UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
DIPLOMSKO DELO
Marija Klobasa
Maribor, 2017
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
Diplomsko delo
PRIMERJAVA RAZLIČNIH VZGOJNIH KONCEPTOV ZA
PODROČJE PREDŠOLSKE VZGOJE
Mentorica: Kandidatka: doc. dr. Maja Hmelak Marija Klobasa
Maribor, 2017
Lektorica: Mateja Vdovič, prof. slovenščine Prevajalec: Nataša Podgoršek, prof. TJA
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri študiju in me spodbujali pri
pisanju diplomske naloge.
Posebno zahvalo bi namenila najprej svoji mentorici, profesorici doc. dr.
Maji Hmelak, ki mi je svetovala in dajala napotke, ki so me pripeljali do
cilja.
Zahvalo bi namenila tudi vrtcu Zg. Kungota, ki mi je omogočil, da sem
izvedla vse študijske obveznosti. Za prijetno in dobro sodelovanje bi se
želela zahvaliti tudi vzgojiteljicama Barbari Marhold in Vidi Grušovnik ter
tudi otrokom, brez katerih ne bi mogla izvesti nastopov.
Zahvaljujem pa se tudi svoji družini in družini mojega fanta, ki sta me pri
študiju spodbujali in tudi razumeli. Za spodbudne besede in razumevanje
se zahvaljujem tudi fantu, prijateljem in sošolkam.
Hvala.
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Marija Klobasa, roj. 2. 2. 1985 v Mariboru, študentka
Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja,
izjavljam, da je zaključno delo z naslovom Primerjava različnih vzgojnih
konceptov za področje predšolske vzgoje pri mentorici doc. dr. Maji
Hmelak avtorsko delo.
V zaključnem delu so korektno uporabljeni viri in literatura; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
Maribor, ______
POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Primerjava različnih vzgojnih konceptov za
področje predšolske vzgoje je teoretično diplomsko delo, kjer so v
ospredju primerjave med različnimi vzgojnimi koncepti, kot so vzgojni
koncepti v javnih vrtcih, Waldorfskem vrtcu, v vrtcu Marie Montessori in
vzgojni koncept Reggio Emilia. V nalogi so na kratko zapisani zgodovina
in začetki posameznega koncepta. Maria Montessori je bila pobudnica
Montessori pedagogike in je bila ustanoviteljica vrtca Montessori.
Friederich Fröbel je bil ustanovitelj predšolskih ustanov, kot jih poznamo
danes, in sicer v Sloveniji poznanih kot javni vrtec. Vzgojni koncept Reggio
Emilia izvira iz Italije, njegov ustanovitelj je bil Loris Malaguzzi in je
najmlajši koncept iz področja predšolske vzgoje, temelji pa na projektnem
delu otrok. Waldorfski vrtec je ustanovil Rudolf Steiner, posebnost tega
koncepta je, da izvira iz notranjosti človeka, natančneje je njegovo vodilo
antropozofija. V Montessori vrtcu temelji vzgojni koncept na mišljenju in
individualnosti vsakega posameznika. V javnem vrtcu se ravnajo po
Kurikulu, ki je izšel leta 1999. Nacionalni kurikularni svet za Vrtce je
nacionalni dokument, namenjen strokovnim delavcem vrtca. Struktura
prostorov je načeloma v vseh vrtcih enaka, razlikujejo pa se po
posebnostih, ki veljajo za posamezni koncept, na primer po barvi
prostorov, po obliki pohištva, po svetlobi v prostoru in podobno. Vsi
koncepti dajejo velik poudarek na sodelovanju s starši, razlikujejo pa se po
načinu uporabe igrač in drugih materialov, ki se nahajajo v igralnici. Vse te
oblike alternativnih vzgojnih konceptov so imele skupno izhodišče, vsi so
si želeli delati v dobro otrok, razlikovali pa so se po načinu dela, ki je
odvisno od koncepta, po katerem posamezni vrtec deluje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, Waldorfska pedagogika, pedagogika
Marie Montessori, javni vrtci, Reggio Emilia pristop, Waldorfski vrtci in
Montessori vrtci.
SUMMARY
The work entitled Comparison of different educational concepts for the
filed of early childhood is a theoretical work comparing different
educational concepts in public kindergardens, Waldorf kindergardens,
Maria Montessori kindergardens and the educational concept of Reggio
Emilia. The work contains a short history and the beginnings of each
concept. Maria Montessori was the initiator of Montessori pedagogy and
the founder of Montessori kindergardens. Friederich Fröbel was the
founder of kindergardens as we know them today under the name public
kindergarden. Reggio Emilia concept comes from Italy; its founder was
Loris Malaguzzi. His concept is based on children's project work. The
Waldorf kindergarden was founded by Rudolf Steiner. His concept is
based on the human soul, more exactly, on antropozophy. The Montessori
kindergardens are based on individuality of each person. Public
kindergardens are organized according to the Curriculum from 1999. The
National Curriculum for Kindergardens is an national document for
kindergarden educational staff. The rooms in kindergardens are similarly
organized in all kindergardens; they differ only by the colours, the shape of
the furniture, the natural light and so on. All concepts give a lot of
emphasis to cooperation with parents, but they use different toys and
different materials. All alternative educational concepts started from the
same starting point: to work for the child's benefit, but they differ on the
way of their work, which is related to the concept of the kindergarden.
Key words: early childhood, Waldorf pedagogy, Maria Montessori, public
kindergardens, Wladorf kindergardens, Montessori kindergardens
KAZALO
1 UVOD .................................................................................................. 1
2 NAMEN ............................................................................................... 3
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .............................................................. 3
4 METODOLOGIJA ................................................................................ 3
4.1 Raziskovalne metode.................................................................... 3
4.2 Uporabljeni viri .............................................................................. 3
5 OBRAVNAVA TEME ........................................................................... 3
5.1 Začetki predšolskih ustanov .......................................................... 3
5.1.1 Prve predšolske ustanove ...................................................... 4
5.1.2 Ideja in nastanek Montessori ustanove .................................. 5
5.1.3 Ustanovitev Waldorfskih ustanov ........................................... 6
5.1.4 Reggio Emilia ustanove .......................................................... 6
5.1.5 Primerjave in skupne značilnosti predšolskih ustanov ............ 7
5.2 Ideja in nastanek različnih vzgojnih ustanov na Slovenskem ........ 7
5.2.1 Ideja nastanka javnega vrtca .................................................. 8
5.2.2 Ideja nastanka vrtca Montessori ............................................. 8
5.2.3 Ideja nastanka Waldorfskega vrtca ........................................ 9
5.2.4 Ideja nastanka vključevanja elementov Reggio Emilia ......... 10
5.2.5 Primerjanje idej nastanka vzgojnih ustanov na Slovenskem 11
5.3 Struktura vrtcev ........................................................................... 13
5.3.1 Struktura javnega vrtca ........................................................ 13
5.3.2 Struktura vrtca Montessori ................................................... 14
5.3.3 Struktura Waldorfskega vrtca ............................................... 15
5.3.4 Struktura vrtca Reggio Emilia ............................................... 16
5.3.5 Primerjanje različnih struktur med posameznimi vrtci ........... 16
5.4 Struktura prostora v posameznem vrtcu ..................................... 17
5.4.1 Struktura prostora v javnem vrtcu......................................... 17
5.4.2 Struktura prostora vrtca Montessori ..................................... 22
5.4.3 Struktura prostora Waldorfskega vrtca ................................. 25
5.4.4 Struktura prostora Reggio Emilia vrtca ................................. 27
5.4.5 Primerjanje različnih struktur prostora v posameznem vrtcu 27
5.5 Struktura zunanjih vrtčevskih igrišč v posameznem vrtcu ........... 29
5.5.1 Struktura igrišča v javnem vrtcu ........................................... 29
5.5.2 Struktura igrišča Montessori vrtca ........................................ 30
5.5.3 Struktura igrišča Waldorfskega vrtca .................................... 31
5.5.4 Sruktura igrišča Reggio Emilia vrtca ..................................... 31
5.5.5 Primerjanje struktur zunanjih igrišč ....................................... 32
5.6 Načini vzgojno-izobraževalnega dela v posameznem vrtcu ........ 33
5.6.1 Metode dela v javnem vrtcu ................................................. 34
5.6.2 Značilnosti okolja Montessori ............................................... 35
5.6.3 Način dela v Waldorfskem vrtcu ........................................... 36
5.6.4 Temeljni koncepti Reggio Emilia .......................................... 38
5.7 Progam v posameznem vrtcu ..................................................... 39
5.7.1 Javni vrtec ............................................................................ 40
5.7.2 Montessori vrtec ................................................................... 41
5.7.3 Waldorfski vrtec .................................................................... 42
5.7.4 Reggio Emilia ....................................................................... 44
5.8 Igra in igrače v posameznem vrtcu ............................................. 44
5.9 Rutinske dejavnosti v posameznem vrtcu ................................... 46
5.10 Vloga in naloga vzgojiteljev ..................................................... 49
5.11 Sodelovanje s starši ................................................................ 50
5.12 Posebnosti pri posameznem vzgojnem konceptu .................... 53
SKLEP ..................................................................................................... 55
LITERATURA ........................................................................................... 57
KAZALO SLIK
Slika 1: Igralnica v 1. star. obdobju, Vrtec Zgornja Kungota .................... 18
Slika 2: Igralnica v 2. star. obdobju, Vrtec Zgornja Kungota .................... 19
Slika 3: Igralnica Montessori, 1. star. obdobje ......................................... 23
Slika 4: Igralnica Montessori, 2. star. obdobje(Prav tam). ....................... 24
Slika 5: Igralnica Waldorfski vrtec ........................................................... 26
KAZALO TABEL
Tabela 1: Prostorski program za vrtce ..................................................... 22
1
1 UVOD
Študij na pedagoški fakulteti ponuja znanje o predšolski vzgoji in vzgoji
otrok. Študij seznanja s spoznavanji različnih vzgojnih konceptov, ki bodo
v nalogi še podrobneje spoznani in opisani ter primerjani med seboj .
Predstavljeni in podrobneje raziskani bodo vzgojni koncepti v javnih vrtcih,
ki so najbolj poznani, prav tako bodo raziskani in opisani vzgojni koncepti
po Waldorfski in Montessori pedagogiki ter vzgojni koncept Regio Emilia.
V javnih vrtcih je cilj zagotoviti kvaliteto, ki je dostopna vsem otrokom vseh
družbenih slojev, ustvariti želijo dobro okolje za varno, zdravo bivanje
otrok. Zagotoviti želijo tudi zdrav razvoj telesnih in duševnih sposobnosti,
hkrati pa je njihov cilj izboljšanje življenja družin slovenskih otrok.
Slovenija z razvojem vrtcev izhaja iz evropskih priporočil in mednarodnih
organizacij, kurikulov, družboslovnih in humanističnih ved, ki imajo vpliv na
pojem otroštva in hkrati s tem vpliv na predšolsko vzgojo (Bela Knjiga,
2011).
Waldorfska pedagogika je zasnovana tako, da izvira iz srca in sega do
otrok. Vse dejavnosti na vseh področjih potekajo spontano brez kakršnega
koli vsiljevanja in zgodnjega poučevanja, določen imajo poseben način,
kako otroka vpeljati in usmeriti v dejavnost. Vzgojitelji morajo poznati
otroka in pa tudi njegovo družino, ki jo obiskujejo na domu, kar pomeni, da
vzgojitelj živi z otrokom in njegovo družino z dušo in telesom. Tako kot
javni vrtci so tudi Waldorfski vrtci razdeljeni na starostna obdobja, vendar
za razliko od javnih vrtcev, začnejo otroka spreminjati in usmerjati okrog
četrtega leta in vse do vstopa v šolo. V obeh obdobjih pa dajo velik
poudarek posnemanju vzgojitelja, zato je delo vzgojitelja in njegova
osebnost izrednega pomena za otroka (Devjak idr., 2008).
2
V javnih, Waldorfskih in prav tako v vrtcih Marie Montessori je predšolsko
obdobje razdeljeno na dve fazi, prva faza je od 1 do 3 let in druga faza je
od 3 do 6 let. Na razvoj otroka vpliva podzavestno vsrkavanje vtisov iz
okolja, v katerem otrok odrašča. Otrok prevzema stvari iz okolja preko
zaznavanja. Maria Montessori je dajala velik pomen otrokovem razvoju do
šestega leta starosti, ker se v prvih šestih letih izoblikuje otrokova
osebnost, ki ga bo spremlja celo življenje. Medtem ko odrašča v odraslo
osebo, si svojo osebnost le še izoblikuje, dopolnjuje in nadgrajuje na
različnih področjih. Delo otroka naj bi potekalo v tišini, ker otroci ljubijo
tišino, čeprav se nam ne zdi tako, ko gremo mimo otroškega igrišča,
vendar le v tišini bo otrokov um zares vsrkajoč duh, ki je potreben za
otrokov samorazvoj (Devjak idr., 2008).
Regigo Emilia je sodoben koncept, ki izhaja iz Italije, in se je začel
uveljavljati v 20. stoletju. Pri nas vrtca s tem vzgojnim konceptom še ni,
vendar se v nekaterih vrtcih po Sloveniji že uveljavljajo njegovi elementi.
Osnovno izhodišče tega vzgojnega koncepta je izhajanje iz otroka, vendar
imata vzgojitelj in starš prav tako pomembno vlogo in nista manj vredna.
Med seboj imajo odprto demokratično komunikacijo. Velika pozornost je
namenjena čutilom, ki so običajno zapostavljena, vendar imajo velik
pomen (Devjak idr., 2008).
3
2 NAMEN
Namen diplomske naloge je predstaviti različne vzgojne koncepte za
področje predšolske vzgoje in primerjati njihove podobnosti ter razlike.
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
H1: Otroci v Montessori in v Waldorfskem vrtcu uporabljajo drugačne
igrače kot otroci v javnem vrtcu.
H2: Vloga vzgojitelja v Waldorfskem vrtcu ima drug pomen kot vloga
vzgojitelja v Montessori vrtcu.
H3: V zasebnih vrtcih je sodelovanje vzgojitelja s starši pogostejše kot v
javnem vrtcu.
4 METODOLOGIJA
4.1 Raziskovalne metode
V diplomski nalogi bomo uporabili deskriptivno metodo proučevanja in
zbiranja dejstev, komparativno metodo primerjanja dejstev in klasifikacijo
proučevanja pojmov.
4.2 Uporabljeni viri
Uporabili bomo primarne in sekundarne vire.
5 OBRAVNAVA TEME
5.1 Začetki predšolskih ustanov
V nalogi bomo opisovali različne vzgojne koncepte in njihove pristope,
zato je prav, da na kratko opišemo zgodovino pobudnikov za njihove
začetke.
Iz zgodovine vemo, da so predšolske ustanove dokaj mlade in da so
nastajale ponekod v nekaterih državah zgolj iz potrebe po tem, da se
4
otroci brez doma umaknejo iz ulice, vendar kasneje so z razvojem nastale
to vzgojno-izobraževalne ustanove.
5.1.1 Prve predšolske ustanove
Ustanovitelj otroškega vrtca je bil Friederich Fröbel, ta vrtec je bil
namenjen predvsem otrokom pred vstopom v šolo. Prvi otroški vrtec je bil
ustanovljen v Blankenburgu na Turniškem v Nemčiji, kasneje so se
ustanovili tudi v večini drugih držav po svetu. Kot že zapisano so šolske
ustanove mlade, iz potrebe po skrbi, ki je bila bolj socialnega kot
vzgojnega pomena, so po svetu začele nastajati v drugi polovici 17.
stoletja. Med prvimi, ki je poudarjal, kako pomembna je predšolska vzgoja
in je tudi razčlenil njeno vsebino, je bil Jan Amos Komensky. Komensky je
razdelil vsako obdobje na šest delov, torej v šestletnem obdobju od rojstva
se je otrok moral naučiti, kaj so to čutila, govor, nekaj ročnih spretnosti ter
raznih predstav o svetu (Pavlič, 1991).
Kot že omenjeno je bil ustanovitelj prvega vrtca Fröbel, in sicer v Nemčiji v
drugi polovici 17. stoletja. Sledil mu je J. A.Komensky , ki je razčlenil
vsebino predšolske vzgoje in jo razdelil na obdobja oziroma na šest delov.
Od otrok je želel, da se naučijo, kaj so to čutila, govor, razne ročne
spretnosti in predstave o svetu (Pavlič, 1991).
V javnem vrtcu v Sloveniji se uporablja »Kurikulum za vrtce, to je
nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja,
ravnateljem, svetovalnim delavcem; je dokument, ki ob rabi strokovne
literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in
kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula
razvija in spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v
oddelku, organizacijo življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje«
(Kurikulum za vrtce, 1999).
5
5.1.2 Ideja in nastanek Montessori ustanove
Utemeljiteljica vrtca Montessori je bila Maria Montessori, ki je bila izjemna
zdravnica, znanstvenica, filozofinja, humanistka in navsezadnje dobra
pedagoginja. Delala je na različnih področjih, za katere se je izobraževala,
njena želja po pedagogiki se je porodila, ko se je zaradi raziskav, ki jih je
uporabila v diplomski nalogi, pogosto srečevala s pacienti na psihiatrični
kliniki, tam je prišla do prepričanja, da je problem duševne zaostalosti
pedagoškega izvora in ne psihičnega. Zaradi svojih domnev se je pričela
srečevati in delati z nekaterimi otroki in prišla do ugotovitve, da ti otroci
zelo hitro napredujejo pri učenju in razvoju. Tako je leta 1907 v San
Lorenzu pričela delati kot ravnateljica na enem vrtcu v revni četrti. Pri
svojem delu je uporabljala različne materiale, pri katerih je otroke
opazovala. Če je otroke material zanimal, jim ga je ponudila večkrat, če pa
so material zavračali in po njem niso preveč spraševali, je material
umaknila. Tako je nastala ideja, ki je značilna za naš Montessori vrtec in
se uporablja v vseh Montessori vrtcih po svetu (Devjak idr., 2008).
Maria Montessori ni imela namena ustvarjati pedagogike niti katere druge
metode, ampak je preprosto želela razumeti otroka, zato je z opazovanjem
prišla spoznanja, ki ji je spremenil pogled na svet (Montessori,
2011).Maria Montessori je pogosto opisana kot filozofinja, ki je postavila
otroka in njegovo individualnost v center. Maria Montessori je verjela v
notranje vrednote otroka. Zavzemala se je za svobodno učenje brez prisile
in kritiziranja. Verjela je da so nagrade in kazni škodljive za medsebojne
odnose ljudi, kajti otrok se mora učiti iz lastne motivacije in lastnega
zanimanja, ker to je v njihovi naravi in ne to, kar želimo odrasli
(Montessori, 1994).
Prvi vrtec po metodi Marie Montessori je nastal v Italiji in se je imenoval
hiša otrok oziroma Casa dei Bambini. Maria Montessori je v ta vrtec
prinesla razumevanje, prijaznost in skrb za otroke in njihovo prihodnost
(Pollard, 1991).
6
Prvi Montessori vrtec je pri nas, v Sloveniji začel delovati v Ljubljani leta
2002 v okviru Uršulinskega zavoda Ljubljana.
5.1.3 Ustanovitev Waldorfskih ustanov
Prva Waldorfska šola je nastala leta 1919 v Stuttgartu. Ustanovitelj je bil
Rudolf Steiner, ki jo je poimenoval po znamki cigaret, ki se je izdelovala v
tedanji tovarni, kajti prva šola je bila namenjena delavcem tovarne.
Utemeljitelj Waldorfske pedagogike je bil avstrijski filozof in antropozof dr.
Rudolf Steiner. Bistvo te pedagogike je navezanost vzgojitelja skozi
notranjost na otroka in enako otroka na vzgojitelja; skupaj iščeta stik drug
z drugim ter njegovo drugačnostjo, da bi skupaj našla tisti naj globlji
resničen notranji odmev, ki je drugačen od resničnostnega sveta (Pavlič,
1991).
Začetek prvega Waldorfskega vrtca v Sloveniji je bil leta 1990 v Ljubljani
(Polak Fištravec, 1999). »Leta 1993 v okviru Vzgojno varstvene
organizacije Oton Župančič, enota Kopitljaček, so začeli z delom prve
waldorfske vrtčevske skupine v Mariboru (prav tam, str. 11).«.
5.1.4 Reggio Emilia ustanove
Reggio Emilia pristop prav tako kot pedagogika Marie Montessori izvira iz
Italije. Ustanovitelj koncepta je bil Loris Malaguzzi v letu 1963. Pri nas
vrtca ni, se pa v nekaterih javnih vrtcih uvajajo koncepti Reggia Emilie.
Začetek tega koncepta je nastal tako, da so v italjanski vasici Villa Cella s
prodajo tanka, tovornjakov in konj, ki so jih zapustili Nemci, ter z
materialom od porušenih hiš zgradili vrtec. V tem vrtcu se je izvajala
vzgoja in varovanje, po kvaliteti naj bi bil med boljšimi. Pri uporabi tega
vzgojnega koncepta se ne uporablja nobena določena teorija (Devjak idr.,
2008).
7
Koncept Reggio Emilia je najsodobnejši koncept med vsemi, ki so opisani,
in prizadeval si je prevzgojiti otroke v kritične mislece. Ta koncept je
prepoznaven po vsej Evropi, bistvo tega koncepta je, da deluje povsem na
drugačen način od ostalih, razlika je v razumevanju otroka, vzgoji in
poučevanju (Devajk, in Batistič Zorec, 2011).
Velik poudarek dajejo na likovnem ustvarjanju in predvsem na
ustvarjalnosti otrok. Pomembna jim je tudi notranjost vrtca, ki naj bi bila
podobna čim bolj naravnemu okolju in domu, zato je v igralnicah teh vrtcev
veliko rastlin, svetlobe in ogledal.
5.1.5 Primerjave in skupne značilnosti predšolskih ustanov
Začetki predšolskih ustanov segajo v 17. stoletje natančneje v Nemčijo.
Skupno vsem je bilo varovanje otrok. Začetki predšolske vzgoje, kot jo
poznamo iz današnjih časov, in vseh štirih konceptov, ki jih opisujemo v
nalogi, segajo v 20. stoletje. Zanimivo je, da koncepta javnega vrtca in
Waldorfskega vrtca izvirata iz Nemčije, koncepta Marie Montessori in
Reggio Emilie pa iz Italije.
Vsem štirim vzgojnim ustanovam je skupno delo v dobro otrok; pri tem pa
so izbrali vsak svoj koncept, s katerim otrokom podajajo znanje in jim
omogočajo nadaljnji razvoj.
5.2 Ideja in nastanek različnih vzgojnih ustanov na Slovenskem
Kot že omenjeno je bila sprva ideja vseh vzgojnih ustanov na Slovenskem
in po svetu varovanje otrok, kasneje se je ta ideja nadgradila v kakovost
učenja, poučevanja in aktivnega preživljanja časa v predšolski ustanovi. Z
industrijsko revolucijo je pričelo naraščati tudi meščansko prebivalstvo, ki
je pomembno vplivalo na področje vzgoje in izobraževanja. Meščanstvo je
zahtevalo svobodno in humano vzgojo, upoštevanje individualnosti
posameznika, osnovno izobraževanje in predvsem uporabnost izobrazbe
(Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
8
5.2.1 Ideja nastanka javnega vrtca
V času Marije Terezije se je tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji
razvijala vzgoja in izobraževanje. V 18.stoletju je Marija Terezija zahtevala
obnovitev sirotišnic in v tem času je bilo v Ljubljani veliko otrok brez
staršev in posledično brez vzgoje in varstva. Prav tako se je v tem času
omenjal vrtec v Mariboru, kjer se je otroke naučilo črk, molitev in mirnega
obnašanja (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
Iz zgodovine lahko razberemo, da so bila v 18. stoletju odprta zavetišča in
sirotišnice, vrtci kot predšolske ustanove pa so se začele ustanavljati v 19.
stoletju na zasnovi Friderich Fröbla iz Nemčije. Pri nas, v Sloveniji so se
vrtci pričeli ustanavljati v drugi polovici 19. stoletja po vzgledu nemških
vrtcev, ki jih je zasnoval Friderich Fröbel. Prav tako so se začeli uveljavljati
privatni vrtci, ki so služili za potrebe premožnejših. Po drugi svetovni vojni
se je razvoj vrtcev stopnjeval in nadgrajeval v skladu razvijanja stroke iz
področja vzgoje in izobraževanja (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
Ideja za nastanek programa javnega vrtca izvira iz Kurikuluma za vrtce, ki
je nastal leta 1999 in je uradni nacionalni dokument za področje
predšolske vzgoje. Osnova Kurikula je v analizah, predlogih in rešitvah, te
so podane skozi celotni Kurikulum v obliki načel in ciljev, ki jih posamezni
vzgojitelj uporablja pri svojem delu. Namenjen je razumevanju in
doživljanju sveta celostno, zato se uporablja pojem Kurikulum in ne
program, ker je širši in celovitejši ter omogoča otrokom več možnosti za
doživljanje in sprejemanje sveta okrog sebe (Kurikulum za vrtce, 1999).
5.2.2 Ideja nastanka vrtca Montessori
Maria Montessori, idejna ustanoviteljice tovrstne pedagogike, je bila rojena
leta 1870 v mestu Chiarvalle v Italiji. Bila je hči očeta, ki je deloval v javni
službi, in matere, ki je bila dobro izobražena in usmerjena v prihodnost
(Lawrence, 1998).
9
Kot mlada in ambiciozna študentka je študirala na različnih fakultetah,
vendar so njeno pozornost pritegnili otroci, ki so bili razvojno moteni. V
dveh letih jih je s svojimi metodami pripravila tako daleč, da so lahko
vstopili v šolo kot vsi ostali otroci (Devjak idr., 2008).
V Montessori vrtcu temelji vzgojni koncept na mišljenju in individualnosti
vsakega posameznika. Svoje delo in ideje je nadaljevala v revni rimski
četrti, kjer je otrokom ponujala različne materiale za delo, ki so jih otroci
vedno znova in znova radi uporabljali in reševali tovrstne naloge, nekaterih
pripravljenih materialov pa se sploh niso dotaknili in teh ni nikoli več dala v
nadaljnjo uporabo (Devjak idr., 2008).
Marija Montessori je dobila idejo med opazovanjem otrok ob njihovem
delu. Otroci so ob delu uživali in želeli delati samostojno, brez vsakršne
pomoči. Medtem ko jih je opazovala je dobivala vedno nove ideje za
materiale, ki jih je dodajala. Vendar vseh novosti otroci niso sprejeli, zato
jih je umaknila in nikoli več ponudila. Otroci so pri nalogah imeli višjo
koncentracijo in večji notranji mir, zato niso iskali želje po zunanji avtoriteti.
Tovrstno delo z različnimi materiali je v otrocih vzbujalo notranji mir in
umiritev pri samem delu (prav tam).
5.2.3 Ideja nastanka Waldorfskega vrtca
Ustanovitelj Waldorfske pedagogike je Rudolf Steiner. Svojo idejo za
nastanek je razvijal iz »tridelnosti družbenega reda«. Odraslim bi dejal, da
naj se spoznajo v telesu, duši in duhu, če to razčlenimo, bi pomenilo, da
naj se vsak človek spozna v skladnosti trojne človeške narave, kaj
mislimo, kaj si želimo in kaj je naša volja (Edmunds, 1991).
Waldorfska vzgoja je nastala leta 1919 v Stuttgartu. Pri , v Sloveniji je
začetek segal v Ljubljano, prvi tovrstni vrtec je bil ustanovljen leta 1990.
10
V Waldorfskem vrtcu je osnova antropozofija. Antropozofija je
duhovnoslovna znanost in modrost, ki človeka pojmuje kot celovito
kozmično bitje, za katerega pomeni, da bistvo izhaja iz duhovnih, duševnih
in fizičnih sil (Edmunds, 1991). Duhovna znanost marsikje naleti na
nasprotja, kajti izhajanje samo iz duhovne znanosti bi lahko izkoristili
skrajneži in konservativci kot slabost tega človeka. Vendar vzgajanje skozi
duhovno znanost pomeni, da si bo nekdo poiskal naloge, ki so temu
primerne in si ne bo zastavljal nekih višjih nedosegljivih ciljev. V tem je
bistvo duhovne znanosti (Steiner, 1994).
Ideja te priljubljene vzgoje je drugačnost, ki si je ljudje v hitrem tempu in
slogu življenja želimo. Ta drugačnost naj bi naše otroke pomirjala in jim
omogočala normalno družinsko življenje brez razpadanja doma in njene
družine. Vsak otrok naj bi imel otroštvo, ki si ga zasluži, brez zgodnjega
poučevanja in siljenja intelektualnosti. Zato ima waldorfska vzgoja razlike
med zgodnjim otroštvom in poznim otroštvom in prav tako se potem po
posameznih obdobjih razvoj otrok razčlenjuje v šolskem obdobju
(Edmunds, 1991).
Za vsakega predšolskega otroka je pomembno, da je njegov razvoj v
skladu z njegovo zrelostjo in intelektualnostjo. Otrok se k ničemer ne sili in
ne pričakuje od njih, da bodo znali čim prej pisati in brati, ampak se jim
pusti čas, da otrok to sam izrazi, ko je njegov um dovolj zrel.
5.2.4 Ideja nastanka vključevanja elementov Reggio Emilia
Ustanovitelj koncepta Reggio Emilia je Loris Malaguzzi. Vendar sam
začetek tega koncepta sega v leto 1945, Loris Malaguzzi, kateremu
dandanes prepisujemo ta koncept, je dobil idejo po letu 1983 na otroški
razstavi v Stockholmu, kjer so otroci razstavljali risbe, slike, fotografije,
kipce, makete in podobno. Razstava je požela velik uspeh po svetu in
prinesla svež veter na področje vzgoje (Devjak idr., 2008).
11
V vrtcu Reggio Emilia temelji vzgojni koncept na raznih projektih, kjer
sledijo otrokom in ne programom (Devjak idr., 2010).
Pri nas v Sloveniji še ni vrtca, ki bi deloval po tem vzgojnem konceptu, je
pa vrtec v Dolenjskih Toplicah, kjer uvajajo v svoje delo elemente Reggia
Emilie.
Vrtec Reggio Emilia je vpet v kulturo okolja. To pomeni da ideja vrtca
ustvarja in izraža kulturo. Vrtec ustvarjajo otroci, vzgojitelji in starši. V njem
se srečujejo starši z otroki, kjer skupaj soustvarjajo delijo in izmenjujejo
svoje znanje ter ideje. Vrtec je prostor, ki je namenjen vsestranski uporabi
v dobro otrok in njihovih družin. Vrtec ni samo prostor, je okolje, v katerem
poteka večsmerna komunikacija med ljudmi, ki jih druži njihovo največje
bogastvo – otroci (Devjak idr., 2008).
5.2.5 Primerjanje idej nastanka vzgojnih ustanov na Slovenskem
Vsem vzgojnim ustanovam po svetu in v Sloveniji je skupno to, da si
prizadevajo najboljše za dobrobit vseh otrok. Skupno jim je tudi, da so
nastale zgolj iz potrebe po varovanju otrok, kasneje pa se je iz varovanja
na posameznem konceptu razvilo nekaj več, po čem se tudi razlikujejo
posamezni koncepti in idejne zasnove teh vrtcev in vzgojnih konceptov, o
katerih govorimo v nalogi.
Javni vrtec zajema iz vsake posamezne ideje le najboljše, kajti Kurikulum
za vrtce je napisan tako odprto, da vzgojiteljem dovoljuje široki spekter
dela na najrazličnejše načine, vendar veliko je odvisno od posameznih
vzgojiteljev, koliko so seznanjeni s posameznim konceptom in koliko so
pripravljeni vložiti v neko delo, ki je lahko drugačno ali podano na
drugačen način in tako za posamezne otroke lažje razumljivo.
12
Glavna ideja Kurikuluma za vrtce je, da otrok svet doživlja celostno, da gre
od abstraktnega h konkretnemu in da se pri tem upoštevajo vse razvojne
značilnosti in individualnost posameznega otroka.
Ideja dela po metodi Marie Montessori je delo z materiali. Materiali se
imenujejo vsi pripomočki, s katerimi se otrokom ponuja nova znanja. V
javnem vrtcu se njenim materialom reče didaktične igrače. Posebnost
njenih materialov je, da pri otrocih vzbujajo mir in s tem se zmanjša želja
po zunanji avtoriteti, ki v otroku vzbuja dražljaje. Pri svoji ideji je
upoštevala tudi to, da so materiali otrokom ves čas na voljo in lahko po
njih posežejo kadar koli začutijo potrebo po takšnem ali drugačnem delu.
Njena ideja je dobra tudi z vidika, da se otrok v nič ne sili, ampak jih delo
samo po sebi pritegne.
Waldorfski vrtec ima sam po sebi že poseben specifičen način dela, ki se
razlikuje od ostalih. Njegova ideja je prav tako posebna kot v ostalih
primerih. Waldorfski vrtec želi, da ima otrok drugačnost, drugačnost v tem
pomenu, da ima vsak otrok družinsko življenje, ki je v današnjem hitrem
času vedno bolj oddaljeno od nas. V Waldorfskem vrtcu se otroka v nič ne
sili, počaka se na njegovo zrelost, pripravljenost na določeno nalogo, ni
jim pomembno, kdaj otrok začne pisati in brati, pomembno je, da je otrok
dovolj zrel in v skladu s svojim telesom, duhom pripravljen za učenje.
Pri konceptu Reggia Emilia pa je ideja že v osnovi drugačna od ostalih. Pri
njih gre za idejo druženja in skupnega soustvarjanja družine, vzgojiteljev in
otrok ter vpetost v družbeno okolje.Ideja tega koncepta je projektno delo,
ki si ga izmislijo otroci in starši, vzgojitelji pa so tisti, ki jim pomagajo do
skupnega soustvarjanja in uresničitev teh idej. Vrtec jim služi kot prostor,
kjer svoje ideje uresničijo in jih tudi razstavijo.
13
5.3 Struktura vrtcev
Struktura vrtcev in struktura za prostorov v vrtcih mora izpolnjevati pogoje
za prostor, ki je določen v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja. Tako morajo imeti vsi vrtci za opravljanje vzgoje in
izobraževanja zagotovljene strokovne delavce s predpisano izobrazbo ter
prostor in opremo, ki jih določi minister in zakon.
Predpisane pogoje morajo izpolnjevati tudi zasebni vrtci, ki izvajajo
programe po posebnih pedagoških načelih (Zakon o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012).
5.3.1 Struktura javnega vrtca
Javni vrtec je ustanovljen kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali kot
organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda (Zakon o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 7. člen).
Izvajalci predšolske vzgoje v javnem vrtcu so vrtci in zasebniki, ki lahko z
določenim zakonom predšolsko vzgojo opravljajo tudi na domu (Zakon o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 6. člen).
Na področju vzgoje in izobraževanja se organizira javna mreža, ki je
sestavljena iz javnih vrtcev, javnih šol, zasebnih vrtcev in zasebnih šol, ki
imajo pridobljeno koncesijo za opravljanje dejavnosti. Javna mreža
pomeni za starše in otroke, da je dostopna vsem in omogoča izbiro
programa za predšolske otroke. Otrokom s posebnimi potrebami mora
javna mreža prav tako zagotoviti vzgojo, varstvo in izobraževanje. Merila
za javno mrežo določi Vlada Republike Slovenije, pri čemer upošteva
število in starost otrok, poselitev in razvojne posebnosti posameznega
območja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
2012, 11. člen).
14
Programi, ki jih opravljajo, so javno veljavni programi, in sicer program za
predšolske otroke in prilagojeni programi za predšolske otroke s
posebnimi potrebami. Vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi
potrebami se lahko izvaja po javno veljavnih programih, ki jih določa
Zakon o vzgoji in izobraževanju (Zakon o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja, 2012, 9. člen).
Vsi javni vrtci morajo imeti izpolnjene pogoje, ki jih predpisuje zakon.
Izpolnjene morajo imeti tri pogoje, da imajo zagotovljene strokovne
delavce, ki imajo ustrezno izobrazbo, prostor in opremo. Vse te tri stvari
določi minister za šolstvo v skladu z zakonom pooblaščene zbornice
(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 23.
člen).
5.3.2 Struktura vrtca Montessori
Vrtec se lahko ustanovi kot vzgojno izobraževalni zavod ali kot
organizacijska enota zavoda, če z zakonom ni drugače določeno (Zakon o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 7. člen).
Zasebni vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, morajo
izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrtcu (Zakon o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 33. člen).
Vrtec Montessori opravlja svojo dejavnost na podlagi koncesije. Koncesijo
si lahko pridobi vsak, ki izpolnjuje ustrezne pogoje za upravljanje javne
službe. Vsak zasebnik, ki se odloča za pridobitev koncesije, mora
izpolnjevati pogoje, ki omogočajo javni veljavni program. Postopek
pridobitve koncesije poteka na podlagi javnega razpisa, kjer se lahko vsak
posameznik prijavi in nato pod ustreznimi pogoji koncesijo dodeli lokalna
skupnost. Če je koncesija odobrena, se sklene pisna pogodba, kjer
koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti
15
(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 73.,
74.. in 75. člen).
Pogoji, ki veljajo za javne vrtce, veljajo tudi za zasebnike, tako morajo tudi
vrtci zasebniki izpolnjevati enake pogoje, kot veljajo za javno veljavne
programe. To pomeni, da mora vrtec Montessori, ki deluje po posebnih
pedagoških načelih, izpolnjevati enake pogoje, kot jih izpolnjuje javno
šolstvo (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012,
104. člen).
5.3.3 Struktura Waldorfskega vrtca
Takšni pogoji, kot veljajo za zasebni vrtec Montessori, veljajo tudi za
Waldorfski vrtec, ker oba delujeta po posebnih pedagoških načelih.
Tako se Waldorfski vrtec ustanovi kot vzgojno izobraževalni zavod ali
organizacijska enota, če zakon ne določa drugače (Zakon o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 7. člen).
Prav tako mora izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrtcu
(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 33.
člen).
Svojo dejavnost opravlja na podlagi koncesije, ki si jo pridobi z
izpolnjevanjem ustreznih pogojev za upravljanje javne službe. Da si
pridobijo koncesijo za opravljanje dejavnosti, morajo izpolnjevati pogoje za
javno veljavni program. Koncesija se pridobi na podlagi javnega razpisa,
kjer se lahko vsak posameznik ali zavod prijavi in nato pod ustreznimi
pogoji koncesijo dodeli lokalna skupnost, kjer se sklene tudi pisna
pogodba med tistim, ki zaprosi za koncesijo in tistim, ki koncesijo tudi
odobri. V pogodbi se izmenjajo medsebojne pravice in obveznosti obeh
pogodbenikov (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja, 2012, 73.,74. in 75. člen).
16
5.3.4 Struktura vrtca Reggio Emilia
Vrtca Reggio Emilia v Sloveniji še ni, nekateri posamični vrtci vpeljujejo
določene elemente tega vzgojnega koncepta. Prav tako je Reggio Emilia
koncept, ki deluje po posebnih pedagoških načelih, zato bi pri ustanovitvi
tega vrtca v Sloveniji veljali enaki pogoji, kot jih predpisuje Zakon o vzgoji
in izobraževanju za vse posamezne vrtce, ki si pridobijo koncesijo za
delovanje.
5.3.5 Primerjanje različnih struktur med posameznimi vrtci
Primerjava struktur posameznega vrtca, natančneje struktur ustanovitve,
nadaljnje predstavitve struktur bo sledila v nadaljevanju naloge, kjer bo
med drugim podrobneje predstavljena struktura prostora, zunanjih igrišč in
programa posameznega vrtca.
Vsaka ustanovitev posameznega vrtca po katerem koli pedagoškem
načelu izhaja iz javnega vrtca, vzgojno izobraževalnega zavoda. Vsi
zasebni vrtci po posebnih pedagoških načelih morajo upoštevati javno
veljavni program v javnem vrtcu.
Struktura posameznega prostora v vrtcu je določena z Zakonom o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Vsi vrtci morajo imeti
zagotovljene strokovne delavce, prostor in opremo, ki jo določil minister z
zakonom. To velja za vse vrtce – tudi tiste, ki delujejo po posebnih
pedagoških načelih.
Dodatnih možnosti glede ustanovitve in delovanja od posameznega vrtca
do posameznega vrtca ni. V naši državi, v Republiki Sloveniji, veljajo enaki
pogoji za vse, vsi in vsak posameznik si lahko pridobijo koncesijo, ki jim jo
odobri lokalna skupnost, razlika je samo v pedagoškem načelu
posameznega vrtca.
17
5.4 Struktura prostora v posameznem vrtcu
Struktura prostora je razporeditev prostora posameznega vrtca. Vsak vrtec
ima svojo specifično razporeditev, vendar mora vsaka razporeditev
ustrezati standardom, ki jih predpisuje Zakon o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja.
Prostor vrtca je stavba in zemljišče. Stavba je prostor, v katerem poteka
predšolska vzgoja. Vrtec ima igralne površine, ki so delijo na notranje in
zunanje. Vsaka površina je namenjena vzgojnim dejavnostim (Uradni list
Republike Slovenije, 2000, 2. člen).
Pod notranje površine prostora vrtca štejemo prostore za otroke prvega in
drugega starostnega obdobja ter skupne prostore. Drugi prostori so
namenjeni za strokovne delavce, upravni prostori, gospodarski prostori in
komunikacijske poti (Uradni list Republike Slovenije, 2000, 16. člen).
5.4.1 Struktura prostora v javnem vrtcu
Prostor v javnem vrtcu je prilagojen za starejšo in mlajšo skupino otrok, to
pomeni, da se posamezne igralnice med seboj razlikujejo. Organizirane so
tako, da omogočajo delo v manjših skupinah in po kotičkih. Vrtec ima
velike in široke hodnike, v katerih so garderobe, vsak otrok ima z imenom
in priimkom označeno svoje mesto v garderobi, v nekaterih vrtcih imajo
označena mesta z različnimi motivi. Hodniki so veliki, ker so namenjeni
medsebojnemu druženju. Na hodniku, ki je ločen za prvo starostno
obdobje, je tudi previjalna miza. Vrtec ima svojo telovadnico, kjer je
otrokom omogočena gibalna dejavnost, telovadnico se velikokrat izkoristi
za skupno druženje ob različnih lutkovnih prestavah ali druženju s starši.
Igralnice so narejene tako, da imajo različne kotičke. Tako vsaka igralnica
vsebuje: kotiček za dom, v katerem je kuhinja, lutkovni kotiček, kotiček za
jezik, matematiko, glasbo in za likovne dejavnosti. Kotički so dobro
razporejeni, vendar preveč odprti in tako otrokom nudijo manj prostora za
18
zasebnost. Vrtec ima skupno igralnico, v kateri se otroci združujejo ob
prihodu in odhodu iz vrtca. V vrtcu je tudi večnamenski prostor – knjižnica,
ki omogoča umik v zasebnost in branje knjig. Sanitarije in umivalnica so
izven igralnic in si jih delita dve skupini otrok. V mlajši skupini so sanitarije
in umivalnica narejene tako, da je omogočen prehod iz igralnice v
umivalnico in tako tudi v stranišče. V igralnicah, kjer so otroci prvega
starostnega obdobja, je narejen tudi podest z blazino, ki omogoča
druženje otrok, ki še ne hodijo. V igralnicah prvega starostnega obdobja
so previjalne mize. Iz vsake igralnice je omogočen izhod na teraso, ki
omogoča skupno druženje otrok posameznega starostnega obdobja. Iz
terase je omogočen prehod na vrtčevsko igrišče, na katerem so različna
igrala: tobogani, vlakci, različne gugalnice, igrala, ki omogočajo otrokom
možnost plezanja, peskovniki in podobno. Razlika med starejšimi in
novejšimi vrtci je v tem, da nekateri starejši vrtci nimajo možnosti prehoda
iz igralnice na teraso ali da so v več nadstropjih, drugače pa so si bolj ali
manj podobni.
Na Sliki 1 je prikazan del igralnice za prvo starostno obdobje. V igralnici je
privzdignjen del pokrit z blazino, namenjen igri otrok, otroci imajo tudi
nizke odprte police, na katerih lahko dostopajo do igrač.
Slika 1: Igralnica v 1. star. obdobju, Vrtec Zgornja Kungota
19
Na Sliki 2 je igralnica drugega starostnega obdobja, natančneje igralnica
predšolske skupine. Mize so višje in vse enake velikosti. Visoke omare so
namenjene vzgojiteljem, nižje so za otroke, kjer si otrok lahko sam vzame
igračo s police. Vidne so tudi prazne police, ki so namenjene razstavi
risbic. Velika balkonska okna so namenjena izhodu na teraso. Igralnica je
zasnovana po kotičkih.
Slika 2: Igralnica v 2. star. obdobju, Vrtec Zgornja Kungota
Struktura mora biti bolj ali manj enaka v vseh vrtcih, ker je tako predpisano
z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja.
Pod strukturo prostora štejemo vse prostore v vrtcu. Igralnica je prostor,
kjer poteka vzgojna dejavnost, torej matični prostor vsake skupine,
osrednji prostor je večji prostor, ki je namenjen skupnim dejavnostim in
druženju med vzgojitelji, otroci in starši. Nekateri vrtci imajo še dodaten
prostor za dodatne vzgojne dejavnosti, v tem prostoru se združijo otroci iz
vseh oddelkov, različnih starosti, ki obiskujejo dodatno dejavnost. Vsak
vrtec ima tudi prostor, ki je namenjen športnim dejavnostim otrok iz vseh
oddelkov (Uradni list Republike Slovenije, 2000, 18. člen).
20
Pod prostore prvega in drugega starostnega obdobja štejemo garderobo,
igralnico, sanitarije in teraso ob igralnici. Skupni prostori je osrednji
prostor, ki lahko služi tudi kot telovadnica, dodatni prostor in prostor za
individualno delo z otroki – to so otroci, ki potrebujejo svetovanje ali
dodatno pomoč in sanitarije (Uradni list Republike Slovenije, 2000, 19.
člen).
Oprema v javnem vrtcu je običajno v barvi bukve. Omare segajo vse do
stropa, mize so običajno večje – najmanj za štiri otroke na eno mizo.
Otroci imajo veliko izbiro kotičkov, ki vsebujejo različne možnosti za
igranje – od doma, frizerja, zdravnika, tehničnega kotička in še bi se našel
kakšen (Devjak idr. 2008).
V priloženi tabeli so natančno prikazane površine posameznega prostora v
m2 na otroka . V Tabeli 1 so podatki za primer vrtcev, ki imajo od dva do
šest oddelkov. Če ima vrtec šest oddelkov, torej 132 otrok, potem znaša
površina igralnic za otroke 252 m2, površina osrednjih prostorov in
telovadnice 114 m2 in dodatni prostori za dejavnosti otrok 30 m2. Tako
zavzemajo igralni prostori 396 m2, to je na posameznega otroka 3 m2.
Pod ostale prostore vrtca štejemo: sanitarije za otroke (58 m2) in
garderobe za otroke (48 m2). Skupni prostori za otroke so: prostor za
individualno delo z otroki (8 m2), shramba za rekvizite (10 m2) in sanitarije
za otroke na igrišču (4 m2). Skupni prostori za strokovni del (35 m2),
prostor za vodjo enote (10 m2), prostor za svetovalnega delavca (12 m2),
kabinet za vzgojna sredstva in pripomočke (12 m2), shramba za vrtna
igrala (10 m2) in sanitarije (6 m2). Upravni prostori: ravnatelj (16 m2),
administracija (12 m2), računovodstvo (9 m2), arhiv (8 m2) in sanitarije (3
m2). Gospodarski prostori so: lastna kuhinja (110 m2), pralnica (10 m2) in
ostalo (40 m2). Prostori za komunikacije (123 m2).
.
21
Skupna površina vseh ostalih prostorov znaša 421 m2 in skupna površina
vrtca za vse prostore, če ima vrtec šest oddelkov je 940 m2, kar znese na
posameznega otroka 7,1 m2.
22
Tabela 1: Prostorski program za vrtce
PROSTORSKI PROGRAM ZA VRTEC (minimalne neto zazidane površine v m2)
-------------------------------------------------------------------------------
Število oddelkov 2 3 4 5 6
-------------------------------------------------------------------------------
Normativno število otrok 44 66 88 110 132
-------------------------------------------------------------------------------
A) IGRALNI PROSTORI
1. Igralnica za otroke 84 126 168 210 252
2. Osrednji prostor in športna igralnica 56 56 76 95 114
3. Dodatni prostor za dejavnosti otrok 0 16 20 25 30
-------------------------------------------------------------------------------
A) SKUPAJ 140 198 264 330 396
m2/otroka 3,2 3 3 3 3
-------------------------------------------------------------------------------
B) OSTALI PROSTORI
a) Prostori za otroke
4. Sanitarije za otroke 22 33 40 51 58
5. Garderobe za otroke 16 24 32 40 48
b) Skupni prostori za otroke
6. Prostor za individualno delo z otroki 8 8 8
7. Shramba za rekvizite 8 8 10 10 10
8. Sanitarije za otroke na igrišču 2 2 4 4 4
c) Prostori za strokovne delavce
9. Skupni prostor za strokovne del. 25 25 35 35 35
10. Prostor za vodjo enote 10 10 10 10 10
11. Prostor za svetovalnega delavca 12 12 12 12 12
12. Kabinet za vzgojna sredstva in prip. 9 9 9 12 12
13. Shramba za vrtna igrala 5 5 10 10 10
14. Sanitarije 3 3 3 6 6
d) Upravni prostori
15. Ravnatelj 16
16. Administracija 12
17. Računovodstvo 9
18. Arhiv 8
19. Sanitarije 3
d) Gospodarski prostori
20. Lastna kuhinja 40 50 80 100 110
21. Pralnica 8 8 10 10 10
22. Ostalo 20 30 30 40 40
-------------------------------------------------------------------------------
B) SKUPAJ 180 219 293 348 421
-------------------------------------------------------------------------------
C) KOMUNIKACIJE SKUPAJ 48 63 84 102 123
-------------------------------------------------------------------------------
A) B) C) SKUPAJ 368 480 641 780 940
m2/otroka 8,4 7,3 7,3 7,1 7,1
(Uradni list Republike Slovenije, 2000.)
5.4.2 Struktura prostora vrtca Montessori
Vrtec Montessori je zasebni vrtec, ki deluje po posebnih pedagoških
načelih in je priznan kot mednarodni vrtec. Ker je zasebni vrtec mora v
postopku vpisa v razvid izkazati ustreznost prostorov, v katerih se bo
izvajala dejavnost, za ustreznost prostorov veljajo enaki pogoji kot za javni
vrtec. Prostori morajo biti namenjeni predšolski vzgoji, namembnost je
23
razvidna iz uporabnega dovoljenja (Zakon o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja, 2012).
Vsaka igralnica je do polovice v steklu. Igralnica je razporejena na kotičke,
za vsako področje je svoj kotiček. Police in omare so odprte in naložene z
materiali, materiale si lahko otrok kadarkoli vzame. Vsak otrok ima v
igralnici svoj predalček, kjer ima svoje stvari potrebne za delo. Iz vsake
igralnice je možnost izhoda v toaletne prostore, prav tako je možnost
izhoda na odprto pokrito teraso. Prostor, kjer otroci počivajo, je ločen od
igralnice in malenkost zatemnjen.
Na Sliki 3 je prikazana Montessori igralnica za prvo starostno obdobje.
Visoke omare so namenjene vzgojiteljem, vse ostale površine so v višini
otrok. Pohištvo je na prvi pogled podobno, kot ga imamo doma. Vidimo
pomivalno korito s pipo in ob strani zloženo posodo ter voziček, s katerega
si otroci postrežejo hrano. Stoli in mize so dovolj velike, da lahko otrok
udobno sedi. Na steni je tudi ura in na polici radio.
Slika 3: Igralnica Montessori, 1. star. obdobje
(Vrtec Kamenček poln otroškega smeha, 2011).
24
Na Sliki 4 je igralnica drugega starostnega obdobja vrtca Montessori. Vsa
oprema pohištva je v višini otrok. Na policah so naloženi različni materiali,
ki si jih lahko otrok kadar koli vzame in z njimi dela.
Slika 4: Igralnica Montessori, 2. star. obdobje(Prav tam).
Tako kot javni vrtec mora imeti tudi Montessori vrtec zagotovljene vse
potrebne prostore za bivanje otrok prvega in drugega starostnega
obdobja. Pod prostor spada garderoba, igralnica, sanitarije, terasa ob
igralnici in skupni osrednji prostor, zagotovljen mora imeti tudi prostor za
individualno delo z otroki (Uradni list Republike Slovenije, 2000, 19. člen).
Prostori so enaki kot v javnem vrtci, vendar pa se njihova drugačnost vidi v
malenkostih, kot je oprema vrtca, na primer omare v velikosti otrokove
višine in odprte police .
Za Montessori je značilno podzavestno vsrkavanje vtisov iz okolja, v
katerem otrok živi. Zato so vsi prostori zelo urejeni in organizirani v vseh
pogledih. Po mnenju Marie Montessori se otrok ne uči, ampak pridobiva in
nadgrajuje znanje in osebnost ob izkušnjah v odnosu s prostorom, stvarmi
in drugimi ljudmi (Devjak idr., 2008).
Sam prostor je oblikovan s štirimi stenami, bistvo, kar ga naredi popolnega
ali drugačnega, je njegova vsebina.
25
Okolje Montessori se lahko pripravi kjerkoli, saj ne zahteva razkošja.
Pomembna jim je varnost, čistoča, toplota in svetloba. Sam prostor je
opremljen zelo skromno, s preprosto opremo, ki ustreza otrokovi velikosti.
Dovolj velike mize, pri katerih otrokovi komolci dosežejo površino mize,
stoli dovolj veliki, da otrok doseže tla, police v višini, da otrok vidi njihovo
vsebino, tudi vsebino steklenice na najvišji polici, spodnji deli polic so
zapolnjeni s predali, saj ima vsak otrok svoj predal, knjižni kotiček s
knjižnimi omarami in foteljem za prijetno in udobno branje, slike na steni,
vaze na vsaki mizi, tudi na odrasle niso pozabili, tako ima vsak odrasel
svoj prostor za pripomočke in stol, ki si ga lahko premakne k otrokovi mizi.
Vse površine so lesene, iz mehkega lesa brez trdih vogalov, in v beli barvi,
materiali so takšni, ki omogočajo lahkotno čiščenje in so vodoodporni
(Devjak idr., 2008).
5.4.3 Struktura prostora Waldorfskega vrtca
Waldorfski vrtec spada pod zasebni vrtec s posebnimi pedagoškimi načeli,
tako kot vrtec Marie Montessori. Zato mora imeti tudi Waldorfski vrtec
zagotovljene takšne prostore, kot jih narekuje zakonodaja organizacije in
financiranja vzgoje in izobraževanja.
26
Slika 5: Igralnica Waldorfski vrtec
(Waldorfski vrtec Studenček Sofijin izvir Maribor, b. l.).
Tudi pri Waldorfskem vrtcu ne gre za razlike v prostoru. Vrtec ima
garderobo, igralnico, sanitarije, teraso, skupni prostor in prostor za
individualno delo, vse to, kar predpisuje zakonodaja, to, kar ločuje vrtec od
ostalih, pa je njegova oprema.
V večino Waldorfskih vrtcev vstopijo otroci nekje okrog tretjega leta
starosti in vse do vstopa v šolo. Razdeljeni so v mlajšo in starejšo skupino,
vendar se med seboj ob raznih priložnostih tudi družijo. V Waldrofskem
vrtcu je pomembno delovanje, zato so prostori urejeni tako, da
zagotavljajo ustrezno okolje, ustrezne fizične razmere za dejavnosti ter
ustrezne možnosti za ponavljanje, posnemanje vzorcev. Igra v
Waldorfskem vrtcu vključuje slikanje, modeliranje, kuhanje, šivanje,
grajenje, izdelovanje stvari in vsega, kar lahko posnemajo od dela
vzgojiteljev. Stene so popleskane s svetlimi in naravnimi barvami, pohištvo
je vse leseno in zaobljeno, starinskega in naravnega videza. Življenje v
tem vrtcu lahko primerjamo z življenjem doma v družini, kjer je radost in
delovno vzdušje družine (Devjak idr., 2008).
27
5.4.4 Struktura prostora Reggio Emilia vrtca
Vrtec naj bo prostor, ki izraža in ustvarja kulturo, naj bo živ organizem,
odprt v okolje (Devjak idr., 2012, str. 51).
Pri konceptu Reggio Emilia so mnenja, da je prostor tako pomemben kot
tretji vzgojitelj. Vrtec omogoča stike med odraslimi in otroci ter jim daje
občutek, da so del okolja. Prostor mora zagotoviti tako socialno kot
psihično varnost. Posebnost vrtcev Reggio Emilia je pritlična zgradba
obdana z veliko okni, ki nudijo svetlobo in tako dajejo večji občutek zlitja z
naravnim okoljem. Notranjost je obdana z veliko zelenja, rož, stene so pa
popleskane v belo. Otrokom dajejo priložnost za raziskovanje ogledala, ki
visijo iz stropa ali so obešena na stenah. Otrok ima možnost, da opazuje
in raziskuje sebe v različnih položajih in mimiki obraza. Iz sten visi veliko
panelov, ki so plod otroškega dela in raznih projektov. Igralnica je
razdeljena na kotičke, vendar je pri vsakem kotičku še mini atelje, možnost
za otroško ustvarjanje. Vsak kotiček igralnice je izkoriščen, tudi prostor za
spanje je v igralnici, vendar dvignjen nad igralnimi kotički. Igralnica je
razdeljena na dva dela, v del, v katerem je vedno vzgojitelj, drugi del pa je
namenjen umik otroku v zasebnost, vstran od vzgojitelja. Vsak otrok ima v
igralnici svoj predal in svoj mini atelje za ustvarjanje. Tako kot ostali vrtci
ima tudi vrtec Reggio Emilia svoj osrednji prostor, ki je namenjen druženju.
Med prehodom iz igralnice v osrednji prostor je atelje, ki služi razstavi
izdelkov. V tem prostoru je posebnost, da lahko otroci ustvarjajo skupaj s
pravimi umetniki iz akademije. V tem prostoru se uresničijo vsi projekti, ki
so si jih otroci zamislili. Na vhodu v vrtec nas opozorijo s svojimi obvestili,
da je vrtec v celoti vizualiziran, kar pomeni, da nam vsak centimeter
prostora, sten nekaj sporoča (Devjak idr., 2012).
5.4.5 Primerjanje različnih struktur prostora v posameznem vrtcu
Če vse štiri vrtce primerjamo med seboj po strukturi notranjih prostorov,
kaj hitro ugotovimo, da je struktura prostora v vseh vrtcih bolj ali manj
28
podobna. Vsi vrtci vsebujejo garderobo, kjer si otrok ob prihodu v vrtec
odloži svoje stvari, se preobuje in preobleče, velike hodnike, ki so
namenjeni druženju ali prostoru za gibanje oziroma telovadnico, matično
igralnico z ustrezno opremo glede na starostno obdobje, prostor za
individualno delo ali umik v osamo, skupne prostore, sanitarije in prostore,
namenjene strokovnim delavcem.
Vendar pa so stvari, ki so specifične za določen vrtec in ga delajo
drugačnega od drugih. Javni vrtec je lahko zgrajen tudi nadstropno,
medtem ko vrtec Reggio Emilia vsebuje samo pritlične prostore. V javnem
vrtcu je oprema običajno v barvi lesa, omare so visoke in segajo do
stropa, običajno so zaprte, če otrok katero stvar želi, mu jo mora
posredovati vzgojitelj, mize so velike primerne najmanj za štiri otroke.
Waldorfski in Montessori vrtec imata popolnoma drugačno opremo. V
Montessori vrtcu je pohištvo za razliko od javnega vrtca nizko, omare
segajo do otrokove višine, tako da si otrok lahko sam vzame stvari, mize
so manjše, pazi se, da so dovolj velike in da ima otrok noge na tleh,
komolce na mizi, vsak otrok ima v omari svoj predalček, pohištvo je
običajno bele barve, spalnica je ločena od matične igralnice. Waldorfski
vrtec ima barvo pohištva v naravni barvi z zaobljenimi robovi, omare so
nizke, videz vrtca je, kot bi bili doma, saj vsebuje vse pomembne stvari,
katere otrok posnema od odrasle osebe, ker vzgojitelj zraven otrok ves
čas nekaj počne.
Reggio Emilia vrtec pa je povsem drugačnega videza od ostalih. Ta vrtec
se želi čim bolj približati naravnemu okolju, zato ima zelo velika okna, da
pride veliko svetlobe v igralnico, igralnica ima veliko rastlinja, na stenah so
razstavljeni izdelki otrok, običajno je to izdelek projektnega dela. V javnem
vrtcu je nekaj ogledal, medtem ko v vrtcu Reggio Emilia je veliko ogledal,
ki so obešena na strop ali pa na stene, v Waldorfskem vrtcu ne zasledimo,
da bi bila prisotna tudi ogledala. V javnem vrtcu spijo otroci v igralnici, prav
29
tako v vrtcu Reggio Emilia in Montessori, v Waldorfskem vrtcu pa imajo
otroci posebej prostor za spanje.
5.5 Struktura zunanjih vrtčevskih igrišč v posameznem vrtcu
Tako kot struktura notranjih prostorov je pomembna tudi struktura zunanjih
prostorov, saj otroci vse več časa preživijo in raziskujejo na prostem.
Igrišča morajo imeti dovolj prostora in zelenih površin, da jih je mogoče
uporabljati za igro, do njih mora voditi varna pot. Otrokom morajo
omogočati izbiro raznovrstnih dejavnosti, medsebojne socialne stike in
možnost umika v zasebnost. Otroško igrišče vsebuje tudi igrala, ki so
lahko enostavna, sestavljena in kompleksna. Vsako igrišče mora
omogočati nemoteno igro prvega in drugega starostnega obdobja. Igrala,
ki so na igrišču, morajo imeti slovenski nacionalni standard s področja
opreme igrišč, namestitve in vzdrževanja (Uradni List Republike Slovenije,
2000, 8. člen).
5.5.1 Struktura igrišča v javnem vrtcu
Struktura igrišča v javnem vrtcu je predpisana z Zakonom o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja.
Površina igrišča na posameznega otroka mora meriti najmanj 15 m2, v
primeru izjeme je lahko manj, vendar morajo biti v bližini dovolj velike
zelene površine, ki otrokom omogočajo prostor za igro. Vsako igrišče mora
otrokom omogočati možnost raznovrstnih dejavnosti, kot so socialni stiki,
umik v zasebnost in sledenje programu vzgojitelja. Oprema vrtca mora biti
razdeljena na tri dele, da vsakemu otroku nudi najmanj eno igralo in pol.
Igrala so razdeljena na sestavljena, enostavna in kompleksna. Igrala na
igrišču za otroke prvega in drugega starostnega obdobja se ne smejo
motiti med seboj, medtem ko otroci izvajajo dejavnosti. Vsa igrala na
igrišču morajo biti v skladu s slovenskim nacionalnimi standardi s področja
opreme, namestitve in vzdrževanja igral. Vsa vrtčevska igrišča morajo biti
urejena tako, da imajo najmanj polovico prostih površin in poti. Del igrišča
30
mora biti umetno narejen, tlakovan, asfaltiran ali narejen iz kakšne druge
mase. Vsako igrišče mora biti opremljeno s pitno vodo, če ima stopnice
morajo biti te označene ali zaščitene z zaščitno ograjo, teren naj bo čim
bolj razgiban, da omogoča otrokom raznovrstne izkušnje. Otroško igrišče
naj leži na sončni strani, zato mora imeti posajena drevesa, ki otrokom
omogočajo naravno senco, zraven naravne sence pa je obvezna tudi
umetna senca. Lega naj bo takšna, da je vsaj z ene strani zavarovana
pred vetrom. Nikakor ne smejo biti posejani nobeni grmički ali rastline, ki
vsebujejo strupene snovi. Vsako vrtčevsko igrišče pa mora vsebovati tudi
ograjo, ki mora biti visoka najmanj 1,20 m, če pa ta meji na potok ali cesto
ali katerokoli nevarnost, mora biti v zgornjem delu nagnjena navznoter.
Kljuka na vratih naj bo tako visoka, da si je otrok ne more sam odpreti,
zapiranje vrat naj bo tudi avtomatsko (Uradni List Republike Slovenije,
2000, 8., 9., 10., in 11. člen).
5.5.2 Struktura igrišča Montessori vrtca
Tako kot struktura prostora je z Zakonom o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja določena tudi struktura igrišča, če ima vrtec
pridobljeno koncesijo in deluje po javno veljavnem programu s posebnimi
pedagoškimi načeli. Tako kot javni vrtec mora imeti tudi Montessori vrtec
zaščitno ograjo do 1,20 m, če ima stopnice morajo biti jasno označene in
po potrebi varovane z ograjo, na igrišču ne smejo biti posajeni strupeni
grmički in druge rastline, imeti mora možnost uporabe toaletnih prostorov
in pitne vode (Uradni List Republike Slovenije, 2000).
Drugače pa je razporejena notranjost igrišča, otroci imajo veliko zelenih
površin, kar jim omogoča raznoliko igro na prostem in sodelovanje v
dejavnostih gibanja, ki je nujno potrebna za njihov razvoj. Otroško igrišče
Montessori vrtca vsebuje vrt, kjer skupaj z vzgojitelji sadijo in skrbijo za
pridelke. V okolici izkoristijo vse zelene površine za sprehode, učne poti in
raziskovanje. Otroci namesto običajne igre, ki jo ponujajo običajna igrišča
velikokrat opravljajo vsakdanja opravila, kot so pometanje, grabljenje
31
listov, skrb za rože, skrb za gredico, pomoč pri košnji trave in podobno
(Uradni List Republike Slovenije, 2000).
5.5.3 Struktura igrišča Waldorfskega vrtca
Tako kot za javni in Montessori vrtec veljajo enaka pravila glede same
strukture igrišča ter varnosti tudi pri Waldorfskem vrtcu, ki prav tako deluje
na podlagi koncesije.
Waldorfski vrtec ima igrišče, ki otrokom omogoča vsakodnevno bivanje na
prostem, igrišče ima veliko travnate površine, dreves, grmovja, peskovnik
in vrtiček. Otrokom je zagotovljena vsakodnevna potreba po gibanju.
Otroci na igrišču nimajo veliko igral, ki bi jih spodbujala h igri, vsa igrala so
lesena, zaobljena in brez vodene igre. Otroci igrišče obiščejo vsak dan v
vsakem vremenu, zato lahko intenzivno doživljajo vse spremembe, ki jih
prinaša posamezen letni čas. V poletnih mesecih obirajo jagode,
opazujejo cvetje, jeseni grabljajo listje in nabirajo cvetove za čaj, pozimi
izdelujejo snežake, hranijo ptice in ostale živali, ki so v bližini njihovega
vrtca.
5.5.4 Sruktura igrišča Reggio Emilia vrtca
Ker vrtec Reggio Emilia temelji na projektnem delu, je tudi igrišče
projektno delo otrok. Tako si otroci sami zamislijo in opremijo svoje igrišče.
Zagotovljene imajo le tiste osnovne standarde, ki jih predpisuje pravilnik,
vse ostalo je njihovo delo ob pomoči vzgojiteljev. Prazno igrišče je nova
ideja za raziskovanje literature, okolja in želja ter zamisli otrok. Otroci ideje
in zamisli zbirajo iz bližnje okolice, odpravijo se na sprehod in neko stvar,
ki jih pritegne, želijo tudi uresničiti. Ko jih bližnje igrišče pritegne v tolikšni
meri, se vedno znova in znova vračajo tja ter zbirajo nove ideje za njihovo
igrišče. Ker pa vsak projekt potrebuje načrt za nadaljnje delo, so tudi ti
otroci primorani načrtovati, vendar nekoliko drugače. Kot prvo si zadajo
raziskovanje okolice, materialov, lastnosti materialov in sodelovanja z
32
lokalnim okoljem. Ob vsakem projektu se stvari sproti dokumentirajo in
fotografirajo, to jim kasneje na razstavi omogoča tudi uvid v celoten potek
njihovega dela (Skubic idr., 2012).
5.5.5 Primerjanje struktur zunanjih igrišč
V Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih veljajo merila, ki
jih mora vsak vrtec izpolnjevati, če ima pridobljeno koncesijo za opravljane
dejavnosti. Tako je vsem štirim vrtcem skupno sledeče: vsi imajo igrišče,
vsako igrišče ima ograjo, zelene in umetne površine, umetno in naravno
senco, pitno vodo, sanitarije, varno pot do igrišče, označene in po potrebni
ograjene stopnice, dovolj možnosti za socialne stike ali umik v zasebnost,
igrala, ki morajo biti v skladu s slovenskim nacionalnimi standardi s
področja opreme, nobenih strupenih rastlin ali grmičkov in sončno lego
varno pred vetrom. To je skupno vsem vrtcem, razlikujejo pa se po svoji
notranjosti in opremi.
Javni vrtec se od vseh najbolj razlikuje po tem, da ima veliko različnih
igral, noben od omenjenih vrtcev ne vsebuje toliko igral, ki otrokom že v
naprej ponujajo igro. Vrtec Montessori čas na igrišču posveti obdelovanju
vrta, opravljanju vsakodnevnih opravil in raziskovanju. Podobno kot vrtec
Montessori ima tudi Waldorfski vrtec, tudi na njihovem igrišču ne najdemo
veliko igral, če pa že so ta lesena z zaobljenimi robovi. Svoj čas na igrišču
posvetijo zbiranju zelišč za čaj, obiranju jagod, opazovanju cvetlic,
grabljanju listja in pozimi izdelovanju snežakov ter hranjenje živali. Za vsak
letni čas ob vsakem vremenu opravljajo različna opravila, ki smo jih
našteli.
Od ostalih vrtcev pa se razlikuje vrtec Reggio Emilia. Ta vrtec nima
nobenega osnovnega igrala, vse, kar nastane na igrišču, ustvarijo otroci
skozi projekt skupaj z vzgojitelji. Ideje zbirajo iz bližnje okolice, v okolici
33
raziščejo materiale, njihove lastnosti in nato se skupaj z vzgojitelji lotijo
dela.
5.6 Načini vzgojno-izobraževalnega dela v posameznem vrtcu
V vrtcih se uporabljajo različne metode in načini izobraževalnega dela,
kako vzgojitelj otrokom posreduje neko znanje. Načela so splošnejša,
metode pa bolj konkreten način dela.
V pedagogiki je metoda način dela, kako uspešno posredovati znanje in
različna spoznanja. Metode pomagajo doseči zastavljene vzgojno-
izobraževalne cilje (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
Tako kot javni vrtec se poslužujejo tudi drugi vrtci metode igre. To je
skupno vsem vrtcem. V javnem vrtcu uporabljajo metode opazovanja,
eksperimenta, razgovora–pogovora, pripovedovanja, praktičnega dela in
projektnega dela (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
Metoda, ki jo uporabljajo v Waldorfskem vrtcu izhaja iz antropozofije.
Antropozofija je zagovarja celosten pristop do človeka in da so telo, psiha
in duša neločljivo povezani (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
Maria Montessori je zagovornica svobode. Tako pri svojem konceptu
dovoljuje in omogoča otrokom svobodno izbiranje. Vse, kar otrok zmore,
naj naredi tudi sam, le po potrebi se mu pomaga in otrok mora za seboj
tudi pospravljati in se navajati na red (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
Pri konceptu Reggio Emilia se otroka in razvoj njegovih zmožnosti
opazovanja ter uporabo vseh njegovih čutil postavlja v središče. Temelj
vsega je spodbujanje različnih oblik otrokovega izražanja, ki se kaže skozi
projektno delo (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
34
Raziskave so pokazale, da način vzgojno-izobraževalnega dela vpliva na
otrokov aktualni in poznejši razvoj ter učenje. Načini, ki otrokom to
omogočajo, so primerno število otrok v oddelku, dovolj veliko razmerje
med odraslimi in otroci, izobraženost zaposlenih in igralne površine, ki so
na voljo otrokom (Kecojević idr., 2012).
5.6.1 Metode dela v javnem vrtcu
V javnem vrtcu se uporabljajo naslednje metode: metode opazovanja,
eksperimenta, razgovora–pogovora, pripovedovanja, praktičnega dela in
projektnega dela.
Metoda opazovanja je veščina, ki jo otroci morajo dobro obvladati.
Opazovanje delimo na posredno in neposredno. Neposredno je
opazovanje pravih predmetov stvari, posredno opazovanje pa je, če otroku
posredujemo slike, videoposnetke in podobno. Metodo opazovanja lahko
uporabimo načrtovano ali nenačrtovano kjer koli v danem trenutku. Če je
opazovanje načrtovano, imamo pripravljen tudi cilj in način opazovanja,
konkretna vprašanja, ki jih bomo zastavili ob opazovanju in ki bodo otroke
spodbujala k razmišljanju in iz tega kasneje razvijemo pogovor.
Metoda eksperimenta je metoda, v kateri otrok dejavno sodeluje in dobiva
odgovore na vprašanja zakaj. Pri tej metodi mora otrok aktivno razmišljati
o fizikalnih zakonitostih. S problemskimi vprašanji, ki jih pred ali med
samim postopkom postavljamo, pripravimo otroke do tega, da aktivno
razmišljajo in predvidevajo, kaj se bo zgodilo in zakaj se je tako zgodilo.
Metoda razgovora–pogovora je najpogostejša metoda, ki se jo uporablja v
vrtcih za podajanje znanja. Razgovor je vedno sestavljajo vprašanja in
odgovori, da je razgovor uspešen morajo otroci imeti predznanje, ki ga
nato nadgrajujejo. Razgovor je lahko načrtovan ali spontan.
35
Metoda pripovedovanja je ena najpomembnejših metod pri vzgojno
izobraževalnem delu. Pripovedovanje vselej priredimo otrokovi starosti in
pri tem pazimo na slovnično pravilno izražanje. S pripovedovanjem
skušamo v otrocih vzbuditi zanimanje za lastnosti predmetov, pojavov in
vzročno posledičnih odnosov. S pripovedovanjem otroke navajamo na
poslušanje. Pripovedujejo pa ne samo odrasli ampak tudi otroci, velikokrat
je njihovo pripovedovanje vezano na razna doživetja doma ali s prijatelji,
obnavljanje raznih vsebin ali preprosto izmišljevanje zgodbic.
Metoda praktičnega dela zajema opazovanje, mišljenje in prakso, ta
metoda se nanaša na izdelovanje različnih izdelkov, predmetov ali
opazovanje izdelovanja izdelkov.
Projektno delo zajema delo vzgojitelja. Vzgojitelj načrtuje temo, ki se bo
preko šolskega leta izvajala v posameznem oddelku. Na šolsko leto lahko
vzgojitelj načrtuje od enega do pet projektov, odvisno od starostnega
obdobja. Lahko pa tudi vzgojitelj načrtuje projekt na pobudo otrok
(Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
5.6.2 Značilnosti okolja Montessori
Nekdo, ki bo obiskal vrtec Montessori bo lahko takoj prepoznal njegove
značilnosti, kot so umirjenost, samostojnost otrok in dosegljivost polic na
višini otroka (Montessori, 2011).
Pedagogika Marie Montessori izhaja iz otroka in dopuščanja njegove
svobode. Otroka se spodbuja in se mu dovoljuje, da vse, kar zmore
narediti, naredi sam, pomaga se mu le, če za to zaprosi in če je to zares
potrebno. Za okolje Montessori je značilno, da se otrok navaja na red,
dejavnost, katero si izbere naj dokonča in za seboj tudi pospravi na svoje
mesto. Naloga vzgojitelja v Montessori vrtcu je, da skrbi za dobro
pripravljeno okolje, ki je urejeno in preprosto. Igralnice ne sme vsebovati
36
preveč in ne premalo stvari. Del okolja je tudi vzgojitelj, ki služi otrokom za
zgled in vir znanja, njegova naloga je, da skrbno pripravlja okolje in pri tem
opazuje odzive otrok, kako se lotevajo dela (Retuznik Bozovičar in Krajnc,
2012).
Montessori pedagogika sledi ciljem, ki so spodbujanje samodiscipline,
samospoznavanja in samostojnosti, spodbujanja navdušenja nad učenjem
in sistematičen pristop k reševanju težav in pridobivanju učnih spretnosti
(Avevita/Bizjak Eržen, 2015).
Kot že omenjeno otroku okolje pripravlja odrasla oseba, otrok pridobiva iz
okolja potrebne stvari za razvoj, zato okolje ne sme vsebovati stvari, ki bi
za otroka predstavljaje ovire. Če povzamemo značilnosti Montessori
okolja, vidimo, da mora biti otrok svoboden v gibanju in da si sam oblikuje
svoje socialne odnose, pomagamo mu le takrat, če je to zares potrebno.
Vedno ga spodbujamo k izpeljavi neke dejavnosti do konca, omogočamo
mu konstruktivno delo, mu pomagamo razločevati med dobrim in slabim s
tem, da mu jasno in odločno postavljamo meje, vzpostavljamo strukturo in
red, ki ni statična ampak je otroku v pomoč, približamo jim čim bolj realen
svet brez nekih namišljenih iluzij in fantazij, poskušamo mu približati
lepoto, ki temelji na preprostosti in dobri kakovosti, skrbnosti in mikavnosti,
vsak material otroku predstavimo postopoma in to v trenutku, ko je otrok
zanj dovolj zrel (Kordeš Demšar, 2013).
5.6.3 Način dela v Waldorfskem vrtcu
V Waldorfskem vrtcu upoštevajo celosten pristop pri razumevanju
človekovega življenja. Rudorf Steiner je tak pristop imenoval antropozofija.
V antropozofiji so telo, duša in psiha neločljivo povezani. Namen vzgoje je,
ko otroci odrastejo, naj bi razvili svoje sile, svoje notranje in občečloveške
odlike. Pravilo te vzgoje je, da nikoli ne delamo v nasprotju z otrokovim
37
temperamentom, ampak v skladu z njim. Največ pripomore k temu vzgoja
z zgledom in oponašanjem (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).
V Waldorfskem vrtcu se upošteva otrokova individualnost in dostojanstvo.
Bistvo otroštva je, da se ohranja, varuje in neguje prav otroštvo samo, da
se otrok v ničesar ne sili. Cilj je harmoničen razvoj otrokovih fizičnih,
duševnih in duhovnih sil. Pomembna sta vzor in posnemanje, zato
vzgojitelj ves čas opravljajo neko smiselno delo, običajno je to delo vezano
na skrb za gospodinjstvo, hkrati pa opazuje otroke pri igri. Ritem za otroka
zelo pomemben, zato vzgojitelji oblikujejo dnevni ritem, ki si sledi dan za
dnem po načelu vdiha in izdiha, ker tako se otrok ne vznemirja zaradi
stalnih sprememb. Vdih bi naj pomenil dejavnost, izdih pa prosto igro.
Ritmično izmenjavanje in ponavljanje dejavnosti vzbuja otrokom občutek
varnosti, ker ni v strahu zaradi vedno novih sprememb, zato se pri
ponavljajočem ritmu upoštevajo letni časi in z njimi prihajajoči prazniki. V
Waldorfskem vrtcu se otrokom omogoča doživljanje sveta, opisovanje,
oblikovanje pojmov in razsojanje. Otroke se ščiti pred prezgodnjo
intelektualizacijo. V Waldorfskem vrtcu je eden izmed načinov dela
negovanje toplega, domačega in mirnega razpoloženja v udobnih in
prilagojenih prostorih, prosti igri ob vzgojiteljevem poseganju, socialno
učenje in postavljanje pravil ter meja, igrače narejene iz naravnih
materialov, možnosti za razvoj gibanja, skrb za nego, veliko pesmic in
rekov ob obrokih, oblikovanje dnevnega ritma, igro na prostem in
spoštovanje in navajanje odnosa do vse prehrane in prehranskih navad.
Vrtec bi naj bil čim bolj podoben domu, tako naj bo tudi urejen prijetno in
preprosto. Oprema naj bo lesena z majhno kuhinjo, kjer vzgojitelj, medtem
ko se otroci igrajo, opravlja vsakdanje gospodinjske dejavnosti. Igrače so
narejene iz naravnih materialov, ki jih naredi vzgojitelj, in so preprosto
oblikovane, saj s tem spodbujajo otrokovo domišljijo. Zraven igrač so
otrokom na razpolago tudi naravni materiali, kot so storži, kosi lesa in
podobno. Pomembno vlogo ima tudi lira, na katero se vsakodnevno igra,
hkrati pa se spodbuja otroke k mirnemu in tihemu govoru ter k
38
prepuščanju in poslušanju naravnih zvokov (Wardofska pedagogika –
smernice, 2014).
5.6.4 Temeljni koncepti Reggio Emilia
Koncept Reggio Emilia je dobil ime po istoimenskem italijanskem mestu.
Ustanovitelj tega koncepta je Loris Malaguzzi, ki je v središče postavil
otroka in razvoj njegove zmožnosti za opazovanje (Retuznik Bozovičar in
Krajnc, 2012).
Veliko ljudi zanima, kaj sploh je koncept Reggio Emilia. Koncept Reggio
Emilia je podoba otrok v slikah, izrazna umetnost postavitve, razmerje
komunikacije, okolja in učenje vzgojiteljev kot otrok (The Reggio Emilia
apporoach to Early Years Education, 2006).
Da uresničimo te cilje je potrebno otrokom omogočiti in nuditi različne,
bogate in raznovrstne izkušnje. Pri konceptu Reggio Emilia so poudarjena
tudi čutila, posebno pozornost namenijo čutilom, ki so običajno
zapostavljena in to so tip, okus in vonj. V ospredju pred vsem pa je
ustvarjalnost otroka, nanj gledajo kot na enkratno bitje, poudarjajo njegove
pravice in posebne potrebe. Koncept Reggia Emilia je najbolj znan po
zavzemanju po timskem delu. V timsko delo želijo vključiti čim več ljudi in
otrok. Tako so v timsko delo vključeni otroci, vzgojitelji, starši in drugi člani
njihovega okolja v vrtcu ali doma. Zavedajo se, da dobro timsko delo
vključuje opazovanje, interpretiranje in refleksijo samega dogajanja.
Posebno vlogo pri njihovih projektih pa ima tudi dokumentacija, ki jo ureja
vzgojitelj za vsakega otroka posebej s pomočjo otrokovega odzivanja na
delo in beleženja, fotografiranja, snemanja ter končnega izdelka; s tem
lažje sledijo otrokovemu razvoju. Vzgojitelji sledijo otrokovem interesu in
ne vzgojno-izobraževalnem načrtu in tako vzgojno-izobraževalni načrt
ustvarjajo sproti glede na otrokove potrebe. Cilje uresničujejo skozi
projektno delo, njihov namen je, kako in zakaj želijo doseči prav izbran cilj
39
in ne, če ta cilj dosežejo. Prednost vedno dajejo učenju pred poučevanjem
to dosegajo s projektnim delom, kjer je otrok pripravljeni sam raziskovati in
se učiti v sodelovanju z drugimi. V veliko pomoč jim je delo z lutkami, z
njimi spodbujajo socialno-čustveni razvoj, domišljijo, komunikacijo ter
finomotoriko, s njihovo pomočjo si izpopolnjujejo glasbene sposobnosti,
občutek za ritem in telesno izražanje. Posebnost tega koncepta pa je tudi
struktura okolja samega vrtca, ki spodbuja zaznavanje in ustvarjanje.
Stene so pobarvane v nežne in umirjene tone, sam prostor vsebuje veliko
cvetja in zelenja, ki spodbuja otroke k estetskemu doživljanju, izdelki otrok
so razstavljeni na policah in stenah, sam prostor vsebuje tudi veliko
ogledal, ki dajejo možnost raziskovanja samega sebe, svojih gibov, čustev
in podobno. Sama igralnica ima obliko črke L ali T, to bi naj omogočalo
boljši vpliv na odnose v skupini. Vrtec ima tudi osrednji prostor, ki
omogoča druženje, prijateljstvo in igro, v tem prostoru se dejavnosti, ki se
odvijajo v igralnici tudi nadgrajujejo. Vsak vrtec ima tudi atelje, kjer dela
pravi akademski slikar in pomaga otrokom uresničevati ideje glede
njihovih projektov. Kot posebnost tega vrtca je razdeljenost na največ tri
skupine, to je med petdeset in sedemdeset otrok, razlog je v tem, ker bi se
v prevelikem številu posamezen otrok izgubil, posledično pa ne bi mogel
razviti svoje lastne identitete in odnosa do drugih (Retuznik Bozovičar in
Krajnc, 2012).
5.7 Progam v posameznem vrtcu
Starši imajo pravico do izbire programa predšolske vzgoje, tako v javnem
kot v zasebnem vrtcu. Za otroke, ki ne morejo biti vključeni v vrtec, se
lahko progam predšolske vzgoje opravlja tudi na domu (Zakon o vrtcih,
2009, 9. člen).
40
5.7.1 Javni vrtec
V javnem vrtcu predstavlja strokovno podlago za delo javno veljavni
nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, ki je bil sprejet leta 1999 na
Strokovnem svetu Republike Slovenije za področje vzgoje in
izobraževanja. V središče je postavljen otrok in njegove razvojne
značilnosti, individualne zmožnosti ter posebnosti (Retuznik Bozovičar in
Krajnc, 2012).
Program v javnem vrtcu običajno vključuje dnevni, poldnevni in skrajšan
program za otroke od starosti 11 mesecev do vstopa v šolo.
Predšolski programi se lahko organizirajo in izvajajo v več enotah na
različnih lokacijah. To imajo vrtci, ki so razdeljeni na podružnice, na
različnih lokacijah. Vrsta in število oddelkov se določi s strani vrtca v
skladu z lokalno skupnostjo, ki je tudi ustanoviteljica vrtca.
Otroci so v programe vključeni po starostnih obdobjih. V prvo starostno
obdobje so vključeni otroci od 11 mesecev do 3. leta starosti. V drugo
starostno obdobje so vključeni otroci od 3. leta starosti do 6. leta starosti
oziroma do vstopa v šolo.
Organizirane so različne oblike vzgojnih programov, ki so odvisne od
potrebe, pričakovanja in interesov otrok ter njihovih staršev. Tako
posamezni vrtci nudijo različne oblike varstva, ki so lahko dnevna,
poldnevna ali skrajšana. Celodnevno varstvo vsebuje program in tri
obroke hrane, poldnevno varstvo vsebuje program, zajtrk in kosilo, in
skrajšano varstvo pa vsebuje program ter zajtrk brez kosila. Večina javnih
vrtcev poskrbi tudi za otroke, ki niso vključeni v vrtec. Takim otrokom
običajno organizira možnost vključevanja v dejavnosti v času Tedna
otroka, raznim dejavnostim in rajanjem v času veselega decembra, pusta
in ob dnevu odprtih vrat. Prav tako je poskrbljeno za integracijo otrok s
41
posebnimi potrebami, za te otroke je poskrbljeno z dodatno strokovno
pomočjo. Otrokom s posebnimi potrebami je dan občutek pripadnosti
socialni skupini in s tem občutek sprejetosti, enakopravnosti, saj je tem
otrokom namenjena posebna pozornost s strani strokovnih delavcev.
Vsak javni vrtec nudi otrokom možnost vključevanja v dodatne in
obogatitvene dejavnosti. Te dejavnosti se od vrtca do vrtca razlikujejo, saj
ne sodijo v Kurikulum, zato imajo posamezni vrtci in vzgojitelji proste roke.
Te obogatitvene dejavnosti so največkrat bralna značka, obiski raznih
obrtnikov ali ustanov. Med dodatne dejavnosti pa sodijo plesne, gibalne
dejavnosti, tečaji tujih jezikov in podobno. Dodatne dejavnosti ne smejo
posegati v program Kurikuluma, ker se izvajajo na željo staršev v času
izven vrtčevskega programa in so dodatno plačljive. Dodatne dejavnosti
izvajajo posamezniki, ki niso zaposleni v vrtcu (Osnovna šola Kungota,
Publikacija 2014/15).
5.7.2 Montessori vrtec
Montessori vrtec sodi med zasebne vrtce, vendar za zasebne vrtce veljajo
enako veljavni programi kot za javni vrtec in so potrjeni s strani
Strokovnega sveta Republike Slovenije.
Program v vrtcu Montessori se izvaja celodnevno in je namenjen otrokom
od prvega leta starosti do vstopa v šolo. V vrtcu Montessori želijo otrokom
nuditi čim boljše pogoje za njihov osebni razvoj z upoštevanjem njihovega
dostojanstva, svobode in pravic (Hiša otrok vrtec Montessori, 2014/15).
Vrtec Montessori deluje po načelu Marije Montessori, njeno vodilo za delo
je bilo: »Pomagaj mi, da naredim sam!« V vrtcu se izvaja program Angelin
vrtec, ki je dobil pozitivno mnenje s strani Strokovnega sveta Republike
Slovenije.
42
Tehnika metod Marie Montessori je bila, da je razdelila učenje otrok na
razvoj naravnega fiziološkega in psihičnega razvoja. Natančneje jih je
razdelila na tri dele: izobraževanje motoričnih spretnosti, senzorično
izobraževanje in izobraževanje jezika. Za motorično izobraževanje je
uporabila okolje, za senzorično izobraževanje pa je ponudila svoje
didaktične materiale, ki jih je sama zasnovala (F. Langdon, 2005).
Tako kot v javnem vrtcu so tudi v zasebnem vrtcu Montessori otroci
razporejeni v skupine, natančneje v heterogene skupine. Otroci stari od
prvega do tretjega leta so razporejeni v prvo starostno obdobje, otroci stari
od tretjega leta in vse do vstopa v šolo pa v oddelke drugega starostnega
obdobja. Pedagogika Montessori temelji na individualnem pristopu
vzgojitelja do otroka, pri tem se upošteva enkratnost vsakega otroka.
Montessori vrtec prav tako vsebuje dodatne in obogatitvene dejavnosti, ki
vsebujejo integracijo tujega jezika, razne projekte v posameznih skupinah,
gibanje, praznovanje praznikov in rojstnih dni otrok, obisk knjižnice,
lutkovne predstave, muzeja in podobno. Dodatne dejavnosti so dodatno
plačljive in se izvajajo v popoldanskem času v obliki športnih dejavnosti,
glasbenih dejavnosti in podobno (Hiša otrok vrtec Montessori, 2014/15).
5.7.3 Waldorfski vrtec
Program v Waldorfskem vrtcu omogoča razvoj sposobnosti otrok in
negovanje otrokovih čutov. Čim bolj želijo otrokom približati otroštvo brez
stresa in strahu, kajti to je pravi pogoj za rast in razvoj zdravih organov ter
vseh ostalih telesnih in mentalnih funkcij. Njihovo vodilo je dobro zasnovati
otrokove temeljne sposobnosti, kajti le tako lahko potem otrok v šoli
program dobro nadaljuje. V Waldorfskem vrtcu se šolskega programa ne
prenaša v predšolsko obdobje, ker lahko vsako prehitevanje otroku
škoduje. Otrok, ki se bo pri prezahtevni nalogi počutil neuspešnega in
nemočnega, lahko s tem slabo vpliva na svojo samopodobo. Kajti otrok, ki
ima prezahtevno nalogo želi zunanjo pomoč in navodila, kar pa je slabo za
43
njegovo samoiniciativnost in kreativnost. Otrok mora biti celostno dozorel,
da lahko postane za neko stvar uspešen in dojemljiv.
Pri svojem programu upoštevajo vsebine, ki se navezujejo na dogajanje v
naravi, spreminjanje letnih časov, ki so iztočnica za vsakodnevno življenje
človeka in spoznavanje praznikov, ki so prav tako del vsakdanjega
življenja človeka. V samem prostoru se upošteva dekoracija, ki pripomore
k ustvarjanju nežnega vzdušja za majhne otroke. V prostorih prevladujejo
tople barve, okrogle oblike in čim manj videza stresnega okolja, kajti le
tako se lahko otrok poglablja v igro. V Waldorfskih vrtcih skrbijo za razvoj
vseh čutov, ki jih skrbno negujejo in nadgrajujejo. Čuti katere negujejo so:
čut za sluh, vid, kinestetiko, ravnotežje, govor, vonj itd.
V Waldorfskem vrtcu se izvaja program na pobudo različnih razvojnih in
individualnih potreb otrok in staršev. Imajo štiri vrste programov, in sicer:
prvi program je namenjen otrokom od 11 mesecev do 2. leta starosti, drugi
progam je za otroke od 2. do 3. leta starosti, tretji program je namenjen
otrokom od 3. do 4. leta starosti in četrti progam je za otroke od 4. leta
starosti naprej. V vrtcu se izvajajo dejavnosti, ki prinašajo obogatitev
pedagoškega procesa in omogočajo otrokom celostne in žive izkušnje
(Inštitut Sofijin izvir Maribor, 2015).
Vsakodnevno se otrokom pripovedujejo pravljice z lutkami, ki pripomorejo
k razvoju lepega jezika in hkrati spodbujajo ustvarjalnost in domišljijo.
Vsakodnevno je prisotno tudi rajanje, petje, govorjenje otroške poezije in
uporabo govora v rimah. Čez cel dan se pazi na prijaznost, milost in
dobroto ter pozitivno naravnano komunikacijo (Inštitut Sofijin zvir Maribor,
2015).
44
5.7.4 Reggio Emilia
Koncept Reggio Emilia temelji na različnosti otrok, spodbujanju otrok k
uporabi vseh čutov pri izvajanju procesov in izražanju na različne načine.
V vrtcih Reggio Emilia ima učenje prednost pred poučevanjem, vzgojitelji
pa morajo skrbeti za kakovostno komunikacijo, saj komunikacija
predstavlja vez med brezpogojnim in pozitivnim delovanjem. Vrtec deluje
na principu sodelovanja vseh zaposlenih, vseh iz krajevnega okolja ter
staršev, saj na takšen način skupaj odkrivajo, kaj je najboljše za
posameznega otroka.
Pomembno vlogo pri tem pedagoškem delu ima projektno delo. Projektno
delo je v bistvu program, po katerem se izvajajo vsi pedagoški procesi. Pri
projektnem delu gre za neposredno opazovanje, postavljanje vprašanj
ljudem, ki kaj vedo o posameznih dogodkih, zbiranje predmetov,
dokumentov in podobno, naloga vzgojiteljev pa je da vse zbrane
informacije in dokumente arhivirajo. Delo v vrtcu Reggia Emilia poteka
povsem nestrukturiranem Kurikulu, saj vzgojitelji sledijo otrokom (Devjak
idr., 2010).
5.8 Igra in igrače v posameznem vrtcu
Otroci se namensko igrajo, saj igra ugodno vpliva na razvoj in učenje
otrok. Igra je dobra smernica za kasnejše življenje, ker igra nas pripravlja
na življenje, ki je polno izzivov za preživetje. Igra spodbuja željo po
raziskovanju, eksperimentiranju, izmišljanju, konstruiranju in igranju vlog.
Otroci igro jemljejo tako resno kot odrasli delo, zato se otrok igra z velikim
zanosom, poln užitkov, spontanosti in ustvarjalnosti. Otroci so pri igri
udeleženci v socialnem okolju, s pomočjo igre rešujejo probleme, težave,
ki nastajajo pri igri. Velikokrat si kdo želi igrati vlogo zdravnika in ne
mamice ali se kdo želi igrati s kom drugim in ta ne želi njegove igre. Pri
takšnih in podobnih situacijah si otroci gradijo socialne odnose, razvijajo
45
iniciativo, spoznavajo in ugotavljajo, kako nekatere stvari delujejo,
odkrivajo matematična in logična razmerja, uporabljajo komunikacijo in
podobno (Hohmann in Weikart, 2005).
Igrače v posameznem vrtcu so od vrtca do vrtca različne, veliko vlogo
imajo pri tem finančne zmožnosti ustanoviteljev in posamezne potrebe
vzgojiteljev. V javnem vrtcu imamo veliko didaktičnih igrač za vsako
področje, zapisano v Kurikulu.
Pri matematiki poznamo didaktične igrače za merjenje, geometrijo, štetje,
vzorce, razvrščanje, pri jeziku poznamo črke v oblikah sestavljanke in
podobno. Predvsem so didaktične igrače namenjene različnim urjenjem,
kot so: finomotorika, čutila in zaznavanja, domišljijske igre, glasbila in
pripomočki za gibanje (Za otroke, d. o. o., 2014/15).
Igra je potreba vsakega otroka, z igro otrok raziskuje svet, igra je pogoj za
psihičen in fizičen razvoj. Igra se od vrtca do vrtca razlikuje, ker so
upoštevani različni koncepti vzgoje, vendar se povsod upošteva otrokova
razvojna stopnja.
Igre lahko delimo glede na njihovo vsebino: funkcijske, domišljijske,
dojemalne in ustvarjalne igre (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001).
V posameznem konceptu so igrače razlikujejo, vendar imajo vse skupen
namen, da se otrok skozi igro uči.
V vrtcu Montessori igrač ne poimenujejo igrače, ampak materiali, v bistvu
igrač v Montessori vrtcu sploh ni. Delijo jih na materiale za vsakdanje
življenje, razvojne pripomočke, materiale za dejavnosti in glasbila. Večina
materialov je narejenih iz lesa. Pri Montessori materialih imamo peščene
črke, s katerimi se otroci skozi igro učijo črke, oziroma z njihovo pomočjo
pripravljajo roko na kasnejše tekoče pisanje s pisalom.
46
Ena izmed stvari, po katerih se vrtec Montessori razlikuje od ostalih je ta,
da nimajo igrač, ampak didaktična sredstva in materiale. Materiali so
preprosti, čistih oblik in narejeni iz neškodljivih materialov. Otrokom je na
razpolago ogromno majhnih delcev, keramike, steklovine, ki otrokom
omogočajo ročne aktivnosti. Aktivnosti so razdeljene na pet področij, ki jih
imenujejo praktične aktivnosti (vsakdanje življenje), senzomotorične
aktivnosti (predstave o svetu), jezikovne aktivnosti (branje in pisanje),
matematične aktivnosti (aritmetika), kulturne aktivnosti (fizika, zgodovina,
zemljepis, biologija) in ustvarjalnost (Devjak idr., 2008).
V Waldorfskem vrtcu imajo tudi drugačne igrače, ki so narejene predvsem
iz naravnih materialov in omogočajo otrokom prosto pot v domišljiji. Primer
igrače je punčka brez obraza. Punčka je ena izmed njihovih posebnih
igrač. Vsak predmet, v katerem vidimo človeško figuro, je lahko punčka, če
uporabimo domišljijo. Domišljija je zelo pomembna za razvoj spomina,
zato se morajo otroci veliko igrati, da urijo svojo domišljijo. Waldorfska
punčka je narejena ročno, izdelujejo jih vzgojiteljice tekom dneva, medtem
ko se otroci igrajo, tako ima otrok možnost opazovati nastajanje lutke.
V vrtcu Reggio Emilia si otroci preko svojih projektov igrače sami
izdelujejo, zato imajo malo dokončanih, izdelanih igrač, veliko pa je
nestrukturiranih materialov. Pri izdelovanju igrač glasbil so uporabili
Orffove instrumente, v smislu nestrukturiranega materiala (Devjak in
Skubic, 2009).
5.9 Rutinske dejavnosti v posameznem vrtcu
Rutinske dejavnosti potekajo v vseh vrtcih približno enako z majhnimi
razlikami, prilagojenimi starostnemu obdobju otrok. V javnem vrtcu poteka
dnevna rutina po naslednjem vrstnem redu: prihod otrok, zajtrk, nega,
dejavnosti, malica, odhod na prosto, kosilo, počitek, popoldanska malica in
47
odhod domov. Med vsem naštetim prihaja tudi do sprememb, ki so
odvisne od posameznega vrtca.
Prehrana v vrtcih je bolj ali manj podobna. V vseh vrtcih so trije obroki:
zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Zajtrk vsebuje kruh in različne
namaze in klobase ter enkrat na teden pekovsko pecivo. Kosilo je
sestavljeno iz juhe, glavne jedi in solate ali kompota ter peciva, za
popoldansko malico je velikokrat sadje in izdelki pekovskega peciva.
Dnevna rutina v vrtcu je zelo pomembna, saj omogoča otrokom, da
predvidijo dogodke že v naprej in tako imajo nadzor nad tem, kaj bodo
počeli v točno določenem trenutku dneva (Hohmann in Weikart, 2005).
Otroci v vrtcu velikokrat vprašajo, kaj bomo počeli potem, kdaj bomo imeli
čas za igro, kdaj bomo šli ven, kdaj bo kosilo in tako naprej. Na takšna in
podobna vprašanja dobijo odgovor z dnevno rutino. Dnevna rutina jim
pomaga, da lahko sledijo dogodkom razporejenih preko dneva. Nam
vzgojiteljem pa pomaga, da razporediti čas organiziranja. Dnevna rutina
daje otrokom občutek varnosti zaradi v naprej predvidenih dogodkov, v
katerih lahko neovirano razvijajo svoje delovanje (Hohmann in Weikart,
2005).
Dnevna rutina v javnem vrtcu poteka približno v vseh vrtcih enako. Najprej
sledi prihod otrok v vrtec, po prihodu je zajtrkovanje in nega v kopalnici,
nato sledi prosta igra in po igri dnevne dejavnosti, odhod na prosto, kosilo,
počitek, po počitku malica, igra na prostem ter odhod domov.
Bahovec in Kodelja sta raziskovala in ugotovila, da spanje predstavlja eno
izmed največjih težav dnevne rutine v evropskih vrtcih. Spanje v drugih
evropskih državah po tretjem letu ni več pomembno in zato otroci ne grejo
h počitku. Vendar tudi nekateri naši vrtci prehajajo na aktivni počitek, zato
48
otroke, ki ne spijo napotijo v drug prostor, kjer so lahko aktivni (Bahovec in
Kodelja, 1996).
V Montessori vrtcu prav tako sledijo dnevni rutini in ji tudi dajejo velik
pomen, tako kot v javnem vrtcu. Otroci se do osme ure zjutraj zbirajo nato
sledi zajtrk, po zajtrku pedagoško delo, kosilo in priprave na počitek, po
počitku popoldanska malica in odhod domov. Pri dnevni rutini morajo biti
starši dosledni, da je otrok pravočasno v vrtcu, da ob prihodu upoštevajo
način življenja v vrtcu, da ne govorijo glasno, da je gibanje počasno brez
hitenja in da ne preganjajo otrok ob menjavi garderobe, prav tako se
enako upoštevajo odhodi iz vrtca. Na takšen način se otrok lažje vključi v
vrtec, če so sprejeta neka pravila in ustaljena dnevna rutina (Hiša otrok
vrtec Montessori, 2015).
Waldorfski vrtec še daje poseben pomen stvarem, ki se ponavljajo, kajti
tako lahko otroci stvari ponotranjijo in jih resnično doživijo in osvojijo.
V Waldorfski vrtec so otroci sprejeti, ko dopolnijo tri leta starosti in njihov
ritem je sledeči. Jutranji sprejem otrok in prosta igra, vzgojiteljica med tem
pripravlja zajtrk. Zajtrkovanje je razdeljeno na več skupin, ki je odvisno od
tega, kako otroci prihajajo v vrtec, ko se otrok naje, se lahko prosto igra
naprej ali pomaga vzgojiteljici. Po zajtrku sledijo umetniške dejavnosti, ki
imajo tedenski razpored, nato sledi prosta igra in izvajanje ročnih
dejavnosti, pri katerih se otroci prostovoljno pridružijo, po igri sledi
pospravljanje, ki ga vzgojiteljica motivira na različne načine, nato je
rajanje, ki vključuje petje, pripovedovanje, gibanje in podobno takšno
vsebino se ponavlja približno ene mesec. Po rajanju je sadna malica in
nato odhod na prosto, kjer otroci pomagajo pri vrtnih opravilih in projektih,
sledi kosilo, pred kosilom imajo ob določenem dnevu v tednu lutkovno
pravljico ali prstno igro. Po kosilu postopni prehod v spalnico, kjer jim
vzgojiteljica igra na liro in pripoveduje pravljice, po počitku je popoldanska
malica in nato odhod otrok domov (Inštitut Sofijin izvir Maribor, 2015).
49
5.10 Vloga in naloga vzgojiteljev
Vzgojitelj je lahko zelo aktiven dominanten, lahko pa samo pripravlja
okolje, materiale, spodbuja otroke k aktivnostim in sodelovanju z drugimi.
Vloga vzgojitelja je odvisna tudi od programa, ki ga izvaja posamezni
vrtec. Javni vrtec ima v naprej določen program, usmerjen k otroku, kar
pomeni, da so določeni konkretni cilji in metode, ki pomagajo uresničevati
zastavljene cilje. Nekateri vrtci, ki delujejo po posebnih pedagoških
načelih, dajo prednost otrokom, kar pa ne pomeni, da vloga vzgojitelja ni
dovolj aktivna, ampak je predvsem drugačna. Vloga in naloge vzgojitelja je
v vsakem primeru aktivna, vendar je odvisno kaj vzgojitelj pričakuje od
otrok, nekateri vzgojitelji pričakujejo visoko aktivnost otrok, od teh otrok se
pričakujejo rezultati in gleda se njihova storilnost, nekateri vzgojitelji pa
gledajo bolj na ustvarjalnost in pobude otrok. Po Steinerju je aktivnost
otrok manj poudarjena, kajti Steiner zagovarja ritem, rituale, ponavljanje in
predvsem mirno okolje. Prav tako je aktivnost otrok manj poudarjena v
tradicionalnih javnih vrtcih. Nasprotje Steinerja je Maria Montessori. Maria
Montessori je zagovornica dela, za njo je tudi igra delo. Javni vrtci, ki
sledijo programu Kurikuluma, zagovarjajo raznovrstno in bogato aktivnost
otrok, ki naj bo čim bolj pestra in da otrok izkusi čim več možnosti za
učenje. V vrtcu Reggio Emilia je vloga vzgojitelja priprava okolja in
pospeševanje interakcije med otrokom in materialom in pomoč ter
spodbuda pri projektih. V tem vrtcu trajajo aktivnosti tako dolgo, dokler je
otrok pripravljen delati. S tem si uri interes, ponavljanje in čakanje, skupek
vsega tega pa je socializacija. Maria Montessori je na vlogo vzgojiteljice
gledala predvsem kot na vlogo opazovalke in vse pogosteje se vloga
opazovalca uveljavlja tudi v drugih konceptih (Batistič Zorec, 2003).
Vzgojitelj ima v Montessori pedagogiki posebno vlogo, njegova vloga je
vloga opazovalca in pripravljanje okolja za delo, katerega je del tudi sam
vzgojitelj je tudi sam del okolja (Žnidar in Rakuša, 2013).
50
Pomembno je, da je vzgojiteljica senzitivna, razmišljujoča in kritična,
predvsem pa da dobro pozna otroke in je sposobna komunikacije s starši
in se od njih tudi kaj naučiti – takšno vlogo vzgojiteljice vidijo v Reggio
Emilia vrtcu. Vsem konceptom pa je skupno in najbolj se to odraža v
Waldorfskih vrtcih, kakšna je vzgojiteljeva osebnost in praktične izkušnje
(Batistič Zorec, 2003).
Pomembno je sprotno izobraževanje vzgojitelja in njegov profesionalni
odnos do dela in predvsem sposobnost timskega sodelovanja z drugimi.
Vzgojiteljica mora biti pozorna opazovalka in raziskovalka, ki zna svoja
opažanja uporabiti v skupini, v kateri lahko prihaja do konfliktov, ki lahko
neposredno vplivajo na delovanje skupine (Batistič Zorec, 2003).
5.11 Sodelovanje s starši
Sodelovanje vrtca in staršev je pomembno, saj otrok s prihodom v vrtec
stopa iz znanega socialnega okolja, torej družine, v neznano socialno
okolje vrtca. Otrok je v teh okoljih pod vplivi različnih dejavnikov, zato
stremimo k temu, da so ti dejavniki čim bliže drug drugemu (Lipičnik
Vodopivec, 1996).
Oblike sodelovanja s starši se začnejo s skupnim načrtovanjem vstopa
otroka v vrtec, sodelovanjem staršev pri načrtovanju in izvajanju
programov. Posamezni koncepti dajejo različne pomene posameznim
področjem vzgoje. Ne samo otroci ampak tudi starši so del vrtca. Starši z
vrtcem sodelujejo na različne načine, ki so odvisnI od posameznega vrtca.
Obstajajo različni načini, preko katerih posamezni vrtci komunicirajo s
starši. Najvarnejša in najbolj verodostojna oblika komuniciranja pa je
metoda dela z besedilom. V vrtcih se ta metoda uporablja za komunikacijo
preko oglasnih desk ali kotička za starše. S tem načinom vzgojitelji prav
51
tako verbalno komunicirajo s starši. Prednost pisne komunikacije je
trajnost, verodostojnost in jasnost. Slabost pa je večja poraba časa in
pozne povratne informacije (Lipičnik Vodopivec, 1996).
Ene izmed najpogostejših oblik sodelovanja s starši so roditeljski sestanki,
individualni pogovori in pogovorne ure, dnevne informacije o otroku, razne
delavnice skupaj s starši, izleti, predavanja za starše, informiranje preko
oglasnih desk, zaključne prireditve, sodelovanje na Svetu staršev, Svetu
zavoda in podobna sodelovanja (Osnovna šola Kungota, Publikacija
2014/15).
.
Vsak vrtec mora starše obvestiti o programih, ki jih ponuja, seznaniti
starše s programom po različnih pedagoških načelih, jim dati možnost
sodelovanja z drugimi zaposlenimi v zavodu, kot so svetovalna služba,
vodstvo vrtca in podobno, omogočiti ohranjanje zasebnosti, možnost
postopnega uvajanja otrok v program in možnost sodelovanja v programu
z upoštevanjem anatomije vrtca (Osnovna šola Kungota, Publikacija
2014/15).
Ker je sodelovanje s starši ni enosmerna komunikacija, se od staršev tudi
pričakuje. Starši morajo spoštovati dogovore in delovni čas vrtca, otroka
oddati strokovni delavki, sodelovati z vrtcem na različnih oblikah srečanj,
upoštevati pravilnik o varnosti otroka, seznaniti vrtec s spremembami
podatkov, obveščati in primerno odreagirati v času bolezni otrok, sporočiti
morebitne posebnosti glede otroka, spremljati razna obvestila in predvsem
se pogovarjati z vzgojitelji otroka in sproti reševati morebitne nastale
težave (Osnovna šola Kungota, Publikacija 2014/15).
V vrtcu Montessori dajejo velik poudarek na sodelovanju staršev in
vzgojiteljev. Prva oblika sodelovanja se prične s postopnim uvajanjem
otroka v vrtec. Po dogovoru se lahko starši vključijo tudi v izvajanje
programa, vendar pri tem ne smejo posegati v strokovnost pedagoškega
52
dela. Z vzgojitelji vsakodnevno izmenjujejo informacije ustno ali pa jih
zapišejo v zvezek, ki je namenjen komunikaciji med starši in vzgojitelji.
Organizirane so tudi govorilne ure, roditeljski sestanki, razna
izobraževanja in druženja ob praznovanjih, piknikih, izletih in podobno.
Ena izmed oblik je tudi ta, da vsak teden prinese ena družina otroka v
vrtec rezano cvetje, ki krasi mize, cvetja ne kupujejo, ampak ga izdelajo
skupaj sami z otrokom. Če posamezen starš želi spremljati svojega otroka
v vrtcu, se lahko dogovori za hospitacije (Hiša otrok vrtec Montessori,
2015).
Waldorfski vrtec daje velik pomen med sodelovanjem vrtca in staršev. Če
sta vrtec in družina med seboj usklajena, se tudi otrok počuti bolj varnega,
kajti sodelovanje omogoča boljše razumevanje otrokovih besed. V
Waldorfskem vrtcu imajo veliko sodelovanja med vrtcem in starši, na tak
način se vezi med vrtcem in starši le še bolj povezujejo. Vzgojitelji za
starše pripravljajo razna srečanja v obliki pogovorov, informativnih srečanj,
delavnic, pomoč pri iskanju finančnih in materialnih sredstev (Devjak idr.
2008).
Sodelovanje s starši v vrtcu Reggio Emilia je podobno vsem ostalim
sodelovanjem v drugih vrtcih, nimajo nobenih dodatnih posebnosti. Starši
in se srečujejo ob srečanjih v določenih oddelkih, srečanje v manjših
skupinah, če nastanejo kakšne posebne potrebe določene skupine otrok,
individualni stki (pogovorne ure), strokovna predavanja, razna delovna
srečanja namenjena kakšni obnovi in srečanje na delavnicah ter
aktivnostih ob različnih praznikih, prav tako imajo tudi srečanja v obliki
spremstva na izletih, piknikih, dnevu vrtca in podobno (Devjak idr., 2008).
53
5.12 Posebnosti pri posameznem vzgojnem konceptu
Vsak koncept ima posebnosti, vendar vsem je skupno delo v dobro otroka.
Skupni cilj jim je varovanje otrok, različne pa imajo le cilje, kako se v
posameznem konceptu otroku približati in podati znanje, da bo za otroka
najboljše. Začetki javnega vrtca in Waldorfskega vrtca segajo v Nemčijo,
medtem ko začetki Montessori vrtca in Reggio Emilia vrtca segajo v Italijo.
Posebnost javnega vrtca je zagotovo program, po katerem javni vrtec
deluje, to je Kurikulum za vrtce. Napisan je tako široko, da vzgojiteljem
omogoča najrazličnejše načine za dosego ciljev. Pri svojem delu se lahko
vključujejo v najrazličnejše projekte in uporabljajo elemente drugih
konceptov. Kurikulum za vrtce obravnava otroke celostno in gre od
abstraktnega h konkretnemu in pri tem upošteva razvojne značilnosti ter
individualnost otrok.
Posebnost vrtca in pedagogike Marie Montessori je delo z materiali. V
Montessori vrtcu otroci nimajo igrač in se ne igrajo, tam se vse igrače
imenujejo materiali. Kadar koli se želi otrok »igrati«, si vzame iz poličke
material in prične z delom in po končanem delu material tudi pospravi. Ena
izmed posebnosti Montessori vrtca je, da je vse pohištvo prilagojeno
velikosti otrok in spodbujanju umirjenega dela ter tišine.
Waldorfski vrtec ima tudi posebnosti. Sama notranjost vrtca je narejena iz
naravnih materialov, nežnih tonov barv, zaobljeno pohištvo in umirjenost
ter strpnost do dela. Otrok v ničesar ne silijo, stvari ponavljajo večkrat, da
se otroku lažje vtisne v spomin in predvsem želijo otrokom pričarati
družinsko življenje tudi v vrtcu. V tem vrtcu ni nobenega poučevanja, vse
izhaja iz potrebe otrok.
Reggio Emilia je najmlajši in najsodobnejši koncept. Prednost dajejo
učenju pred poučevanjem, zato je njihov način dela poteka preko
projektov, kjer med seboj vsi sodelujejo in komunicirajo. Idejo projekta
54
običajno podajo otroci in nato sodelujejo otroci, vzgojitelji, vsi zaposleni v
vrtcu, starši in bližnja okolica. Posebnost tega koncepta je zagotovo ta, da
skoraj vsa oprema vrtca poteka s pomočjo dela otrok. Otroci so vključeni s
pomočjo projektov v vsakršno dogajanje in delo vrtca.
55
SKLEP
Namen diplomske naloge je pobližje spoznati vzgojne koncepte javnega
vrtca, Montessori vrtca, Waldorfskega vrtca in Reggio Emilia vrtca.
Postavljene so bile naslednje hipoteze, ki jih bomo zdaj lahko potrdili ali
ovrgli.
Raziskovalne hipoteze:
H1: Otroci v Montessori in v Waldorfskem vrtcu uporabljajo drugačne
igrače kot otroci v javnem vrtcu.
H2: Vloga vzgojitelja v Waldorfskem vrtcu ima drug pomen kot vloga
vzgojitelja v Montessori vrtcu.
H3: V zasebnih vrtcih je sodelovanje vzgojitelja s starši pogostejše kot v
javnem vrtcu.
H1: Hipotezo ena lahko potrdimo, kajti igrače v vrtcu Montessori in v
Waldorfskem vrtcu so povsem različne od igrač v javnem vrtcu. V vrtcu
Montessori ne uporabljajo igrač, ampak imajo materiale. Ti materiali so
zloženi na policah, da si jih lahko otrok kadar koli vzame in z njimi se ne
igrajo, ampak delajo. V Waldorfskem vrtcu imajo igrače, ampak so povsem
naravne, kot so: kamenčki, palčke, ročno izdelane lutke brez obraza in
podobno. V javnem vrtcu pa imamo igrače, nekatere med njimi imenujemo
didaktične igrače ter so namenjene igri in učenju.
H2: Hipotezo lahko potrdimo. V Waldorfskem vrtcu je vloga–delo
vzgojitelja pomembna, kajti otroci so manj aktivni, zato vzgojitelj opravlja
večino dela, otroci pa sledijo ritmu, ponavljanju in mirnemu okolju. V
Montessori vrtcu pa je glavno vodilo za delo »pomagaj mi, da naredim
sam«, torej vse stvari počnejo otroci sami, vzgojitelj pa jim le pomaga, če
je to potrebno ali če otrok zaprosi za pomoč.
56
H3: Hipotezo bomo zavrgli. Tako kot v javnem je tudi v zasebnem vrtcu
enako pomembno sodelovanje staršev z vrtcem. Vsi dajo velik pomen
medsebojnemu sodelovanju. Vsi organizirajo bolj ali manj podobna
srečanja in druženjA, tako v javnem vrtcu kot v vrtcih po posebnih
pedagoških načelih.
57
LITERATURA
Antauer, A., Fištravec, A., Kovačič, in V., Polak, I. (1999). Waldorfska
pedagogika, Waldorfska šola in Waldorfski vrtec Maribor. Maribor:
Zavod waldorf.
Avevita/ Bizjak Eržen, M., (2015). Montessori pedagogika. Osnove
Montessori pedagogike. Pridobljeno 18.2.2015, iz
http://www.avevita.si/default.asp?mid=sl&pid=montessoripedagogik
a
Bahovec, D.E. in Kodelja. Z. (1996). Vrtci za današnji čas. Ljubljana:
Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu in
Društvo za kulturološke raziskave.
Batistič-Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih.
Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Bela Knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011).
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Devjak, T. in Skubic, D. (2009). Izzivi pedagoškega koncepta Reggio
Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Devjak, T., Batistič-Zorec, M. (2011). Pristop Reggio Emilia-izziv za
slovenske vrtce: zbornik zaključne konference-priročnik za dobro
prakso. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Devjak, T., Batistič-Zorec, M., Vogrinc, J., Skubic, D. in Berčnik, S.
(2010).Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce:
podobnosti v različnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v
Ljubljani.
Devjak, T., Berčnik, S. in Plestenjak, M. (2008). Alternativni vzgojni
koncepti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta.
Devjak, T., Skubic, D., Polak, A. in Kolšek, V. (2012). Predšolska vzgoja:
od starega k novemu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v
Ljubljani.
58
Dolar Bahovec E., Bregar, G. K., čas, M., Domicelj, M., Hribar, N., Japelj,
B. idr. (2013). ). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Edmunds, F. (1991). Umetnost Waldorfske vzgoje. Ljubljana: Slovensko
društvo raziskovalcev šolskega polja.
F Langdon, M. (2005). Dr. Montessori´s Own Handbook. All Rights
Reserved.
Hiša otrok vrtec Montessori. (2014/15). O vrtcu. Pridobljeno na dan
01.3.2015, iz http://www.slomskov-zavod.si/index.php/za-
starse/sodelovanje-z-vrtcem
Hohmann, M. in Weikart, P.D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok.
Ljubljana: DZS.
Inštitut Sofijin izvir Maribor, zasebni Waldorfski vrtec Studenček.
(2014/15). Waldorfski vrtec Studenček. Pridobljeno 01.3.2015, iz
http://www.waldorfska-pedagogika.si/sl/waldorfski-vrtec
Kecojević, K. Ž., Marjanovič, L., Šušterič, N., Šimenc, M. in Tašner, V.
(2012). Za kakovost javnih vrtcev in šol primerjalne analize.
Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij, Pedagoška
fakulteta Univerze v Ljubljani in SVIZ Slovenija.
Lawrence, L., (1998). Montessori read and write. London: Ebury press.
Lipičnik Vodopivec, J., (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne
komunicirati. Ljubljana: Dermi tisk.
Montessori inštitut Zavod za pomoč staršem pri razvoju otrok. Ustanove
Montessori v Sloveniji danes. (b.d.). Pridobljeno 01.3.2015, iz:
http://www.montessori-institut.si/pedagogikaslo.html
Montessori, M., (1994). Montessori pedagogija. Das kreative Kind. Herder,
str. (4 in 15). Freiburg.
Montessori, M., (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo,
izobraževanje in kulturo.
59
Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2001). Otroška igra. V L. Marjanovič
Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do
vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Osnovna šola Kungota. (2014/15). Publikacija vrtec pri Osnovni šoli
Kungota. Zgornja Kungota: Osnova šola Zgornja Kungota.
Pavlič, S. (1991). Predšolske ustanove na slovenskem 1834-1945.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Pollard, M. (1997). Maria Montessori. Celje: Mohorjeva družba.
Retuznik Bozovičar, A. in Krajnc, M. (2012). Pedagogika in pedagoški
pristopi v predšolskem obdobju. Celje: Modart.
Skubic D., Zajc J., Gomilšek A., Les D., Gošek I., idr. (2012). 100 jezikov
na čutni poti – ideje za prakso. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Univerze v Ljubljani.
Steiner, R. (1994). Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti. Ljubljana:
Kortina.
Steiner, R. (2012). Umetnost vzgoje. Seminarski posvet in predavanja o
učnem načrtu. Nauk o človeku in umetnost vzgoje 3. Del. Ruše:
Založba Rudolfa Steinerja, Mariam Sai Dava s.p.
Stella, I. (1974). Dječji vrtići prostori i oprema za tjelesni odgoj i igru djece.
Zagreb: Šolska knjiga Zagreb.
The Reggio Emilia ćapproach to Early Years Education. (2006). Learning
and Teaching Scotland.
Uradni list Republike Slovenije, št. 73/2000. (2000). Pomen izrazov. 2.
člen. Pridobljeno 22.2.2015, iz
Vrtec Kamenček. (2011). Vrtec Kamenček poln otroškega smeha.
Pridobljeno na dan 30.9.2015, iz
Za otroke d.o.o. (b.d.). Pridobljeno 01.3.2015, iz
http://www.zaotroke.eu/katalog-nov-2013-2014.html
60
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Uradni list
Republike Slovenije, št. 16/07. (2007). Pridobljeno 22.2.2015, iz
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445
Žnidar, K. in Rakuša, U. (2013). Primerjava koncepta javnega vrtca s
konceptom Marie Montessori. (Raziskovalna naloga). Gimnazija
Celje-center, Celje.