ICES
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program: Elektroenergetika
VZDRŽEVANJE NN OMREŽJA V ELEKTRO
CELJE
Mentor: mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el. Kandidat: Denis Trošt
Lektorica: mag. Nataša Koražija, prof. slov.
Ljubljana, april 2015
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu, univ. dipl. inž. el., za pomoč pri
izdelavi diplomske naloge.
Hvala Janezu Geršaku in vsem sodelavcem iz podjetja Elektro Celje, d. d., za
pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi lektorici mag. Nataši Koražija, prof. slov., ki je mojo diplomsko
nalogo jezikovno in slovnično pregledala.
Posebno se zahvaljujem svojim staršem ter dekletu Martini za spodbudo ter
potrpežljivost v času mojega študija.
IZJAVA
»Študent Denis Trošt izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga
napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala, univ. dipl. inž. el.«
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«
Dne _____________ Podpis: __________________
POVZETEK
V diplomskem delu je predstavljeno vzdrževanje nizkonapetostnega omrežja (NNO)
v nadzorništvu Bistrica ob Sotli. Na začetku smo opisali osnovne pojme in predstavili
definicije, ki se navezujejo na vzdrževanje in opis razvoja vzdrževanja.
Nato smo izdelali statistiko okvar po mesecih nizkonapetostnega omrežja v
nadzorništvu za leto 2013, kjer smo primerjali število okvar ter število preventivnih
vzdrževalnih posegov, ter izračunali kazalce SAFI in SAIDI za izbrane dogodke. V
nadaljevanju smo opisali naprave, vode in drugo opremo nizkonapetostnega
omrežja, ki jih najpogosteje uporabljamo v nadzorništvu.
Ne moremo pa se izogniti pogostim okvaram v NNO, ki so posledica neurij,
snegolomov, žledolomov in atmosferskih prenapetosti oz. atmosferskih vplivov.
KLJUČNE BESEDE:
− vzdrževanje,
− nizkonapetostno omrežje,
− okvara,
− transformator,
− transformatorska postaja (TP).
ABSTRACT
Presented in my diploma thesis is the maintenance of the low-voltage grid in the
Bistrica ob Sotli inspectorate. In the beginning we described the basic notions and
definitions that deal with maintenance and the description of the maintenance
development.
Then we collected the statistics of failures in the low-voltage grid in month to month
order in the inspectorate for the year 2013. By comparing the number of
malfunctions and the number of preventive maintenance works we were able to
calculate SAFI and SAIDI indicators for selected events. Next we describe the
devices, conduits and other low-voltage grid equipment that is used the most in the
inspectorate.
We cannot, however, avoid frequent failures in the low-voltage grid that are a result
of storms, fallen trees due to heavy snow and ice, and atmospheric overvoltage and
attenuation.
KEYWORDS:
− Maintenance,
− Low-voltage grid,
− Failure,
− Transformer,
− Transformer station.
KAZALO 1 OSNOVNI POJMI IN DEFINICIJE VZDRŽEVANJA ........................................... 1
1.1 DIAGNOSTIKA .......................................................................................... 1 1.2 Dogodek .................................................................................................... 1 1.3 Vzdrževanje ............................................................................................... 2 1.4 Vzdrževalne metode .................................................................................. 3 1.5 Stavba – objekt in drugi izrazi..................................................................... 3
2 RAZVOJ VZDRŽEVANJA ................................................................................. 5 2.1 delitev vzdrževanja ..................................................................................... 5 2.2 Koncept prenovljenega pravilnika o vzdrževanju ........................................ 7
3 STATISTIKA OKVAR NA NN OMREŽJU V NADZORNIŠTVU BISTRICA OB SOTLI ZA LETO 2013 .............................................................................................. 9 4 OPIS NAPRAV, VODOV, DRUGE OPREME V NN OMREŽJU IN POVPREČEN OBSEG PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA ......................................................... 15
4.1 Vrste transformatorskih postaj .................................................................. 15 4.2 Energetski transformator .......................................................................... 19 4.3 Prostozračni nadzemni vodi ..................................................................... 22 4.4 Vodniki samonosilni kabelski snopi 0,6 / 1 kV .......................................... 23 4.5 Energetski zemeljski kabli nazivne napetosti 0,6/1 kV .............................. 23 4.6 Polaganje kabla tipa E-AY2Y ................................................................... 24 4.7 Oprema v nizkonapetostnem omrežju ...................................................... 24 4.8 Povprečen obseg preventivnega vzdrževanja .......................................... 28
5 OKVARE V NN OMREŽJU .............................................................................. 30 5.1 Okvare na NN prostozračnih vodih in prostozračnih kabelskih snopih ...... 30 5.2 Okvare na nizkonapetostnih zemeljskih vodih .......................................... 32 5.3 Okvare transformatorskih postaj (TP) ....................................................... 32
6 TEHNIČNI PODATKI PODJETJA ELEKTRO CELJE IN NADZORNIŠTVA BISTRICA OB SOTLI ............................................................................................. 34 7 STROŠKI KOREKTIVNEGA IN PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA ............. 37 8 ZANESLJIVOST NAPAJANJA POSAMEZNIH NN IZVODOV ......................... 39 9 ANALIZA NEPREKINJENOSTI NAPAJANJA PO POSAMEZNIH EDP V LETU 2013 ....................................................................................................................... 41 10 ZAKLJUČEK ................................................................................................ 44 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 45 PRILOGE ............................................................................................................... 46
KAZALO SLIK Slika 1: Razčlenitev splošne opredelitve dogodka .................................................. 11
Slika 2: Razčlenitev podatkov tipa mesto dogodka ................................................. 12
Slika 3: TP na železnem jamboru ........................................................................... 15
Slika 4: TP na aluminijastem jamboru..................................................................... 16
Slika 5: TP na betonskem drogu ............................................................................. 16
Slika 6: TP kabelska ............................................................................................... 17
Slika 7: TP zidna stolpna ........................................................................................ 18
Slika 8: TP kabelska kompaktna............................................................................. 18
Slika 9: TP TB 30 ................................................................................................... 19
Slika 10: Transformator El ...................................................................................... 20
Slika 11: Zgradba transformatorja .......................................................................... 21
Slika 12: Transformator ETRA ................................................................................ 22
Slika 13: NV 100 EC ............................................................................................... 25
Slika 14: NV 250 EC ............................................................................................... 26
Slika 15: Oklepna varovalka DII.............................................................................. 26
Slika 16: Odvodnik prenapetosti ............................................................................. 27
Slika 17: Utorna sponka ......................................................................................... 28
Slika 18: Vezni tulec ............................................................................................... 28
Slika 19: Snegolom ................................................................................................ 31
Slika 20: Neurje ...................................................................................................... 31
Slika 21: Pretrgani zemeljski kabel ......................................................................... 32
Slika 22: Shema podjetja Elektro Celje ................................................................... 34
Slika 23: Nadzorništva ............................................................................................ 35
Slika 24: Mesečno gibanje kazalnika SAIDI za nenačrtovane prekinitve v letu 2013
po EDP ................................................................................................................... 41
Slika 25: Mesečno gibanje kazalnika SAIDI za nenačrtovane, načrtovane in vse
prekinitve v letu 2013 po EDP ................................................................................ 42
Slika 26: Mesečno gibanje kazalnika SAIFI za nenačrtovane prekinitve v letu 2013
po EDP ................................................................................................................... 42
Slika 27: Mesečno gibanje kazalnika SAIFI za nenačrtovane, načrtovane in vse
prekinitve v letu 2013 po EDP ................................................................................ 43
KAZALO TABEL
Tabela 1: Število dogodkov v letu 2013 v nadzorništvu Bistrica ob Sotli. ................ 13
Tabela 2: Pogosti transformatorji ............................................................................ 20
Tabela 3: Tipi vrvi nadzemnih vodov ...................................................................... 22
Tabela 4: Tipi vrvi samonosilni kabelski snop (SKS) ............................................... 23
Tabela 5: Tipi energetskih zemeljskih kablov.......................................................... 24
Tabela 6: Preventivna vzdrževalna dela ................................................................. 29
Tabela 7: Tehnični podatki ..................................................................................... 36
Tabela 8:Opis korektivnega vzdrževanja ................................................................ 37
Tabela 9: Opis preventivnega vzdrževanja ............................................................. 38
Tabela 10: Izračuni SAIFI in SAIDI za izbrane dogodke ......................................... 39
KRATICE
TP transformatorska postaja
RTP razdelilna transformatorska postaja
RP razdelilna postaja
TTP težiščna transformatorska postaja
NNO nizkonapetostno omrežje
NN nizka napetost
SN srednja napetost
VN visoka napetost
DVLM daljinsko vodeno ločilno mesto
SKS samonosilni kabelski snop
EDP Elektro distribucijska podjetja
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 1 od 59
1 OSNOVNI POJMI IN DEFINICIJE VZDRŽEVANJA
Vzdrževanje je poleg obratovanja najpomembnejša funkcija, ki jih opravljajo
distribucijska podjetja v Sloveniji. Od industrijske revolucije naprej se razvoj
vzdrževanja usmerja od najenostavnejših posegov, kot so čiščenje in mazanje
posameznih delov stroja, do visoko tehnološko usmerjenega spremljanja stanja
naprav in diagnosticiranja njihovega stanja s sodobnimi tehnološkimi in
informacijskimi napravami in sistemi. Za boljše razumevanje tematike naloge so
najprej podane definicije ključnih pojmov s tega področja, nato so opisani razvojni
trendi vzdrževanja, njegova delitev ter uporaba v sedanjem času z izdelavo
najnovejšega pravilnika o vzdrževanju elektroenergetskih postrojev in naprav (Bokal
idr. 2013b).
Osnovne pojme in definicije, ki jih navajam v nadaljevanju, sta opredelila Milev in
Bokal (2013).
1.1 DIAGNOSTIKA
Diagnostika je proces določanja karakterističnih parametrov delovanja naprave ter
analiza njihovih vrednosti z namenom opredeljevanja stanja posamezne naprave ali
skupine naprav.
Stanje naprave je lastnost, ki na osnovi ugotavljanja in spremljanja opredeljuje
vrednosti karakterističnih parametrov o delovanju in vzdrževanju naprave.
1.2 DOGODEK
Dogodek je sprememba stanja naprave, ki onemogoča ali ovira izvrševanje
osnovne funkcije naprave.
Vzrok dogodka so nezaželeni pojavi in okvare, nastale pri izdelavi, montaži ali v
obratovanju, ki povzročijo nastanek dogodka.
Načrtovani dogodek je:
− Namenska sprememba konfiguracije omrežja pred vzdrževalnimi deli in po njih.
− Namenska sprememba konfiguracije omrežja zaradi varnega izvajanja del na
sosednji napravi (varnostni izklop).
Nenačrtovan dogodek je naključna sprememba obratovalnega stanja omrežja ali
naprave zaradi okvare, ki ima za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne
energije. Po sanaciji okvare se z vklopom napajanja vzpostavi normalno delovanje.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 2 od 59
Okvara je nenačrtovan dogodek, pri katerem naprava ni sposobna opravljati funkcij
(v celoti ali delno oz. je ogroženo zanesljivo obratovanje, zdravja in življenje ter
lastnina), zaradi katerih je vgrajena.
1.3 VZDRŽEVANJE
Pregled je delo, ki se opravlja periodično ali občasno pred nastankom okvare glede
na priporočilo proizvajalca ali predhodne statistike okvare, izkušnje strokovnjakov na
elementih postroja ali voda z namenom, da se ugotovi stanje naprave in po potrebi
ukrepa ter ohrani življenjska doba naprave. Pri tem je obseg dela minimalen in se
opravlja med normalnim obratovanjem elementa postroja oz. voda.
Izredni pregled je delo, ki se opravlja po izrednih dogodkih na elementih postroja ali
voda (izredne vremenske razmere, okvara) z namenom, da se ugotovi stanje
naprave (voda) in po potrebi ukrepa ter se tako ohrani življenjska doba naprave.
Izredni pregled predstavlja tudi dodaten pregled na zahtevo zunanjega organa
(inšpektor).
Revizija je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi periodično po navodilih
proizvajalca oziroma skladno z navodili z vzdrževanjem naprave pred nastankom
okvare, z namenom, da se ohrani življenjska doba naprave. Pri tem so obseg del in
stroški srednje veliki (od 5 % nabavne vrednosti naprave), naprava ali del postroja
pa sta pri opravljanju revizijskih del praviloma v breznapetostnem stanju. Revizija
zajema tudi odpravo s pregledom ali kako drugače ugotovljenih pomanjkljivosti.
Remont je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi na osnovi stanja
naprave pred nastankom okvare, z namenom, da se ohrani življenjska doba
naprave. Praviloma so obseg del in stroški sorazmerno veliki (do 15 % nabavne
vrednosti naprave), naprava ali del postroja pa sta pri opravljanju remontnih del v
breznapetostnem stanju.
Remont se v distribucijskih podjetjih ne uporablja.
Obnova je delo na elementih postroja ali voda, ki se izvaja z namenom, da se
podaljša njihova življenjska doba.
Meritve so skupek opravil za določanje posamezne značilnosti naprave z namenom
ugotavljanja ustreznosti naprave za njeno delovanje.
Preizkus je postopek, s katerim se ugotovi obratovalna sposobnost naprave glede
na vnaprej opredeljene lastnosti, ki jih mora naprava izpolnjevati.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 3 od 59
1.4 VZDRŽEVALNE METODE
Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in menedžerskih del,
vključno z nadzorom, z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje, ko je
sposobna opravljati funkcije, zaradi katerih je vgrajena.
Preventivno vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi pred
nastankom okvare, z namenom, da se ohranja njihova življenjska doba.
Korektivno vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi po
nastali okvari, z namenom, da se napravo povrne v stanje, ko je sposobna opravljati
funkcije, zaradi katerih je vgrajena.
1.5 STAVBA – OBJEKT IN DRUGI IZRAZI
Stavba (komandna stavba, poslovna stavba itd.) je krita konstrukcija s stenami, v
kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev; pojem
stavba se lahko nanaša na stavbo kot celoto ali njene dele, ki so bili projektirani ali
spremenjeni za ločeno uporabo.
Objekt (RTP, RP, TP, kablovodi, daljnovodi itd.) je s tlemi povezana stavba ali
gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov,
skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
Elektroenergetski postroj je skupek gradbenih objektov, stavb, strojev, vodov,
naprav in pomožnih naprav za proizvajanje, pretvarjanje, transformiranje,
razdeljevanje, prenos ali porabo električne energije.
Postroj je poenostavljeno poimenovanje za transformatorsko postajo (TP),
razdelilno transformatorsko postajo (RTP) ali postroj.
Naprava je skupek medsebojno funkcionalno povezanih delov, ki omogočajo
opravljanje funkcije, zaradi katere je le-ta vgrajena.
RTP je daljinsko vodena postaja, ki obsega enega ali več energetskih
transformatorjev, namenjenih za povezavo VN ali SN omrežja z enim ali več SN
omrežji različnih napetostnih nivojev, s tem da v vsakem izvodu (VN in SN)
nameščena zaščitna naprava.
RP je VN ali SN daljinsko vodena postaja brez energetskega transformatorja, ki
obsega več vodnih celic oz. polj. Osnovna funkcija RP je razdelitev energije na SN
oziroma VN nivoju.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 4 od 59
RP je tudi daljinsko vodena postaja, ki ima vsaj tri SN vodne celice, od katerih imata
vsaj dve nameščeno zaščito, dodan pa je eden ali več distribucijskih
transformatorjev za napajanje NN omrežja. (To je t. i. TTP – tržiščna
transformatorska postaja. Definicija se rahlo razlikuje od definicije v BTP, kjer so
zahtevani štirje SN izvodi in zaščita.)
TP je postaja z enim ali več distribucijskimi transformatorji SN/NN za povezavo SN
in NN omrežja. TP praviloma ni daljinsko vodena postaja. Pri tem ima postaja enega
ali več SN izvodov, na katerih ni nameščene zaščite.
DVLM (daljinsko vodeno ločilno mesto) je element SN, ki omogoča vklop ali izklop
SN voda pod obremenitvijo v primeru zemeljskega ali kratkega stika ter v primeru,
ko ni obremenitve, kar je odvisno od izvedbe vgrajenega stikalnega aparata. Pri tem
se krmiljenje ločilnega mesta opravlja daljinsko, kar je odvisno od trenutne funkcije,
ki jo opravlja naprava (obratovanje in vzdrževanje).
Distribucijski transformator je naprava za transformacijo električne energije s
srednje napetosti na nizkonapetostni nivo. Pri tem je napetost navitja z višjo
napetostjo (1,0 oz. 0,95 kV), 10, 20, 35 kV, napetost navitja z nižjo napetostjo pa 0,4
kV ali 0,95 kV.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 5 od 59
2 RAZVOJ VZDRŽEVANJA
O razvoju vzdrževanja, katerega opredeljujem v nadaljevanju poglavja, govorijo
Bokal idr. (2013a).
Vesoljska in vojaška industrija sta bili v preteklosti pomembno gonilo razvoja na
področju vzdrževanja.
Od samih začetkov industrijske revolucije, ko se je uporabljal korektivni pristop k
vzdrževanju, in z uvajanjem najbolj enostavnih oblik preventivnega vzdrževanja
(mazanje, čiščenje) se je v sodobnosti uveljavila nenadomestljiva informacijska
podpora funkciji vzdrževanja. Zgodovinski razvoj pričakovanj izpolnjuje funkcija
vzdrževanja ter razvoj metod vzdrževanja. Sčasoma so se uveljavila naslednja
pričakovanja od naprav, uporabljenih v kateremkoli tehničnem sistemu:
velika razpoložljivost in zanesljivost naprav,
velika varnost naprav,
najboljša kakovost izdelkov,
okolju prijazne naprave,
dolga življenjska doba naprave,
velika stroškovna učinkovitost.
Na tehnološkem področju pa so se uvajale številne novosti, kot so:
monitoring stanja,
zanesljivostno in vzdrževalnostno usmerjeno oblikovanje naprav,
študij tveganja,
majhni in hitri računalniki,
analiza okvar in njihovih učinkov,
ekspertni sistemi,
večopravilnost pri izvajanju nalog in timsko delo.
2.1 DELITEV VZDRŽEVANJA
Pri delitvi vzdrževanja je najpomembnejša vzpostavitev hierarhije posameznih
dejavnikov vzdrževanja, ki sledijo naslednji členitvi:
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 6 od 59
KONCEPTI
METODE
VZDRŽEVALNA DELA
VZDRŽEVALNA OPRAVILA
Koncept je celovit pristop k izvajanju funkcije vzdrževanja posameznega
tehničnega sistema in zajema opredelitev metod vzdrževanja posameznih skupin
naprav ali naprave, glede na njihov vliv na delovanje sistema.
V novejšem času so se na področju vzdrževanja uveljavili naslednji koncepti:
RCM (reliability centered maintenance) – v zanesljivost usmerjeno vzdrževanje, ki
temelji na opredelitvi za delovanje sistema pomembnih naprav oziroma elementov
ter analizo njihovih lastnosti med obratovanjem. S sproti sprejetimi ukrepi vplivamo
na izvajanje vzdrževalnih del z namenom optimiranja zanesljivosti delovanja
sistema. Pri tem se za vzdrževanje posameznih skupin naprav lahko uporabljajo
različne metode, kar je odvisno od njihovih lastnosti (zanesljivosti, srednjih časov do
okvare, srednjih časov do popravila, vpliv na delovanje celotnega sistema, stroškov
opravljanja vzdrževanja itd.).
TPM (total productive maintenance) – popolno produktivno vzdrževanje kot
izhodišče uporablja sprotno spremljanje naprav ter zanesljivost njihovega delovanja
in ne uposteva obnašanja naprav v preteklosti. Njegova uporaba je primerna v
proizvodno in storilnostno naravnanih podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo
posameznih izdelkov.
Poleg tega obstajajo še nekateri drugi koncepti vzdrževanja (BCM – v poslovanje
usmerjeno vzdrževanje, ROM – k rezultatom usmerjeno vzdrževanje itd.), ki pa so
primerni za podjetja z industrijski proizvodnjo izdelkov.
Metode vzdrževanja so opredeljene z izvajanjem vzdrževalnih del, ki jih opravljamo
pred nastankom okvare ali po njej. Na podlagi tega je nastala tudi delitev na dve
osnovni metodi, in sicer na preventivno (preprečevalno) in kurativno (popravljalno)
vzdrževanje.
Metoda preventivnega vzdrževanja se deli na vzdrževanje po času (kjer je interval
opravljanja vzdrževalnih del stalen ali spremenljiv) in na vzdrževanje po stanju (kjer
je interval opravljanja vzdrževalnih del odvisen od stanja naprave). Prav gotovo je
spremljanje stanja naprave odločilnega pomena za delovanje naprave do trenutka,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 7 od 59
ko je vzdrževalni poseg nujen, ker je tveganje nadaljnjega obratovanja preveliko za
nastanek okvare.
V primeru, da ugotovimo pomanjkljivosti, pa se izvaja preventivno izredno
vzdrževanje, ki tako preprečuje nadaljnje slabšanje stanja naprave in njeno
degradacijo v okvari.
Poleg tega poznamo še kurativno vzdrževanje oz. popravljalno vzdrževanje. Pri tem
vzdrževanju pa ločimo takojšnje (okvara se odpravi takoj po nastanku) ali odloženo
(okvara se odpravi s časovnim zamikom) kurativno vzdrževanje.
Vzdrževalna dela so skupek dejavnosti, ki omogočajo doseganje z vzdrževanjem,
zastavljenega cilja in se delijo na:
popravilo naprave ali odpravo napake,
revizijo,
pregled,
posodobitev,
remont,
diagnostiko,
meritve in
preizkus.
Vzdrževalna opravila so konkretne aktivnosti, s katerimi naprave vzdržujemo in jih
delimo na:
ugotavljanje stanja s pregledom,
preverjanje delovanja,
preverjanje stanja,
nastavitve,
čiščenje,
mazanje,
popravila.
2.2 KONCEPT PRENOVLJENEGA PRAVILNIKA O VZDRŽEVANJU
Koncept prenovljenega pravilnika o vzdrževanju so opredelili Bokal idr. (2013b).
V prenovljenem pravilniku o vzdrževanju so poudarjeni ključni dejavniki, ki vplivajo
na izvajanje funkcije vzdrževanja:
uvodne določbe,
zahteve za vzdrževanje,
dokumentacija,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 8 od 59
nadzor stanja naprav in
prehodne in ključne določbe.
Jedro problematike vzdrževanja je postavljeno v točko zahteve za vzdrževanje, v
kateri so razčlenjeni številni dejavniki oziroma postavljena izhodišča na področju
vzdrževanja:
cilji vzdrževanja,
zahteve za vzdrževanje,
zahteve za izvajanje vzdrževalnih del,
metode vzdrževanja,
vzdrževalna dela in opravila,
izhodišče za načrtovanje vzdrževanja,
interni akti o vzdrževanju,
koordinacija obratovanja in vzdrževanja,
prevzem naprav in objektov v vzdrževanju,
kontrola kakovosti,
prekinitev vzdrževanja,
zaključek del in poročilo o opravljenih delih,
zunanje izvajanje,
strokovna znanja in usposobljenost osebja,
skladišče rezervnih delov in naprave izven uporabe,
gospodarnost vzdrževanja.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 9 od 59
3 STATISTIKA OKVAR NA NN OMREŽJU V
NADZORNIŠTVU BISTRICA OB SOTLI ZA LETO 2013
Statistika dogodkov je zelo pomembno področje zbiranja in obdelave podatkov o
dogodkih v DEES. Obdelava tovrstnih podatkov ima dva osnovna namena (Bokal,
Matvoz in Makšič. 2018):
izračun zanesljivosti delovanja naprav in
izračun zanesljivosti napajanja odjemalcev.
Pri vzpostavitvi enotnega koncepta statistike dogodkov je ključnega pomena
zbiranje podatkov o napravah, ki dajejo odgovore na naslednja vprašanja iz
statistike dogodkov:
kdaj se je dogodek zgodil (čas nastanka dogodka, čas zaključka
dogodka),
kje se je zgodilo (mesto dogodka),
kaj se je zgodilo (vrsta, opis dogodka),
zakaj se je zgodilo (vzrok dogodka),
kako se je zgodilo (potek dogodka).
Zajemajo se podatki po posameznih področjih in so grupirani po naslednjih
skupinah:
splošna opredelitev dogodka,
časovna opredelitev dogodka,
mesto dogodka,
vzrok dogodka in
posledice dogodka.
Po Bokal idr. (2008) sta splošna (slika 1) in časovna opredelitev dogodkov
razčlenjeni, kot sledi:
splošna opredelitev dogodka (slika 1):
potek dogodka,
zaporedna številka,
lokacija stikalne naprave s katero se opravljajo preklopi,
naprava, odsek:
od ločilnega mesta:
datum, čas (ura, minuta),
do ločilnega mesta:
datum, čas (ura, minuta),
mesto zaznave dogodka,
povezava z drugim dogodkom:
zaporedna številka tega dogodka;
vrsta dogodka:
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 10 od 59
načrtovani (preventivno vzdrževanje),
nenačrtovani (okvare, popravilo okvar, korektivno
vzdrževanje),
majhna okvara,
pomembna okvara,
kritična okvara,
havarija;
vreme (splošni podatki v času nastanka dogodka):
lepo,
oblačno,
veter,
dež,
nevihta,
mraz,
sneg,
žled,
temperatura,
neznano;
časovna opredelitev dogodka (računajo se samodejno):
dan v tednu, datum in čas začetka dogodka,
dan v tednu, datum in čas konca dogodka,
trajanje prekinitve napajanja:
brez prekinitve napajanja,
prekinitev napajanja do 30 s (HAPV),
prekinitev napajanja od 30 s do vključno 3 min,
prekinitev napajanja nad 3 min.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 11 od 59
Slika 1: Razčlenitev splošne opredelitve dogodka
(Vir: Bokal idr. 2008)
Členitev podatkov tipa mesto dogodka kaže slika 2 in je povzeta po Bokal idr.
(2008).
SPLOŠNA OPREDELITEV
DOGODKA
POTEK DOGODKA
VREME
VRSTA DOGODKA
MESTO ZAZNAVE DOGODKA
1. NAČRTOVANI - PREV. VZDRŽEVANJE 2. NENAČRTOVANI - KOREK. VZDRŽEVANJE: * majhna okvara, * pomembna okvara, * kritična okvara,
* havarija.
1. LEPO 2. OBLAČNO 3. VETER 4. DEŽ 5. NEVIHTA 6. MRAZ 7. SNEG 8. ŽLED 9. TEMPERATURA
10. NEZNANO.
POVEZAVA Z DOGODKOM
1. ZAPOREDNA ŠTEVILKA, 2. LOKACIJA STIKALNE NAPRAVE, 3. NAPRAVA, ODSEK: - OD LOČILNEGA MESTA * datum, čas, - DO LOČILNEGA MESTA * datum, čas.
ZAPOREDNA ŠTEVILKA DOGODKA
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 12 od 59
Slika 2: Razčlenitev podatkov tipa mesto dogodka
(Vir: Bokal idr. 2008)
MESTO DOGODKA
OSTALE NAPRAVE 1. PRENAPETOSTNI ODVODNIK, 2. PROGOVNI LOČILNIK, 3. PROGOVNI ODKLOPNI LOČILNIK, 4. PROGOVNI LOČILNIK Z ZAŠČITO IN DALJIN. VODENJEM, 5. LOČILNIK, 6. ODKLOPNI LOČILNIK, 7. ODKLOPNI LOČILNIK Z ZAŠČITO IN DALJIN. VODENJEM, 8. ODKLOPNIK, 9. VN VAROVALKA, 10. ZBIRALKE IN POVEZOVALNI VODI, 11. TOKOVNI MERILNI TRANSFORMATOR, 12. NAPETOSTNI MERILNI TRANSFORMATOR, 13. KOMPENZACIJSKE NAPRAVE, 14. OHMSKI UPOR V ZVEZDIŠČU, 15. PARALELNO K UPORU VEZANA DUŠILKA Z ODCEPI, 16. UPOR V ZVEZDIŠČU S SHUNT STIKALOM, 17. RESONANČNA OZEMLJITEV (RONT), 18. KRMILNE IN REGULACIJSKE NAPRAVE, 19. NAPRAVE RELEJNE ZAŠČITE, 20. NAPRAVE ZVEZ, 21. NAPRAVE DALJINSKEGA VODENJA, 22. PROCESNI RAČUNALNIK V CENTRU VODENJA, 23. MTK NAPRAVE, 24. KOMPRESORSKI POSTROJI, 25. AKUMULATORSKE BATERIJE, 26. LASTNA RABA, 27. USMERNIK-RAZSMERNIK, 28. NN VAROVALKA V TP, 29. NN VAROVALKA PRI NN ODJEMALCU,
30. DRUGE NAPRAVE.
TRANSFORMATORJI
1. ENERGETSKI TRANSFORMATORJI: - 110/SN, - SN/SN, 2. DISTRIBUCIJSKI TRANSFORMATORJI (SN/NN).
VODI
A. DALJNOVODI, 1. VODI 0,4 (0,2) kV, B. KABLOVODI, 2. VODI 10 kV, C. POLIZOLIRANI VODI; 3. VODI 20 kV,
4. VODI 35 kV,
5. VODI 110 kV.
MHE
OSNOVNI PODATKI O MESTU DOGODKA
1. TURBINA, 2. GENERATOR, 3. JEZOVNI DEL, 4. DRUGO.
RAZPRŠENI VIRI 1. LOČILNO MESTO
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 13 od 59
S statistiko dogodkov zajemamo podatke o napravah in načrtovanih ter
nenačrtovanih dogodkih na le-teh. V nadaljevanju bodo razčlenjeni dogodki v
nadzorništvu Bistrica ob Sotli in to na NN omrežju.
V nadzorništvu Bistrica ob Sotli je bilo na NN omrežju opravljenih 169 intervencij.
Med temi intervencijami so bile različne okvare, kot so npr.:
− okvara na NN kablovodu,
− odprava medfaznega stika,
− podiranje dreves,
− sanacija kabelskega končnika,
− iskanje in popravilo kratkega stika,
− popravilo potrganega vodnika,
− sanacija erozij na NN omrežju,
− sanacija na SKS vodu,
− nateg NN vodnikov,
− menjava SN odvodnikov v TP.
Število intervencij na NN omrežju se tudi razlikuje po mesecih v letu. V zimskih in
poletnih časih je intervencij več. Pozimi zaradi snegoloma, žledu, ko nam podira
drogove in trga vodnike, poleti pa zaradi neviht, udara strele, močnejših sunkov
vetrov, ko nam podira drogove, gole vodnike zaplete med seboj, podira drevja,
strela pa poškoduje drogove.
Pregled število okvar in preventivnih vzdrževalnih posegov za leto 2013 po mesecih:
Tabela 1: Število dogodkov v letu 2013 v nadzorništvu Bistrica ob Sotli.
(Vir: Lasten)
Meseci Število okvar Št. preventivnega vzdrževanja
Januar 7 5
Februar 4 4
Marec 0 10
April 6 4
Maj 4 12
Junij 1 8
Julij 1 13
Avgust 4 10
September 4 12
Oktober 10 14
November 7 11
December 1 10
Skupaj: 49 113
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 14 od 59
Najpogostejši vzroki okvar NN omrežja:
− atmosferske prenapetosti (30 %),
− veter, neurje (20 %),
− sneg, led, žled (10 %),
− preobremenitve (15 %),
− slabi spoji (10 %),
− živali (kače, polži, miši) (5 %),
− zemeljska in druga dela (5 %),
− ostalo (5 %).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 15 od 59
4 OPIS NAPRAV, VODOV, DRUGE OPREME V NN
OMREŽJU IN POVPREČEN OBSEG PREVENTIVNEGA
VZDRŽEVANJA
4.1 VRSTE TRANSFORMATORSKIH POSTAJ
Jamborski (železni jambor, aluminijasti jambor) in betonski drogovi
Na vrhu je nosilna konzola, na katero so pripeti dovodni vodniki SN. Pod konzolo so
nameščena SN podnožja z varovalkami, ki varujejo transformator. Pod podnožjem
se nahajajo SN odvodniki prenapetosti ter konzola, na kateri je nameščen
transformator. Električno je to povezano s pas vodnikom ali golimi vodniki. V višini
za posluževanje se nahaja NN razdelilna omarica, v kateri so NN zbiralke, na
katerih se nahajajo merilni tokovni transformatorji in varovalne letve za izvode. V isti
višini je nameščena omarica, v kateri se nahaja električni števec, ki meri skupno
oddano energijo iz transformatorja, in komunikator za daljinsko odčitavanje števcev
porabnika.
Slika 3: TP na železnem jamboru
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 16 od 59
Slika 4: TP na aluminijastem jamboru
(Vir: Lasten)
Slika 5: TP na betonskem drogu
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 17 od 59
Kabelska transformatorska postaja
Postaja ima dva prostora. V enem prostoru se nahaja transformator, v drugem
prostoru pa SN blok, v katerem so odklopnik za izklop transformatorja in SN
varovalke. V istem prostoru je tudi NN blok, v katerem so nizkonapetostne zbiralke
in varovalne letve za izvode. V transformatorju se nahaja električni števec, ki meri
skupno oddano energijo iz transformatorja, in komunikator za daljinsko odčitavanje
števcev porabnikov, ki se napajajo iz te transformatorske postaje.
Slika 6: TP Kabelska
(Vir: Lasten)
Zidana stolpna
Na vrhu se nahajajo SN zbiralke, ki služijo za prehod daljnovoda čez postajo, pod
njimi se nahaja SN ločilka za ločitev transformatorja, pod njo se nahaja podnožje za
SN varovalke, v pritličju pa se nahaja transformator. NN razdelilna omarica se
nahaja v oknu stavbe, v drugem oknu pa se nahaja pogon za vklop in izklop ločilke
za transformator.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 18 od 59
Slika 7: TP zidna stolpna
(Vir: Lasten)
Kabelska kompaktna transformatorska postaja
Ta postaja ima kotlo iz nerjaveče pločevine, zakopano v zemljo, v kateri je
nameščen transformator. Nad kotlom in transformatorjem je nameščeno ohišje, v
katerem se nahajajo SN kabelske glave in SN odvodniki prenapetosti. Pri dostopu z
zunanje strani se nahaja NN razdelilna omarica, v kateri so NN zbiralke in varovalne
letve za izvode.
Slika 8: TP kabelska kompaktna
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 19 od 59
Transformatorska postaja na lesenem drogu TB 30
To je transformator malih moči, ki je nameščen na stojnem mestu SN daljnovoda.
Transformator je tudi priklopljen direktno na SN omrežje in nima nobenih varovalnih
elementov. Zraven imamo NN prostostoječo kabelsko omarico, v kateri so
nameščene NN zbiralke, na katerih so varovalne letve.
Slika 9: TP TB 30
(Vir: Lasten)
4.2 ENERGETSKI TRANSFORMATOR
V preteklosti so se uporabljali transformatorji proizvajalcev Energonvest, EMO Ohrid
in Rade Končar. Transformatorji so imeli transformatorsko olje za hlajenje jedra,
navitij in izolacijo med kovinskimi deli in navitji. Redno je bilo treba spremljati nivo
olja v posebni posodi, ki se je imenovala konservator in se je nahajala na vrhu
transformatorja. Na konservatorju pa je bila posebna posodica, v njej pa filter in vse
skupaj napolnjeno s snovjo v obliki drobnih zrnc pod imenom silica gel. Silica gel je
snov, ki se uporablja za vpijanje vlage.
Pogosto uporabljeni transformatorji so razvidni iz tabele 2.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 20 od 59
Proizvajalec Nazivna moč [kVA ] Frekvenca [Hz] Stik
Etra 35 50 20 / 0,42 Yzn5
Energoinvest
50 50 20 / 0,4 Yz5
100 50 20 / 0,4 Yz5
160 50 20 / 0,4 Yz5
250 50 20 / 0,4 Dy5
400 50 20 / 0,4 Dy5
630 50 20 / 0,4 Dyn5
1000 50 20 / 0,4 Dy5
1630 50 20 / 0,4 Dy5
Tabela 2: Pogosti transformatorji
(Vir: Elektro Celje, d. d., 2015b)
Slika 10: Transformator El
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 21 od 59
Slika 11: Zgradba transformatorja
(Vir: Lasten)
Legenda:
1. transformator, ki ga hladimo,
2. transformatorski kotel, ki je lahko ravne ali rebraste pločevine,
3. konservator,
4. oljekaz za min. in max. označevanje,
5. naprava za odzračenje olja,
6. avtomatski odzračnik,
7. kontaktni termostat,
8. napetostni preklopnik,
9. VN prevodni izolatorji,
10. NN prevodni izolatorji,
11. privarjeni kavlji, ki služijo za remont transformatorskega pokrova kotla,
12. radiatorji za zračno hlajenje kotla,
13. pipca za izpust olja,
14. kolesa, s katerimi transformator stoji na tračnicah,
15. tračnice, ki so na betonskih podstavkih,
16. betonski podstavek, ki je nad jamo z gramozom,
17. jama z gramozom, ki služi temu, da se v primeru kratkih stokov, ko goreče olje iz
transformatorja izteka plameni med kamni zadušijo,
18. olje, ki služi za hlajenje in izolacijo transformatorja.
Sedaj se pa uporabljajo samo novejši transformatorji proizvajalca ETRA. Ti nimajo
ne konservatorja in ne olja, temveč je za hlajenje in izolacijo med kovinskimi deli in
jedrom snov midel, kjer zamenjuje olje.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 22 od 59
Ti transformatorji so bolj ekološki, saj nimajo olja, ki ob pregrevanju ustvarjajo plin
PCB, ki je rakotvoren in zelo strupen za ljudi. Ekološki ima tudi izgled, ker je
pobarvan z ekološko zeleno barvo.
Slika 12: Transformator ETRA
(Vir: Lasten)
4.3 PROSTOZRAČNI NADZEMNI VODI
Vrv Al-Fe je sestavljena tako, da ima na sredini eno železno žico, okoli pa šest
aluminijastih stremen. Vsak presek vrvi ima različne debeline železne žice in
debelino aluminijastih stremen. Drugačno zgradbo pa imajo vrvi čistega aluminija, ki
na sredini nimajo železne žice, ampak imajo samo sedem aluminijastih stremen. V
nizkonapetostnem omrežju najpogosteje uporabljamo vrvi Al-Fe vseh presekov, kot
so navedeni v tabeli 3.
Z. št. Tip vrvi [mm2]
1. Vrv Al-Fe 25/4
2. Vrv Al-Fe 35/6
3. Vrv Al-Fe 50/8
4. Vrv Al 16
5. Vrv Al 25
6. Vrv Al 35
7. Vrv Al 50
Tabela 3: Tipi vrvi nadzemnih vodov
(Vir: Lasten)
Za sidranje strešnih stojal se uporablja vrv Fe 25 mm2, za sidranje drogov pa vrv Fe
35 mm2.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 23 od 59
4.4 VODNIKI SAMONOSILNI KABELSKI SNOPI 0,6 / 1 KV
Vodniki samonosilnih kabelskih snopov so sestavljeni iz šestih čistih aluminijastih
stremenov, izoliranih s črno plastiko. Takšni vodniki so štirje in so prepleteni v eno
celoto, ki se imenuje kabelski snop. Ti vodniki imajo vsak svojo funkcijo (L1, L2, L3,
N), zato so bili starejši kabelski snopi označeni s številkami (1, 2, 3, ena je imela
rob). Tista z robom je bila malo debelejša in je bila nosilna žila za obešanje na drog.
Novejši kabelski snopi imajo isto označevanje žil (1, 2, 3, ena ima rob), razlika je le v
tem, da ko se obeša na drog, so nosilne žile vse, ker sponka objame vse žile.
Preseki žil, ki jih uporabljamo, so navedeni v tabeli 4.
Z. št. Tip kabla
1. NFA2X 4x35 RM mm2, 0,6/1 kV
2. NFA2X 4x70 RM mm2, 0,6/1 kV
Tabela 4: Tipi vrvi samonosilni kabelski snop (SKS)
(Vir: Lasten)
Vodniki: kompaktirana Al vrv.
Izolacija: omreženi polietilen XLPE črne barve tip TIX-2.
Kabli so izdelani in preizkušeni v skladu s slovenskimi standardi:
SIST HD 626 S1: 1998,
SIST HD 626 S1: 1998/A1 : 1998,
SIST HD 626 S1: 1998/A2 : 2002.
4.5 ENERGETSKI ZEMELJSKI KABLI NAZIVNE NAPETOSTI 0,6/1
KV
Energetski zemeljski kabli so po obliki razdeljeni do preseka 35 mm2 in so okrogle
oblike, pri kablih nad 35 mm2 pa so žile vodnika v sektorski obliki. Sektorska oblika
pomeni, da je žila vodnika oblikovana v trikotni obliki. Kabel pa ima štiri takšne žile,
ki so različnih barv, na primer rjave, črne, sive in rumeno-zelene barve, na sredini
teh žil pa je še ena bakrena žica s presekom 1,5 mm2, ki je izolirana z rdečim ali
črnim plaščem in ima vlogo stikalnega voda. Stikalni vod pa ima vlogo za krmiljenje
starejših tipov dvotarifnih števcev porabe električne energije. Preseki kablov, ki jih
uporabljamo, so navedeni v tabeli 4.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 24 od 59
Z. št. Tip kabla
1. EYY-J 5x6 RE mm2, 0,6/1 kV
2. E-AY2Y-J 4x35 RM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV
3. E-AY2Y-J 4x70 SM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV
4. E-AY2Y-J 4x150 SM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV
5. E-AY2Y-J 4x150 SM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV
Tabela 5: Tipi energetskih zemeljskih kablov
(Vir: Lasten)
Kabli so izdelani in preizkušeni v skladu s slovenskimi standardi:
SIST HD 603 S1:1998,
SIST HD 603 S1:1998/A1:2001,
SIST HD 603 S1:1998/A2:2004,
SIST HD 603 S1:1998/A3:2007.
4.6 POLAGANJE KABLA TIPA E-AY2Y
Kabli tip E-AY2Y se polagajo v globini najmanj 0,7 m. Kabel se polaga direktno na
dno jarka, ki mora biti izravnano in očiščeno. V nasprotnem primeru je treba odbrati
drobnozrnato zemljo iz izkopa in z njo izdelati posteljico debeline 0,1 m. Posteljica
se izdela tudi na mestih s tršo (skalnato) podlago, ki praviloma ni gladka. Kabel se
prekrije z 0,1 m debelo plastjo odbrane drobnozrnate zemlje. Mehanska zaščita
(ščitnik GAL) se ne položi. V primeru, če zahtevane globine polaganja ni možno
doseči ali je zaradi sestave izkopnega materiala onemogočeno odbiranje zemlje za
posteljico, je treba predvideti dodatne ukrepe. V primerjavi s klasičnim načinom
polaganja je opisni postopek cenejši in enostavnejši (še posebej v primeru ozkih
kabelskih jarkov), vendar zahteva kakovosten nadzor predvsem v ključnih fazah
polaganja (Elektro Celje, 2008, str. 5)
4.7 OPREMA V NIZKONAPETOSTNEM OMREŽJU
V NN omrežju uporabljamo naslednjo opremo:
− Varovalni Vložek NV100 EC
Varovalne vložke NV100 EC lahko izjemoma pod napetostjo in pod obremenitvijo
zamenjujejo strokovno usposobljene osebe z ustrezno varovalno opremo (varovalna
čelada, varovalna očala ali obrazni ščitnik, usnjene rokavice, ročaj za zamenjavo
varovalk).
Prednosti teh tipov varovalk so, da za vgradnjo teh elementov ne potrebuješ veliko
prostora, ker so manjših dimenzij, slabosti pa so večja možnost preboja v izjemnih
pogojih, kot so: vlaga, prah, polži, ki lezejo po njih, kače.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 25 od 59
Vrednosti varovalk, ki jih uporabljamo, so:
NV 100 EC 16 A,
NV 100 EC 20 A,
NV 100 EC 25 A,
NV 100 EC 35 A,
NV 100 EC 50 A,
NV 100 EC 63 A,
NV 100 EC 80 A,
NV 100 EC 100 A,
NV 100 EC 125 A.
Slika 13: NV 100 EC
(Vir: Lasten)
− Varovalni vložek NV 250 EC
Varovalne vložke NV250 EC lahko izjemoma pod napetostjo in pod obremenitvijo
zamenjujejo strokovno usposobljene osebe z ustrezno varovalno opremo (varovalna
čelada, varovalna očala ali obrazni ščitnik, usnjene rokavice, ročaj za zamenjavo
varovalk).
Prednosti teh tipov varovalk so večja obratovalna varnost, ker so večje in je večja
razdalja med kontakti, slabosti pa so, da je za vgradnjo teh varovalk potrebnega več
prostora.
Vrednosti varovalk, ki jih uporabljamo, so:
NV 250 EC 35 A,
NV 250 EC 50 A,
NV 250 EC 63 A,
NV 250 EC 80 A,
NV 250 EC 100 A,
NV 250 EC 125 A,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 26 od 59
NV 250 EC 160 A,
NV 250 EC 250 A,
NV 250 EC 315 A.
Slika 14: NV 250 EC
(Vir: Lasten)
− Oklepna varovalka DII
Vrednosti varovalk, ki jih uporabljamo, so:
DII 6 A,
DII 10 A,
DII 16 A,
DII 20 A,
DII 25 A.
Slika 15: Oklepna varovalka DII
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 27 od 59
Nad 25 A pa so se uporabljale oklepne varovalke tipa DIII. Oklepna varovalka se
uporablja za razdelilne omare in stare hišne priključke. Novi hišni priključki se delajo
v prostostoječih kabelskih omaricah (PSO) in z elementi NV 100 EC.
− Odvodnik prenapetosti
Odvodnike prenapetosti, ki jih najpogosteje uporabljamo na drogovih in tudi v
prostostoječih kabelskih omaricah, so MOSIPO 15/275 In = 15 kA, Imax = 40 kA,
50/60Hz. Proizvajalec teh odvodnikov je Izoelektro.
Slika 16: Odvodnik prenapetosti
(Vir: Lasten)
− Utorna sponka
Uporabljamo jo za spajanje pretrganih Al-Fe vrvi nadzemnih vodov. Te sponke so
različnih velikosti Al-Fe vrvi:
Al-Fe 35/6,
Al-Fe 50/8,
Al-Fe 70/12.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 28 od 59
Slika 17: Utorna sponka
(Vir: Lasten)
− Vezni tulci
Tulci se najpogosteje uporabljajo za spajanje pretrganih kablov, kjer se z njimi spoji
vsaka žila po barvah med seboj, nato se natakne spojka in segreje.
Velikosti veznih tulcev so:
Al 35,
Al 50,
Al 70,
Al 150.
Slika 18: Vezni tulec
(Vir: Lasten)
4.8 POVPREČEN OBSEG PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA
V nadzorništvu Bistrica ob Sotli izvajamo naloge preventivnega vzdrževanja, kot so:
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 29 od 59
Št. Opravilo Rok
1. Pregled stanje posekov na trasi 1x letno
2. Preverjanje varnostnih oddaljenosti (vodnikov) 1x letno
3. Pregled stanja drevja ob robu trase 1x letno
4. Čiščenje trase in dostopnih gozdnih poti Po potrebi
5. Pregled stanja (poškodb) vodnikov 5x letno
6. Preverjanje povesov vodnikov 5x letno
7. Preverjanje razdalj med vodniki 5x letno
8. Pregled poškodb kovinskih delov izol. členov- rjavenje 5x letno
9. Pregled stanje odvodnika in njegove ozemljitve 5x letno
10. Meritve ozemljitve odvodnikov Po potrebi
11. Pregled zunanje poškodbe droga 5x letno
12. Pregled zunanje poškodbe konzol 5x letno
13. Pregled zunanje poškodbe nožnega dela droga (les) 5x letno
14. Pregled trhlosti nožnega dela droga 5x letno
15. Pregled stanja gornji delov droga 5x letno
16. Pregled stanje spojnega materiala zgornjega dela droga
5x letno
17. Pregled stanje opozorilnih tablic, številk in letnic 5x letno
18. Pregled zunanjih poškodb nožnega dela droga (stanje betonske obloge, korozije armature)
5x letno
19. Pregled stanja zemljišča okolice droga 5x letno
20. Pregled čiščenja okolice temelja droga (podrast) 5x letno
21. Pregled stanja strešnih stojal ali konzol 5x letno
22. Pregled pritrditev in stabilnosti stojal ali konzol 5x letno
23. Pregled stanja tesnosti omaric 5x letno
Tabela 6: Preventivna vzdrževalna dela
(Vir: SODO, 2013)
V okviru nadzorništva nimamo gradbeno montažne skupine, zato nam v primerih,
kot so kabliranje, izgradnja novih transformatorskih postaj, podiranje NN omrežja,
postavitev novih drogov NN omrežja, na pomoč priskočijo gradbeno montažne
skupine iz Nadzorništva Brežice ali iz Distribucijske enote Krško, kjer deluje več
gradbeno montažnih skupin.
Povprečna terenska dela:
− menjava nizkonapetostnih varovalk (60 %),
− pregled trase NN omrežja (10 %),
− pregled merilnih mest (20 %),
− stikalne manipulacije NN omrežja (5 %),
− merjenje upornosti ozemljil, kratkostičnih zank omrežja (3 %),
− ostalo (2 %).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 30 od 59
5 OKVARE V NN OMREŽJU
Okvare, ki nastanejo, se odpravljajo intervencijsko, ker v številnih primerih ostanejo
odjemalci brez električne energije. Najbolj pogoste okvare v NN omrežju, ki se z
njimi srečujejo, so:
− okvare na NN prostozračnih nadzemnih vodih in prostozračnih kabelskih
snopih (SKS),
− okvare na NN zemeljskih vodih.
5.1 OKVARE NA NN PROSTOZRAČNIH VODIH IN
PROSTOZRAČNIH KABELSKIH SNOPIH
Okvare na prostozračnih vodih in prostozračnih kabelskih snopih imajo več različnih
značajev, kako jih ločiti med seboj. Najbolj pogoste so električne, mehanske in
atmosferske prenapetosti.
Delitev poškodb na nizkonapetostnih prostozračnih vodih:
− Električne poškodbe − so poškodbe izolacije (razbitje ali deformacije
izolatorjev, preboji izolacije).
− Mehanske poškodbe − neurje (veter, sneg, žled), zaradi katerega pride do
prekinitve vodnikov, polomljenih drogov, polomljenih strešnih stojal in konzol.
Ker se pri tem pojavi nihanje vodnikov, posledično prihaja do kratkih stikov
med vodniki.
− Okvare zaradi atmosferskih prenapetosti – prihaja do uničenja podpornih
drogov, prekinitve tokovodnikov, uničenje odvodnikov prenapetosti.
Najpogostejše okvare na nizkonapetostnih prostozračnih vodih povzroča veter, saj
zaradi njega pride do nihanja žic, posledica pa so kratki stiki, zaradi katerih pregori
varovalka v transformatorski postaji. Veter lahko povzroči tudi lomljenje žic. Pozimi,
ko je sneg ali žled, obstaja velika nevarnost oprijemanja snega ali ledu na žice, kar
povzroči veliko obremenitev žice, ki se posledično pretrgajo in padejo na tla. Če je
ob omenjenih vremenskih nevšečnostih nizkonapetostna trasa slabo očiščena, se
lahko drevo prevrne na omrežje in ga tako poškoduje.
Na sliki 19 se vidi podrto drevo na vodnike samonosilnega kabelskega snopa (SKS).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 31 od 59
Slika 19: Snegolom
(Vir: Lasten)
Na sliki 20 se vidijo posledice neurja, ko je veter porušil končni zasidrani drog pri hiši
odjemalca, na njem pa priklopljen kabel, ki vodi do prostostoječe kabelske omarice
poleg hiše.
Slika 20: Neurje
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 32 od 59
5.2 OKVARE NA NIZKONAPETOSTNIH ZEMELJSKIH VODIH
Do okvar prihaja pretežno zaradi preboja izolacije med vodniki v kablu in na
kabelskih končnikih. Pogoste so tudi mehanske poškodbe z delovnimi stroji, ter
zaradi zemeljskih plazov in erozije (voda zdere kabel, s sabo prinese drevo in kabel
utrga).
Slika 21: Pretrgani zemeljski kabel
(Vir: Lasten)
5.3 OKVARE TRANSFORMATORSKIH POSTAJ (TP)
Najpogostejše okvare v transformatorskih postajah so električnega značaja, kot so
na primer atmosferske prenapetosti, kjer poškodujejo izolacijo in naprave, ki so v ali
na transformatorski postaji.
Te poškodbe so:
− poškodovanje izolatorjev (podporni ali zatezni izolatorji),
− preboji v kablu v transformatorski postaji (TP),
− poškodbe kabelskih glav na kablih.
Poškodbe naprav v TP:
− poškodbe električnih števcev,
− poškodbe ur za preklop v visoko ali nižjo tarifo,
− poškodbe komunikatorjev,
− poškodbe merilnih tokovnih in napetostnih merilnih transformatorjev,
− poškodbe varovalnih letev,
− poškodbe odvodnikov prenapetosti (SN in NN),
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 33 od 59
− poškodbe transformatorjev.
Atmosferske prenapetosti se pa najpogosteje pojavljajo v poletnem času, v zimskem
času pa se okvare najpogosteje pojavljajo zaradi večje preobremenitve naprav,
pregrevanja spojev, zaradi česar posledično pride do prekinitve napajanja.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 34 od 59
6 TEHNIČNI PODATKI PODJETJA ELEKTRO CELJE IN
NADZORNIŠTVA BISTRICA OB SOTLI
Distribucijsko območje Elektra Celje, d. d., zajema tri osrednjeslovenske regije,
Savinjsko, Koroško in Spodnjeposavsko, s 40 občinami v celoti in dvema delno.
Velikost distribucijskega območja je 4.345 km2, kar pomeni cca 22 % površine
Slovenije s 383.000 prebivalci (Elektro Celje, d. d. 2015a).
Slika 22: Shema podjetja Elektro Celje
(Vir: Elektro Celje, d. d. 2015)
Naloga službe vzdrževanja je skrb za tehnično brezhibno stanje
elektroenergetskih naprav, izvajanje intervencij v rednem delovnem času in
opravljanje dežurne službe zunaj rednega delovnega časa, izredna zamenjava
števcev, odčitavanje stanja števcev gospodinjskih odjemalcev ter zamenjava
varovalk. Vse naštete aktivnosti vršijo nadzorništva ob podpori tehnične operativne
službe vzdrževanja. Elektro montažne skupine so zadolžene za gradnjo novih SN in
NN objektov, izvajanje obnov ter nadomestitev in povečanja zmogljivosti obstoječih
naprav. V ta namen izdelujemo minimalno projektno dokumentacijo. Za vse objekte
se ažurno vodi vsa potrebna tehnična dokumentacija ter uresničuje skrb za politiko
kakovosti in ravnanja z okoljem (Elektro Celje, d. d. 2015a).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 35 od 59
Podjetje Elektro Celje se deli na štiri poslovne enote (Celje, Krško, Slovenj Gradec,
Velenje). Znotraj teh poslovnih enot pa so še nadzorništva in elektro montažne
skupine. Shema nadzorništev je predstavljena na sliki 20.
Slika 23: Nadzorništva
(Vir: Elektro Celje, d. d. 2015a)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 36 od 59
Vrste vodov Elektro Celje Nadzorništvo Bistrica
Dolžina VN (110 kV) [m]
Nadzemni vodi 101,300 /
Dolžina SN (20 kV) [m]
Nadzemni vodi 2.630,918 179,500
Podzemni vodi 698,956 7.166
Dolžina SN (10 kV) [m]
Nadzemni vodi 44,859 /
Podzemni vodi 32,253 /
Dolžina NNO (0,4; 1 kV) [m]
Nadzemni vodi 5.538,936 130,436
Podzemni vodi 7.587,628 493,602
SKS vodi / 67,798
Instalirana moč [kVA]
/ 876,820 /
Število TP [kosov] / 3868 130
Št. odjemalcev NNO [št.]
/ 168,865 4,007
Tabela 7: Tehnični podatki
(Vir: Elektro Celje, d. d., 2013 in Elektro Celje, d. d., 2015c)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 37 od 59
7 STROŠKI KOREKTIVNEGA IN PREVENTIVNEGA
VZDRŽEVANJA
V nadzorništvu Bistrica ob Sotli se ne ukvarjamo z izgradnjam omrežja, ampak ga
samo vzdržujemo, zato sem naredil primere kurativnega in preventivnega
vzdrževanja, s katerim se srečujemo večino časa.
Korektivno vzdrževanje
Opis posega Posegov/leto EUR/leto
Zamenjava obračunske varovalk tip NV v rednem
delovnem času
15
555,45
Zamenjava obračunske varovalk tip NV izven
rednega delovnega časa
60
2926,2
Zamenjava obračunske varovalke tip D v rednem
delovnem času
13
481,39
Zamenjava obračunske varovalke tip D izven
rednega delovnega časa
18
811,98
Okvara pretrganega zemeljskega kabla
18
2886,66
Okvara pretrgane vrvi AL-Fe na NNO
21
2272,83
Skupaj: 145 9.934,51
Tabela 8:Opis korektivnega vzdrževanja
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 38 od 59
Preventivno vzdrževanje
Opis posega Posegov / leto EUR / leto
Odklop na nadzemnem omrežju in ponovni priklop
6
1415,34
Odklop ali priklop merilnega mesta na zahtevo uporabnika
11
360,36
Odklop na merilnem mestu in ponovni priklop
115
10515,6
Sprememba obračunske moči v okviru priključne
moči
9
294,84
Zamenjava droga zaradi dotrajana
7
6218,52
Zamenjava končnega droga z sidrom zaradi
dotrajanosti ali porušenja
4
5227,88
Postavitev prostostoječe omarice za podvarovanje
6
6373,44
Skupaj: 158 30.405,98
Tabela 9: Opis preventivnega vzdrževanja
(Vir: Lasten)
To vzdrževanje je približno 80-odstotno, preostalih 20 % pa predstavljajo merjenje
upornosti ozemljil TP, merjenje upornosti kratkostične zanke, označevanje trase NN
omrežja, pregledi NN omrežja ter drugo administracijo v nadzorništvu.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 39 od 59
8 ZANESLJIVOST NAPAJANJA POSAMEZNIH NN
IZVODOV
Pri zanesljivosti napajanja izvodov sem izračunal kazalce SAIDI in SAIFI za
dogodke. Dogodki so urejeni po pripadajočih daljnovodih in transformatorskih
postajah, na katerih so se zgodili. Kazalci SAIFI in SAIDI na podlagi podjetja so zelo
majhni, saj so pri tem zajeti vsi odjemalci pri podjetju, ki jih je 168.865, ter vse
transformatorske postaje, ki jih je 3.868. Kazalci SAIFI in SAIDI na podlagi SN
izvoda so že malo višji, saj so v izračun zajeti samo odjemalci nadzorništva Bistrica
ob Sotli, ki jih je 4.007, ter transformatorske postaje, teh pa je 130. Najvišji kazalci
SAIFI in SAIDI so izračunani na podlagi NN izvoda.
TP NN izvod
TP Št. dog
SAIFI (izp./ odj.)
SAIDI (min./odj.)
SAIFI (izp./odj.)
SAIDI (min./ odj.)
Janeževe Gorice 6 1,735 312,98 4,054 726,92
Zgornja sušica 3 0,793 140,97 2,739 493
Stara vas II 4 1,52 259,8 5 604,6
Gregovce 1 0,24 88,7 1 360
Grgij Gaj 1 1 300 1 300
Banovec 1 1,651 227,57 2,375 318,75
Trebče 6 1,825 368,63 5,022 1061,7
Orešje 7 1,805 451,1 4,656 1159,9
Orešje Grad 5 0,465 84,32 2,051 346,66
Križan Vrh 4 0,955 110,73 2,14 247,05
Zagaj 4 0,094 8 0,36 5.470
Podsreda 2 0,44 122,2 2 540
Srebrnik vas 1 0,783 235 1 300
SN izvod Podjetje
TP Št. dog
SAIFI (izp./odj.)
SAIDI (min./ odj.)
SAIFI (izp./odj.)
SAIDI (min. /odj.)
Janeževe Gorice 6 0,3181 59,18 0,000933 0,17341
Zgornja sušica 3 0,1051 18,54 0,000312 0,0551
Stara vas II 4 0,095 16,01 0,000299 0,04855
Gregovce 1 0,033 12 0,0001 0,036
Grgij Gaj 1 0,033 9,9 0,0001 0,03
Banovec 1 0,462 57 0,000557 0,0389
Trebče 6 0,08743 17,665 0,00049657 0,1005306
Orešje 7 0,10176 25,35 0,00058008 0,147958
Orešje Grad 5 0,01561 2,8125 0,00008866 0,015986
Križan Vrh 4 0,03948 4,485 0,00022384 0,02558
Zagaj 4 0,00416 0,25 0,00002368 0,00142
Podsreda 2 0,025 6,75 0,000142 0,03836
Srebrnik vas 1 0,0302 9,06 0,0001717 0,05152
Tabela 10: Izračuni SAIFI in SAIDI za izbrane dogodke
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 40 od 59
Da bi povečali zanesljivost napajanja, potrebujemo rešitev, ki se imenuje kabliranje.
Pri kabliranju se zanesljivost napajanja poveča za več kot desetkrat. Za daljše linije
omrežja uporabljamo kabel E-AY2Y 4 x 150 + 2,5 mm2, za krajše linije pa E-AY2Y 4
x 70 + 2,5 mm2.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 41 od 59
9 ANALIZA NEPREKINJENOSTI NAPAJANJA PO
POSAMEZNIH EDP V LETU 2013
Mesečno gibanje kazalnikov SAIDI in SAIFI
Iz mesečnega gibanja kazalnikov neprekinjenosti napajanja SAIDI in SAIFI najbolj
izstopajo prekinitve izven vpliva podjetja (predvsem zaradi vzrokov višje sile), ki so v
nadaljevanju nekoliko podrobneje razložene.
Mesečno gibanje kazalnika SAIDI
Slika 24: Mesečno gibanje kazalnika SAIDI za nenačrtovane prekinitve v letu 2013
po EDP
(Vir: Mlaj, 2014)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 42 od 59
Slika 25: Mesečno gibanje kazalnika SAIDI za nenačrtovane, načrtovane in vse
prekinitve v letu 2013 po EDP
(Vir: Mlaj, 2014)
Mesečno gibanje kazalnika SAIFI
Slika 26: Mesečno gibanje kazalnika SAIFI za nenačrtovane prekinitve v letu 2013
po EDP
(Vir: Mlaj, 2014)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 43 od 59
Slika 27: Mesečno gibanje kazalnika SAIFI za nenačrtovane, načrtovane in vse
prekinitve v letu 2013 po EDP
(Vir: Mlaj, 2014)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 44 od 59
10 ZAKLJUČEK
Za področje nadzorništva Bistrica ob Sotli sem po posameznih daljnovodih izračunal
indeks povprečne pogostosti izpada odjemalcev (SAIFI) in indeks povprečnega
trajanja izpada (SAIDI). Izračuni so izdelani na nivoju TP, NN izvoda, SN izvoda ter
podjetja. Ugotovil sem, da sta kazalnika SAIFI in SAIDI, ki sta računana na nivoju
podjetja zelo majhna, saj sta pri tem zajeti vsi odjemalci pri podjetju Elektro Celje. V
nalogo sem dodal še mesečno gibanje kazalnikov SAFI in SAIDI za vsa
distribucijska podjetja za leto 2013. Iz mesečnega gibanja kazalnikov najbolj
izstopajo prekinitve napajanja predvsem zaradi vzroka višje sile. Na podlagi ocene
stroškov vzdrževanja lahko razberemo, da so stroški preventivnega vzdrževanja
veliko višji kot stroški korektivnega vzdrževanja. Rešitev za zmanjšanje stroškov je
kabliranje, saj se pri tem zanesljivost napajanja poveča za več kot desetkrat. Pri
kabliranju se zmanjšajo tudi okvare, do katerih prihaja zaradi različnih vzrokov, kot
so neurje, snegolom, žledolom, saj so te okvare na področju podeželja zelo
pogoste.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 45 od 59
LITERATURA IN VIRI
Bokal, D., Ferlič, D., Maruša, R., Polak, M., Vižintin, S., Gubina, F. idr. (2013a).
Vzdrževanje – osnovna dejavnost elektrogospodarskih podjetij [elektronska izdaja].
11 konferenca slovenskih elektroenergetikov Laško.
Bokal, D., Ferlič, D., Maruša, R., Polak, M., Vižintin, S., Gubina, F. idr. (2013b).
Prenova pravilnika o vzdrževanju (TP – 8) [elektronska izdaja]. 11 konferenca
slovenskih elektroenergetikov Laško.
Bokal, D., Matvoz, D. in Maksić, M. (2008). Izdelava enotnega koncepta statistike
dogodkov v DEES, I. del, številka študije 1722. Ljubljana: EIMV.
Distribucijsko omrežje. (2015a). Celje: Elektro Celje, d. d. Pridobljeno 12. 3. 2015 z
naslova http://www.elektro-celje.si/omrezje/distribucijsko-omrezje.
Elektro Celje. (2008). Tipizacija energetskih kablov zemeljski kabli nazivne napetosti
0,6/1 kV. Celje: Elektro Celje, d. d.
Elektro Celje, d. d. (2013). Tehniški podatki o distribucijskih napravah za leto 2013. Celje: Elektro Celje, d. d. Elektro Celje, d. d. (2015b). Tabela transformatorjev. Celje: Elektro Celje, d. d. Milev, G. in Bokal, D. (2013). Enotna navodila za vzdrževanje distribucija
elektroenergetskega omrežja. Ljubljana: Elektroinštitut Milan Vidmar.
Mlaj, B. (2014). Poročilo o kakovosti oskrbe z električno energijo v letu 2013.
Maribor: Agencija RS za energijo.
SODO (2013). Navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega
omrežja. Maribor: SODO.
Tehnični podatki. (2015c). Celje: Elektro Celje, d. d. Pridobljeno 12. 3. 2015 z
naslova http://www.elektro-celje.si/omrezje/tehnicni-podatki.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 46 od 59
PRILOGE Priloga 1: Izračuni indeksa povprečne pogostosti izpada dogodkov (SAIFI) in indeks povprečnega trajanja izpada dogodkov (SAIDI) Priloga 2: Enočrtne sheme TP po pripadajočih daljnovodih nadzorništva Bistrica ob Sotli
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 47 od 59
Priloga 1: Izračuni indeksa povprečne pogostosti izpada dogodkov (SAIFI) in indeks povprečnega trajanja izpada dogodkov (SAIDI)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 48 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 49 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 50 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 51 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 52 od 59
Priloga 2: Enočrtne sheme TP po pripadajočih daljnovodih nadzorništva Bistrica ob Sotli
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 53 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 54 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 55 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 56 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 57 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 58 od 59
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 59 od 59