu Roalda Dahla nisem našla, prav tako pa velja za element telesne tekočine in izločkov, ki
je bolj izražen v delu Roalda Dahla. Element spolnosti najdemo v obeh delih, vendar zgolj v
obliki ilustracije in namigov. Element smeha in subverzivnosti je prisoten v obeh delih, z
razliko v tem, da najdemo element smeha v delu Andreja Rozmana Roze v obliki aluzij in
namigov, ki se kažejo v obliki ilustracije, element subverzivnosti pa se prav tako kaže v
podobi ilustracije v delu Roalda Dahla. Element umora najdemo v obeh delih, vendar bolj
prevladuje v delu Roalda Dahla, medtem ko element samomora najdemo le v delu Andreja
Rozmana Roze.
Ker se otroci v mladinskih delih večkrat najdejo in lažje poistovetijo, menim, da je večji
poudarek na književnosti nujno potreben. To magistrsko delo bi bilo v pomoč vsem učiteljem,
ki bi želeli predstaviti ta specifičen slog pisanja učencem na dostopen in razumljiv način.
Velik vpliv na otroke imajo prav učitelji in starši, zato je pomembno, da jih spodbujamo pri
njihovem razvoju.
38
11. VIRI IN LITERATURA
Bahtin, M. M. (2008). Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska literatura srednjega veka
in renesanse. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Blažić, M. M. (2014). Branja mladinske književnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Blažić, M. M. (2014). Skriti pomen pravljic – od svilne do jantarne poti. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Blažić, M. M. (2016). Mladinski klasiki: izbor člankov in razprav. Ljubljana: Pedagoška
fakulteta.
Dahl, R. (2007). Gravža. Ljubljana: Založba Sanje d. o. o.
Haramija, D. (2012). Nagrajene pisave. Murska sobota: Franc-Franc.
Haramija, D. (2009). Sedem pisav. Maribor: Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga:
Pedagoška fakulteta.
Haramija, D. (2008/2009). Mladinska književnost. Gradivo za predavanje. Maribor:
Filozofska fakulteta.
Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kordigel, M. (1997). Mladinska literatura, otroci in učitelji: komunikacijski model
»poučevanja« mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Lurie, A. (1998). Don't tell the grown-ups: the subversive power of children's literature.
Boston: Back Bay Books.
Nikolajeva, M. (2000). From mythic to linear: Time in children's literature. London: The
Scarecrow Press, Inc.
Rabelais F. (1981). Gargantua in Pantagruel I. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Rabelais F. (1981). Gargantua in Pantagruel II. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Rabelais F. (2009). Le Torchecul. Paris: Mouck.
Ristivojević, M. (2009). Bahtin o karnevalu. Etnoantropološki problemi. 3: 197–210.
39
Rozman Roza A. (2001). Mali rimski cirkus. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Skaza, A. (1987). Mihail Mihajlovič Bahtin (Oris življenja in dela). V M. Bahtin. Teorija
romana. Ljubljana: Cankarjeva založba.
INTERNETNI VIRI
Blažić, M. M. Izvirnost v mladinskih besedilih Svetlane Makarovič. Pridobljeno 15. 2. 2018,
z: file:///C:/Users/Uporabnik/Desktop/Izvirnost_URN_NBN_SI_DOC-WO3KSONF. Pdf
Biography.com Editors (2014). Pridobljeno 18. 3. 2018, z:
https://www.biography.com/people/roald-dahl-9264648
Tolar, T. (2012). Pridobljeno 18. 3. 2018, z: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-
XFZMKMR6/54073c5e-a1b4-4090-b1de-d05d575e23b2/PDF
Matevc T.,Matevc G., in Strelec M. (2007). Pridobljeno 19. 3. 2018, z:
http://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman#.C5.BDivljenjepis
Kobe M. (1999). Pridobljeno 21.7. 2018, z: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-
XH028A7V/849f460c-47a1-4695-a35f-247383a1c73a/PDF