ICES
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program: Elektroenergetika
Modul: Elektroenergetska učinkovitost in električne
instalacije
VZDRŽEVANJE VISOKONAPETOSTNIH
DALJNOVODOV V PRENOSNEM
PODJETJU
Mentor: mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el. Kandidat: Borut Pečenko
Lektorica: Ljudmila Bokal, prof. slov.
Ljubljana, junij 2014
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu, univ. dipl. inž. el., za pomoč in
vodenje pri diplomski nalogi.
Prav tako se zahvaljujem somentorju mag. Lovru Belaku, ki me je usmerjal pri
nastajanju diplomske naloge, ter lektorici Ljudmili Bokal, prof. slov., ki je nalogo
jezikovno pregledala.
Zahvala gre tudi podjetju ELES, d. o. o., in vodstvu CIPO Divača, ki mi je omogočilo
in podprlo študij, ter sodelavcem za izkazano zaupanje in pomoč.
Hvala tudi otrokoma, ki sta v teh dveh letih znala potrpeti brez moje stalne
prisotnosti, ter ženi Kristini, ki me je tudi na koncu kljub nosečnosti zelo podpirala.
IZJAVA
»Študent Borut Pečenko izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga
napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala, univ. dipl. inž. el.«
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«
Dne, 01. 07. 2014 Podpis: __________________
POVZETEK
Smotrno načrtovanje vzdrževanja elektroenergetskih naprav ima velik pomen za
stabilno obratovanje z namenom zagotavljanja zanesljivega delovanja
elektroenergetskih prenosnih naprav kot tudi celotnega elektroenergetskega
sistema. Preventivna vzdrževalna dela na prenosnih napravah so potrebna zato, da
se ohranjajo naprave v dobrem stanju in tako preprečujejo morebitni nepredvidljivi
izpadi napajanja. Kakovost preventivnega vzdrževanja in čim hitrejša odprava
izrednih okvar je pogoj, da je elektroenergetski sistem zanesljiv ter tako deluje
brezhibno.
V diplomskem delu je razčlenjen potek vzdrževanja visokonapetostnih daljnovodov v
prenosnem omrežju glede na napetostne nivoje (110, 220 in 400 kV). Predstavljena
je oprema, ki vsakodnevno lajša delo vzdrževalnim skupinam na terenu, in tipična
vzdrževalna dela, ki se ciklično ponavljajo ter so primarnega pomena za dobro
stanje elektroenergetskega prenosnega omrežja. Opisan je tudi pomen dokumentov
za varno delo kot tudi pomen varnosti in zdravja pri delu ter ocena stroškov
vzdrževalnih del v letu 2013.
KLJUČNE BESEDE: daljnovod, vzdrževanje, prenosne naprave, omrežje,
stroški.
ABSTRACT
Rational planning of maintenance of electrical devices is of great importance for
stable operation with a purpose of ensuring the reliable functioning of electrical
mobile devices as well as the entire electrical system. Regular precautionary
maintenance work on portable devices is necessary in order to preserve devices in
good condition and by that prevent potential unforeseen power blackouts. Quality of
preventive maintenance work and fastest possible elimination of irregular
malfunctions is condition for reliability of electrical system and its flawless
functioning.
In bachelor’s thesis the course of maintenance of high-voltage transmission lines in
transmission network depending on voltage levels (110, 220 and 400 kV) is
analyzed. Equipment that facilitates work of field maintenance teams and typical
cyclical maintenance works which are of primary importance for good condition of
electrical transmission network are presented. Thesis also includes introduction of
the importance of documents for safe work as well as the importance of safety and
health at work and the estimated work expenses for year 2013.
KEYWORDS: transmission line, maintenance, mobile devices, grid, expenses.
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1 1.2 CILJI NALOGE ........................................................................................... 1 1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1 1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 2 1.5 METODE DELA ......................................................................................... 2
2 VISOKONAPETOSTNO ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE SLOVENIJE .... 2 2.1 SLOVENIJA, SESTAVNI DEL EVROPSKEGA OMREŽJA ......................... 2 2.2 TEMELJNE USMERITVE DRUŽBE ELES, D. O. O. .................................. 3 2.3 DEJAVNOST DRUŽBE ELES, D. O. O. ..................................................... 3 2.4 ELEKTROENERGETSKO PRENOSNO OMREŽJE ................................... 4 2.5 PREDSTAVITEV OPREME IN PARAMETROV ......................................... 6
3 IZHODIŠČA ZA VZDRŽEVANJE DALJNOVODOV ......................................... 10 3.1 ENERGETSKI ZAKON ............................................................................. 10 3.2 DELITEV VZDRŽEVANJA ....................................................................... 10 3.3 ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA V PRENOSNEM PODJETJU .............. 11 3.4 NAČRTOVANJE VZDRŽEVALNIH DEL ................................................... 12 3.5 PREGLEDI DV IN DV-TRAS .................................................................... 12 3.6 PRIPRAVA VZDRŽEVALNIH DEL ........................................................... 13 3.7 IZVEDBA DEL NA EEN ............................................................................ 14 3.8 ORGANIZACIJA IZVEDBE KOREKTIVNEGA VZDRŽEVANJA ............... 14 3.9 NADZOR NAD IZVEDBO IN PREVZEM DEL .......................................... 14
4 DIAGNOSTICIRANJE DALJNOVODOV S HELIKOPTERSKIM SNEMANJEM 15 4.1 STARANJE DALJNOVODOV ................................................................... 15 4.2 DIAGNOSTICIRANJE DALJNOVODOV .................................................. 15 4.3 TERMOGRAFSKO SNEMANJE DALJNOVODOV ................................... 16 4.4 SNEMANJE KORONE NA DALJNOVODIH ............................................. 17 4.5 LASERSKO SKENIRANJE DALJNOVODOV ........................................... 19 4.6 PREGLEDI DALJNOVODOV IN PREIZKUŠANJE KOMPONENT ........... 21
5 IZVAJANJE TIPIČNIH VZDRŽEVALNIH DEL ................................................. 22 5.1 POTEK VZDRŽEVALNIH DEL ................................................................. 22 5.2 SPLOŠNO STANJE DV-TRASE .............................................................. 22 5.3 OKOLICA IN DOSTOP DO STOJNEGA MESTA ..................................... 23 5.4 IZOLATORSKE VERIGE IN OBEŠALNI MATERIAL ................................ 23 5.5 PREGLED VODNIKOV, TOKOVNIH LOKOV IN ZAŠČITNE VRVI........... 30 5.6 OZEMLJITVE ........................................................................................... 31 5.7 STANJE KONSTRUKCIJE ....................................................................... 32 5.8 HAVARIJE ............................................................................................... 32 5.9 NAVODILA O VZDRŽEVANJU ELEKTROENERGETSKIH PRENOSNIH NAPRAV ............................................................................................................. 34 5.9.1 PREGLEDNA TABELA A - DALJNOVODI ............................................ 35
6 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ................................................................ 39 6.1 NEVARNOST PRI DELU V BREZNAPETOSTNEM STANJU IN V BLIŽINI DELOV POD NAPETOSTJO .............................................................................. 39 6.2 VARNOSTNE RAZDALJE IN NEVARNOSTNA OBMOČJA ..................... 41 6.3 DOKUMENTI ZA DELO ........................................................................... 42
7 OCENA STROŠKOV VZDRŽEVANJA ............................................................ 48 8 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 53
VIRI IN LITERATURA ............................................................................................ 54 KAZALO SLIK ........................................................................................................ 55 KAZALO TABEL ..................................................................................................... 55 KRATICE IN AKRONIMI......................................................................................... 56
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 1 od 56
1 UVOD
Cilj diplomske naloge je čim bolj nazorno prikazati vzdrževanje visokonapetostnih
daljnovodov v prenosnem podjetju. Zajete bodo izkušnje, ki sem jih pridobil pri
vzdrževanju daljnovodov, ter izkušnje, ki sem jih pridobil v času šolanja. V nalogi je
združeno moje praktično in teoretično znanje kakor tudi znanje mojih kolegov.
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Smotrno načrtovanje vzdrževanja elektroenergetskih naprav ima pomen za stabilno
obratovanje, da se zagotovi zanesljivo delovanje elektroenergetskih prenosnih
naprav kot tudi celotnega elektroenergetskega sistema. Preventivna vzdrževalna
dela na prenosnih napravah so potrebna zato, da se ohranjajo naprave v dobrem
stanju in tako preprečujemo morebitne izpade napajanja. Kakovost preventivnega
vzdrževanja in hitrejša odprava izrednih okvar z usposobljenim kadrom je pogoj, da
je elektroenergetski sistem zanesljiv in tako deluje brezhibno.
1.2 CILJI NALOGE
V diplomski nalogi je cilj predstaviti tipična vzdrževalna dela na visokonapetostnih
daljnovodih. V nalogi bomo razčlenili preventivna vzdrževalna dela, s katerimi se
ohranja naprava v dobrem stanju. To so preventivna vzdrževalna dela, investicijska
dela in vzdrževalna dela v javno korist. Pojasnili bomo, zakaj so potrebni izklopi
daljnovodov, ter ocenili stroške, ki nastanejo pri vzdrževalnih delih.
1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA
ELES opravlja javno službo dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja
na območju Republike Slovenije. Razdeljeni smo na štiri centre za infrastrukturo
prenosnega omrežja. Sam opravljam vzdrževalna dela v CIPO Divača. Vzdrževanje
poteka na treh napetostnih nivojih, in sicer 110, 220 in 400 kV. V podjetju se s
kakovostnim vzdrževanjem trudimo, da omrežje deluje brezhibno in s čim manjšim
številom izpadov daljnovodov.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 2 od 56
1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Temelje vzdrževanja se postavi že pri izbiri trase daljnovoda. Nekateri daljnovodi so
že leta in leta del prostorskih načrtov, a kot se kasneje izkaže, lahko tudi še tako
dobra zamisel vodi v čez čas tvegano naložbo. Pred trasiranjem službe za
načrtovanje omrežja pregledajo in proučijo možnosti vremenskih vplivov na
določenem okolišu. Vzame se večletno povprečje zimskih in poletnih temperatur,
vplivov vetra, snega in žleda.
Ko je daljnovod zgrajen vzdrževalci pri obhodu s plezanjem na daljnovodne stebre
pregledajo, kako so izvajalci opravili svoje delo. Pomanjkljivosti zabeležijo v
poročila.
1.5 METODE DELA
Pri diplomskem delu mi je bilo v prid poznavanje elektroenergetskega sistema
Slovenije. Znanje iz delovne prakse in izobraževanja pa sem s pomočjo dognanj v
literaturi in Navodilih o vzdrževanju visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem
omrežju ter ob pomoči priročnikov in načrtov izvedenih del uporabil v nalogi.
2 VISOKONAPETOSTNO ELEKTROENERGETSKO
OMREŽJE SLOVENIJE
ELES letos praznuje devetdeset let izgradnje visokonapetostnega daljnovoda med
HE Fala in RTP Laško. Z zgraditvijo tega takrat 80 kV daljnovoda je bil prvič
omogočen prenos električne energije na večje razdalje, hkrati pa je to pomenilo tudi
začetek intenzivne gradnje prenosnega omrežja v Sloveniji. Po ustanovitvi Unije za
koordinacijo proizvodnje in prenosa UCPTE leta 1951 je bila leta 1964 v Ljubljani
ustanovljena regionalna skupina SUDEL. V okviru sporazuma SUDEL, ki so ga
podpisali Enel, Verbund in Jugel, je bila najprej zgrajena 220 kV zanka in pozneje še
400 kV povezava. Trajno sinhrono obratovanje s sistemom UCPTE se je začelo
septembra 1974 na 220 kV nivoju med postajama Divača in Padriciano v Italiji.
Slovenski EES tako že štirideset let sinhrono obratuje kot član ene največjih
interkonekcij na svetu.
2.1 SLOVENIJA, SESTAVNI DEL EVROPSKEGA OMREŽJA
Že z vključitvijo v Evropsko unijo in v evropski pravni red smo bili prisiljeni sprejeti
ustrezne zakonske smernice za celovito sodelovanje z državami Evropske unije v
elektroenergetiki. Takrat je slovensko elektroenergetsko omrežje postalo tudi del
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 3 od 56
vseevropskega elektroenergetskega omrežja, katerega namen je omogočiti
medsebojno pomoč ob izpadih večjih enot v posameznem sistemu. V današnjem
času pa je po liberalizaciji trga z električno energijo ta povezava namenjena
trgovanju z električno energijo.
2.2 TEMELJNE USMERITVE DRUŽBE ELES, d. o. o.
Družba ELES, d. o. o. zagotavlja varen, zanesljiv in nemoten prenos električne
energije. Lahko rečemo, da je družba varuh slovenskega elektroenergetskega
sistema, ki je tesno povezan s prenosnimi omrežji sosednjih držav. Zaposleni v
Elesu so strokovno usposobljeni na področju elektroenergetike, saj s svojim
znanjem in napredno tehnologijo dobaviteljem in odjemalcem zagotavljajo kakovost
v prenosu električne energije.
ELES, d. o. o. kot sistemski operater slovenskega prenosnega elektroenergetskega
omrežja 24 ur na dan znotraj prenosnega omrežja ohranja ravnovesje med
porabljeno in proizvedeno električno energijo. To je naloga, ki se jo zaposleni v
družbi odgovorno zavedajo in jo s pomočjo tehnološko napredne opreme tudi
uspešno opravljajo. Prav strokovno usposobljen kader in vrhunska tehnološka
oprema pripomoreta k doseganju standardov sodobno organizirane družbe in ELES
sodi v sam vrh najsodobnejših evropskih operaterjev prenosnih omrežij.
Ustanovitelj podjetja ELES, d. o. o. je država, katera je hkrati tudi stoodstotna
lastnica.
Podjetju je zaupana naloga, da strateško, odgovorno in trajnostno načrtuje, gradi in
vzdržuje celotno prenosno omrežje Slovenije. Z vodenjem le-tega zagotavlja varen,
zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije. Vse dejavnosti, ki predstavljajo
javno gospodarsko službo opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja
prenosnega elektroenergetskega omrežja, se financirajo iz omrežnine.
2.3 DEJAVNOST DRUŽBE ELES, d. o. o.
Temeljna dejavnost podjetja je varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega
sistema Republike Slovenije. Prenos električne energije pomeni nenehno ohranjanje
ravnovesja med proizvedeno in porabljeno električno energijo v Sloveniji. Ključnega
pomena je, da je energija dostopna na vsakem mestu ob vsakem času.
V skladu z energetsko zakonodajo ELES, d. o. o. izvaja naloge vodenja, razvoja,
gradnje in vzdrževanja prenosnega omrežja 110, 220 in 400 kV napetostnih nivojev.
Ena od prednostnih nalog v podjetju je tudi usklajeno delovanje s sosednjimi in
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 4 od 56
vsemi drugimi omrežji, ki so povezana v Evropsko združenje sistemskih operaterjev
prenosnega omrežja ENTSO-E.
Družba ELES, d. o. o. z upravljanjem daljnovodov in prenosnih objektov zagotavlja
prenos električne energije, ki jo proizvedejo v devetih večjih slovenskih družbah (te
so hidro in termoproizvodnja, jedrska elektrarna ter nekaj manjših enot na obnovljive
vire) pa vse do odjemnih mest sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
(SODO – to so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in
Elektro Primorska). Tako prenosno omrežje skupaj z distribucijskim omrežjem in
proizvodnjo tvori elektroenergetski sistem Slovenije (EES).
ELES, d. o. o., je elektroenergetsko povezan s tremi sosednjimi državami – Avstrijo,
Hrvaško in Italijo. Z Avstrijo nas povezujeta dva 400 kV daljnovodna sistema in 220
kV daljnovod, z Italijo 400 kV daljnovod in 220 kV daljnovod, s Hrvaško trije 400 kV
daljnovodni sistemi, dva 220 kV daljnovoda in trije 110 kV daljnovodi. V pripravi je
tudi povezava s sosednjo Madžarsko. Načrtovana je povezava preko 400 kV
daljnovoda na relaciji Cirkovce–Pince.
2.4 ELEKTROENERGETSKO PRENOSNO OMREŽJE
Prenosni daljnovodi povezujejo elektrarne, kot proizvajalce električne energije in
odjemalce na visokonapetostnem nivoju, to je na nivoju sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja (SODO) v imenu petih distribucijskih družb in petih velikih
industrijskih porabnikov.
ELES, d. o. o. upravlja (vodi in vzdržuje) daljnovode v skupni sistemski dolžini za
2682 km daljnovodov, od tega za 11,9 km kablovodov kot sledi:
na 110 kV nivoju je 2618 km daljnovodov (od tega 1846 km, ELES),
na 220 kV nivoju je 328 km daljnovodov,
na 400 kV nivoju je 508 km daljnovodov.
Povprečna starost 110 kV daljnovodov je 37 let, 220 kV daljnovodov 45 let ter 400
kV daljnovodov 25 let.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 5 od 56
Slika 1: Starost DV v letih
(Vir: Lasten)
Slika 2: Prenosno omrežje RS
(Vir: ELES, d. o. o.)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 6 od 56
2.5 PREDSTAVITEV OPREME IN PARAMETROV
Nadzemna omrežja potekajo po oporiščnih točkah, t. i. stebrih. Sestavljajo jih:
vodniki,
zaščitne in strelovodne vrvi,
izolatorji,
konzole,
temelji,
ozemljila.
Nadzemni vodi so narejeni iz materialov, kateri naj bi bili:
o dobro električno prevodni (vodniki),
o dobri izolanti (izolatorske verige),
o mehansko dovolj trdni,
o odporni na atmosferske in kemične vplive ter
o ekonomični.
2.5.1 VODNIKI
Vodnik je osnovni element električnega voda. Namenjen je za prenašanje električne
energije od mesta izvora napetosti do potrošnikov, zato je osnovna zahteva pri izbiri
vodnikov postavljena električna prevodnost.
Vodnike lahko razvrstimo glede na vrsto materiala, obliko in izvedbo. Narejeni pa so
lahko iz različnih materialov (baker, bron, aluminij, aldrey, aluminij-jeklo, almelek,
almelek-jeklo, bimetalna vrv, jeklo). Preseki vgrajenih vodnikov in zaščitnih
vodnikov, nameščenih na daljnovodih, ki jih vzdržuje CIPO Divača, so opisani v
tabeli 1.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 7 od 56
DALJNOVOD
FAZNI VODNIK
ZAŠČITNA VRV
400 kV Divača–Beričevo snop 2 x Al/Fe 490/65 1 x E-AlMg1/Fe 120/70
1 x Ay/ACS 151/29-
15,3
400 kV Divača -
Redipuglia
snop 3 x Al/Aw 475/25 2 x E-AlMg1/Fe 120/70
220 kV Divača - Kleče Al/Fe 240/40 Al/Fe 120/70
2 x 110kV Divača - Koper Al/Fe 240/40, Ay/ACS
251/25-24,9
Ay/Aw 108/25-10,6
110 kV Divača - Pivka Cu 80 Al/Fe 70/12
Tabela 1: Primeri vgrajenih vodnikov in zaščitnih vodnikov na DV
(Vir: Lasten)
2.5.2 IZOLATORJI
Izolanti so izolacijska sredstva, katerih električna prevodnost je nič in ne prevajajo
električnega toka. Služijo nam za ločitev vodnikov in delov naprav, ki so pod
napetostjo, od delov, ki niso, oziroma glede na zemljo. Izolator pa je element, ki ga
uporabljamo za izoliranje in pritrditev vodnikov ali naprav. Izbor prebojne trdnosti
izolacije naprav v izbranem sklopu EES določa koordinacija izolacije glede na
uporabljeni napetostni nivo, tako se zagotavlja največja zanesljivost njegovega
obratovanja.
Izolacijska sredstva delimo glede na agregatno stanje na:
o plinasta (zrak, plin),
o tekoča (olje),
o trdna (porcelan, keramika, steklo idr.).
2.5.3 KONZOLE
Konzole so jekleni, ploščati ali profilasti nosilci oziroma armiranobetonski pri
betonskih stebrih. Jeklene konzole morajo biti korozijsko zaščitene z zaščitnim
premazom ali vročim pocinkanjem. Na konzole s pomočjo opornikov in stremen
pritrjujemo izolatorje, ki nosijo vodnike. Konzole poznamo po funkciji (nosilne,
razbremenilne, kotne, odcepne, končne in za posebne namene).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 8 od 56
2.5.4 OBESNA OPREMA
Obesna oprema nam mora zagotavljati dobre mehanske in električne lastnosti,
korozijsko obstojnost ter preprosto in hitro montažo. Izdelana je iz aluminijeve
legure, jekla, litega železa.
Funkcija obesne opreme je:
nošenje, napenjanje vodnikov in zaščitnih vrvi,
zaščita izolatorjev in vodnikov pred električnim oblokom,
sestavljanje izolatorskih verig,
pritrjevanje izolatorjev in izolatorskih verig na konzole,
sestavljanje snopastih vodnikov,
zmanjševanje vibracij in nihanj vodnikov.
Slika 3: Nosilna sponka z rogljičem
(Vir: Lasten)
2.5.5 STEBRI
Steber služi kot nosilna konstrukcija. Za daljnovode napetostnega nivoja 110, 220 in
400 kV so stebri palične konstrukcije pritrjeni v betonske temelje, ki so
dimenzionirani glede na višino stebra in konfiguracijo terena. Poznamo nosilne
stebre, pri katerih ni mehanskih napetosti vodnika. Vodnik in zaščitna vrv nista trdno
pritrjena, ampak le obešena. Vodnik je vpet med konzolo z izolatorjem in nosilno
sponko, strelovodna vrv pa je obešena v G-nosilec. Pri napenjalnih (zateznih)
stebrih pa sta vodnik in zaščitna vrv fiksno pritrjena v steber. Vodnik je vpet med
konzolo z izolatorjem in zatezno ali kompresijsko sponko, strelovodna vrv pa na
železno ploščo v glavi stebra. Na napenjalnih stebrih poteka strelovodna OPGW vrv
vertikalno po stebru do spojnega mesta, kjer je pritrjena spojka.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 9 od 56
Slika 4: Tipi enosistemskih stebrov
(Vir: Razpet 2001)
Slika 5: Tipi dvosistemskih stebrov
(Vir: Razpet 2001)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 10 od 56
3 IZHODIŠČA ZA VZDRŽEVANJE DALJNOVODOV
3.1 ENERGETSKI ZAKON
S sprejetjem novega energetskega zakona (EZ-1), ki je začel veljati 22. marca (Ur. l.
RS, št. 17/2014) je prenehal veljati stari energetski zakon (Ur. l. RS, št. 79/99,
8/2000)
Nov energetski zakon je v slovensko zakonodajo prinesel več evropskih direktiv in
uredb s področja trga z zemeljskim plinom in električno energijo ter energetske
učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Zakon bo poleg prenosa evropske
zakonodaje v nacionalni pravni red urejal tudi druga področja energetske politike
(energetsko infrastrukturo in oskrbo s toploto).
Energetski zakon določa načela energetske politike, pravila delovanja trga z
energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju
energetike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, za
povečanje energetskih učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo rabo
energije iz obnovljivih virov, določa pogoje za obratovanje energetskih naprav, ureja
pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo ter pristojnosti drugih
organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu (EZ, 1. člen).
Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z
energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja (EZ,
3. člen).
Največja sprememba, ki jo prinaša novi zakon, je ločitev sistemskega operaterja
prenosnega omrežja. Za Eles to pomeni, da z njim ne bo upravljal Slovenski državni
holding, pač pa zakon pristojnost lastniškega upravljanja nalaga vladi in ji narekuje,
da uredi pravno podlago za prenos upravljanja v pristojnost ministrstva ali pa
drugega organa. Novost, ki jo prinaša novi zakon, je tudi razdelitev pristojnosti nad
110 kV omrežjem med Elesom in distribucijo, kar do sedaj v Sloveniji še ni bilo
urejeno.
3.2 DELITEV VZDRŽEVANJA
o Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih in administrativnih del, vključno z
nadzorom, z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje, ko je
sposobna opravljati funkcije, zaradi katerih je vgrajena.
o Preventivno vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi
pred nastankom okvare, z namenom, da se ohranja njihova življenjska doba.
Obseg del in potrebni stroški so srednje veliki, dela pa se opravljajo pri
izklopljenem daljnovodu.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 11 od 56
o Pregled je delo na elektroenergetskih napravah, ki se opravlja pred
nastankom okvare na elementih postroja ali voda z namenom, da se ohrani
življenjska doba naprave. Pri tem je obseg del minimalen in se opravlja med
normalnim obratovanjem elementa, postroja oziroma voda.
o Revizija je podrobnejši pregled elektroenergetskih naprav ter odprava
pomanjkljivosti, ugotovljenih pri pregledih, preizkusih in kontrolnih meritvah.
To so tudi redna vzdrževalna dela, ki se opravljajo v skladu z navodili
proizvajalcev opreme, v skladu z ugotovitvami diagnostike in v predpisanih
rokih. Daljnovod je pri opravljanju revizijskih del v breznapetostnem stanju.
o Remont je delo, ko se z večjim popravilom in zamenjavo obrabljenih delov
vzdržuje tehnično brezhibno stanje elektroenergetskih naprav. Opravlja se v
skladu z navodili proizvajalcev opreme in v skladu z ugotovitvami
diagnostike. Daljnovod je pri opravljanju revizijskih del v breznapetostnem
stanju.
o Havarija je nenačrtovan dogodek, katerega posledice so uničenje naprav ali
omrežja, kar je povezano z velikimi stroški vzpostavljanja prvotnega stanja.
3.3 ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA V PRENOSNEM PODJETJU
Namen vzdrževanja prenosnega omrežja je obvladovanje vzdrževalnih del, ki so
značilni za vzdrževanje elektroenergetskih prenosnih naprav v ELES-u. Vzdrževalna
dela so organizirana na nivoju celotnega sektorja za prenosno omrežje. Izvedbeni
postopki pa so organizirani na nivoju CIPO, in se izvajajo vzdrževalna dela in
operativne naloge na tehničnem, splošnem in ekonomskem področju ter varstvu in
zdravju pri delu.
Vzdrževalna dela v centrih vzdrževanja so v procesu podprta z uporabo
računalniškega programa Maximo, ki zagotavlja enoten pristop ter podatke, ki
omogočajo kakovostno vodenje, nadzor in analizo vzdrževalnih procesov.
V ELESU, d. o. o. poteka vzdrževanje prenosnega omrežja preko temeljnih
procesov:
preventivno vzdrževanje, ki vključuje obnovo EES,
kurativno vzdrževanje, ki vključuje izredne dogodke (havarije in okvare,
odločbe inšpekcijskih pregledov in korektivne ukrepe na osnovi
diagnostičnih ugotovitev).
Vzdrževalni procesi so v podjetju organizirani v področju za infrastrukturo
prenosnega omrežja. Po potrebi so v proces vključena tudi druga področja:
področje za obratovanje in njegova služba za obratovanje EES, služba za
zaščito,
področje podpornih dejavnosti,
področje za upravljanje s sredstvi in projekti,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 12 od 56
področje informatike in telekomunikacije.
Da je zagotovljena kakovost vzdrževanja, so predvidene:
naključne mesečne kontrole pregledov daljnovodov in naprav v RTP,
interni tehnični pregledi projektno vodenih investicijskih vzdrževalnih del,
sodelovanje vodij strokovnih služb področja infrastrukture prenosnega
omrežja na mesečnih operativnih sestankih.
3.4 NAČRTOVANJE VZDRŽEVALNIH DEL
Delavci, ki so pooblaščeni za pripravo del, izdelajo vsak mesec dve vrsti plana
vzdrževanja. Gre za:
- mesečni plan vzdrževanja za CIPO (center infrastrukture prenosnega
omrežja) in
- sumarni plan vzdrževanja v PIPO (področja infrastrukture prenosnega
omrežja).
Iz omenjenih planov je razvidno, ali gre za preventivna ali investicijska vzdrževalna
planirana dela. Mesečni plan je osnova za vzdrževalna dela, ki je izdelan v zadnjem
tednu preteklega meseca.
Vhodni podatki za pripravo mesečnega plana vzdrževanja so:
o potrjen letni plan stroškov,
o elektroenergetska bilanca,
o pravilnik o vzdrževanju EEN,
o zbirna poročila o pregledih VN-naprav,
o mesečna realizacija CIPO-ja,
o letni plan diagnostike,
o inšpekcijske odločbe,
o neskladja.
3.5 PREGLEDI DV IN DV-TRAS
Rezultati preventivnih pregledov daljnovodov in daljnovodnih tras (slika 10) so
ključni podatek za mesečno planiranje vzdrževalnih del oziroma ali je treba opraviti
takojšnje neplanirano vzdrževalno opravilo.
3.5.1 ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI
Preglednik pregleda odsek (daljnovoda) DV, ki mu ga določi nadrejeni in še istega
dne mora izpolniti Poročilo o pregledu DV in DV-trase. V poročilo vpiše svoja
opažanja o stanju oziroma pomanjkljivostih na DV-ju. Predlagati mora, kako hitro je
potrebna neko pomanjkljivost odpraviti in to tudi zabeležiti pod rubriko potrebnost
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 13 od 56
posega. Ko je poročilo izpolnjeno in podpisano s strani preglednika, ga še istega
dne odda vodji delovne skupine za DV. Vodja delovne skupine za DV najpozneje do
naslednjega dne zbere poročila od vseh preglednikov, jih pregleda in izpolni Zbirno
poročilo o pregledu DV in DV trase. Zbirno poročilo nato izroči vodji vzdrževanja DV.
Vodja vzdrževanja DV lahko na podlagi mnenj preglednikov DV še enkrat osebno
preveri stanje na terenu in glede na predvidene termine in v skladu z možnostmi
zagotovi odpravo pomanjkljivosti. Ko se pomanjkljivost odpravijo, vodja delovne
skupine za DV obvesti vodjo vzdrževanja DV in skupaj izpolnita datum realizacije na
zbirnem poročilu. Vodja vzdrževanja za DV s podpisom potrdi izvedbo.
Vodja vzdrževanja DV dvakrat na leto opravi kontrolo izvajanja pregledov DV in DV-
tras in na podlagi tega izdela letno poročilo.
3.6 PRIPRAVA VZDRŽEVALNIH DEL
Učinkovit nadzor visokonapetostnih in drugih naprav je kvalitetna priprava za
vzdrževalna dela. Pri tem se upoštevajo rezultati diagnostike: električne meritve,
koronsko snemanje, lasersko snemanje, termovizija itd. Sodobna računalniška
orodja za načrtovanje in spremljanje vzdrževalnih del omogočajo učinkovite analize
in s tem večjo preglednost, spremljanje stanja naprav in njihovo vzdrževanje.
3.6.1 NAJAVA IZKLOPOV
Pri vzdrževalnih delih, kjer so naprave pod visoko napetostjo, je treba zagotoviti
izklop naprav v času vzdrževalnih del. Oseba, ki je odgovorna za nadzor EEN vseh
RTP, v CIPO najavi izklop z obrazcem Najava izklopov in ga posreduje odgovornim
za usklajevanje na rednih dispečerskih sestankih za določeno časovno obdobje.
Pred vsakim izklopom oseba ,odgovorna za nadzor EEN vseh RTP, v CIPO ali
vodja za vzdrževanje DV poda področnemu operaterju EES zahtevo za izklop
(depeša). Ta pa jo v sodelovanju z odgovornim operaterjem EES odobri ali zavrne.
3.6.2 PRIPRAVA DOKUMENTOV ZA IZVEDBO DEL
Med dokumente, ki so potrebni za izvedbo vzdrževalnih del, se štejejo:
nalog za delo,
opis zahtevanih del,
ostale tehnične podloge.
Za pravilno pripravo dokumentov za izvedbo del je poleg osebe za pripravo
vzdrževalnih del odgovorna tudi oseba za nadzor EEN vseh RTP v CIPO, vodja
vzdrževanja DV in vodja vzdrževanja za RTP.
Ob pripravi podlog za dela na daljnovodih se zagotovi ustrezno potreben material in
potrebna transportna in delovna sredstva.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 14 od 56
3.7 IZVEDBA DEL NA EEN
Oseba, ki je odgovorna za nadzor EEN posameznega RTP, lokalno izvede ukrepe,
ki so potrebni za izdajo dokumentov s področja varstva in zdravja pri delu. Za
izvajanje del na napravah, pri katerih potrebujemo breznapetostno stanje, se glede
na način vodenja objekta ali naprave praviloma ta dela izvajajo v lokalnem načinu
vodenja. Za tak način vodenja je treba že prej pridobiti soglasje področnega
operaterja elektroenergetskega sistema. Za izvajanje manipulacij z napravami, ki so
v lokalnem načinu vodenja, odgovarja nadzornik objekta, manipulacije pa morajo biti
v skladu z obratovalnimi navodili objekta.
Dela na EEN se začnejo izvajati na podlagi naloga za delo z vsemi tehničnimi in
ostalimi prilogami, po potrebi pa je treba izpolniti tudi dokument za varno delo.
Sama dela na EEN se izvedejo v časovnih okvirih in obratovalnih pogojih. Za
kakovostno in pravilno neposredno izvedbo del je odgovoren vodja DV ali vodja del
RTP.
3.8 ORGANIZACIJA IZVEDBE KOREKTIVNEGA VZDRŽEVANJA
Kurativno vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi po nastali
okvari, z namenom, da napravo povrnemo v stanje, ko je sposobna opravljati
funkcije, zaradi katerih je zgrajena.
3.9 NADZOR NAD IZVEDBO IN PREVZEM DEL
Nadzor nad izvedbo del izvajajo osebe, ki so odgovorne za nadzor EEN:
vseh RTP v CIPO,
posameznih RTP in
vodja vzdrževanja DV.
Vodja vzdrževanja potrdi pravilnost in kakovost uspešno opravljenega dela na
obrazcu Nalog za delo.
Pri nepravilnem in nekakovostno opravljenem delu se proces spet vrne v pripravo
vzdrževalnih del kjer se ugotovijo in nato odpravijo vzroki za neuspešno izvedbo del.
Vsa dokumentacija o opravljenem delu za področje DV se arhivira pri vodji
vzdrževanja za DV.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 15 od 56
4 DIAGNOSTICIRANJE DALJNOVODOV S
HELIKOPTERSKIM SNEMANJEM
Za načrtovanje vzdrževalnih posegov (sanacije, popravila, zamenjava posameznih
delov ali celovitejša prenova), s katerimi je mogoče podaljšati preostalo življenjsko
dobo ob nespremenjeni obratovalni zanesljivosti, morajo vzdrževalci poznati stanje
daljnovodov in njihovih komponent. V ta namen elektroenergetska podjetja
vzpostavljajo sisteme nadzora daljnovodov z uporabo tradicionalnih in novejših
principov nadziranja in diagnosticiranja stanja teh naprav.
4.1 STARANJE DALJNOVODOV
Osnovna naloga daljnovodov je prenos električne energije ob zadovoljivi električni in
mehanski zanesljivosti. Ob tem morajo izpolnjevati predpisane pogoje v zvezi z
zanesljivostjo in kakovostjo dobave s čim manj vzdrževalnimi posegi.
Za odločitev o uporabi ustreznih vzdrževalnih posegov je treba poznati principe
degradacije njihovih posameznih komponent.
V prenosnih električnih omrežjih se večinoma uporabljajo Al/Fe jekleni pleteni
vodniki, pri katerih proces staranja poteka v obliki postopne korozije posameznih
slojev. Zunanja aluminijeva plast je izpostavljena koroziji. Zaradi degradacije in
posledično povečane upornosti se vodniki dodatno grejejo, kar povečuje možnost
okvar.
Korozija se pogosto pojavlja zaradi:
slabega spajanja (udor vode v spoj),
nezadostnega čiščenja,
neravne naležne površine.
Pri jeklenih daljnovodnih stebrih je tako razlog za staranje korozija, ki na različne
konstrukcije vpliva različno in je odvisna od okolja, v katerem stoji daljnovod in od
pogostosti uporabljene protikorozijske zaščite.
4.2 DIAGNOSTICIRANJE DALJNOVODOV
Vedno večja težnja k podaljševanju preostale življenjske dobe obstoječih
visokonapetostnih daljnovodov je spodbudila razvoj različnih novih tehnologij za
nadzor in ugotavljanje okvar in pomanjkljivosti na posameznih komponentah
daljnovodov.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 16 od 56
Razvoj teh tehnologij je omogočilo poznavanje vzrokov okvar in principov
degradacije posameznih elementov, ki je posledica izkušenj z obratovanjem in
vzdrževanjem različnih tipov daljnovodov in sistematsko zbiranje podatkov v obliki
dolgoročnih podatkovnih baz.
Pravočasno odkritje okvar je dragoceno, s tem se povečuje zanesljivost in stalnost
obratovanja daljnovodov in s tem celotnega elektroenergetskega sistema ter
zmanjšuje stroške za večje vzdrževalne posege. Nekatere tehnologije
diagnosticiranja stanja daljnovodov so še eksperimentalne, marsikatere pa so že
postale nepogrešljivi členi v sistemih nadzora vzdrževalcev daljnovodov.
4.3 TERMOGRAFSKO SNEMANJE DALJNOVODOV
Ena od tehnologij diagnosticiranja stanja daljnovodov, ki se je z razvojem sodobnih
tehnologij snemanja in obdelave podatkov močno uveljavila v zadnjih letih, je
nedvomno infrardeče (IR) termografsko snemanje.
Uporabnikom omogoča zgodnje odkrivanje električnih in mehanskih pomanjkljivosti,
ki se lahko pojavijo na različnih napravah, objektih oz. na vsem, kar oddaja še tako
majhno toploto.
IR detektor je sestavni del infrardeče kamere, ki jo je moč uporabljati za odkrivanje
okvar ali pomanjkljivosti v vseh električnih sistemih, ki uporabljajo ali proizvajajo
energijo.
V zadnjem času se termografsko snemanje izvaja s pomočjo helikopterja, ki je na
svojem spodnjem delu opremljen z vrtljivo konzolo z vgrajeno navadno in infrardečo
kamero, ki omogoča hkratno termografsko in video snemanje. Rezultat snemanj so
odkrita mesta pregrevanja, ki kažejo na prisotnost različnih okvar. Povišana
temperatura povzroča oksidacijo na kontaktnih površinah in povečuje upornost,
posledično se pregrevanja še povečujejo. Vse to lahko pripelje celo do uničenja
elementa še pred iztekom predvidene življenjske dobe.
Vzrok povišanja temperature so najpogosteje:
ohlapni stiki na sponkah,
oksidacija kontaktov in
korozija materialov.
Te okvare (pomanjkljivosti) vzdrževalci odpravljajo s privijanjem sponk, čiščenjem
kontaktov ali zamenjavo poškodovanih delov. Višino odkritih pregrevanj termografisti
ugotavljajo s primerjavo med temperaturo odkritega mesta pregrevanja Tpre in
referenčno temperaturo Tref, ki je bila izmerjena na enakem elementu v sosednji fazi
ali delu iz enakega materiala v isti fazi, ki se normalno greje in je podobno tokovno
obremenjen.
Najvišja nadtemperatura za vijačne sponke (Al, Cu in njihovih zlitin) je po
navedenem standardu 50 0C, ki jo marsikje jemljejo za mejno (čeprav npr. baker
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 17 od 56
zdrži skoraj 150 0C brez takojšnega uničenja). Odvisno od vrst materialov,
konstrukcij, podnebnih razmer, velikosti napetosti, izkušenj in priporočil
proizvajalcev visokonapetostne opreme, termografisti v različnih državah uporabljajo
različne kriterije za vrednotenje odkritih pregrevanj. Snemanje se izvaja na
daljnovodih v času, ko so najbolj obremenjeni in tako dobave električne energije ni
treba prekiniti.
Termografsko snemanje daljnovodov (slika 5) in vrednotenje rezultatov je zelo
odvisno od vremena. Snemanje je treba izvajati v času, ko je vpliv sonca na
segrevanje materiala čim manjši, saj lahko odločilno vpliva na rezultate. Prav tako
mora biti veter čim šibkejši, saj so empirične meritve pokazale, da je na primer
pregrevanje pri vetru 5 m/s dvakrat manjše kot pri vetru 1 m/s.
Slika 6: Termografsko snemanje DV
(Vir: Flycom)
4.4 SNEMANJE KORONE NA DALJNOVODIH
V zadnjem času se poleg termografskega snemanja uveljavlja tudi tehnologija, ki
nam omogoča odkrivanje korone in povečanih parcialnih praznitev. Prav tako kot
termografsko snemanje se tudi snemanje korone opravlja na obremenjenih
daljnovodih in dobava električne energije med snemanjem ni motena.
Vzrok povečane korone ter povečanih parcialnih praznitev na daljnovodih so
različne poškodbe na določenih segmentih daljnovodov (poškodovani členi
izolatorskih verig (slika 6), poškodovane silikonske prevleke na kompozitnih
izolatorjih, poškodovani vodniki ipd.), (slika 7).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 18 od 56
Vzrok pa je lahko tudi onesnažena okolica, atmosferski vplivi, napačna montaža
naprave ali poškodba naprave pri montaži.
Korono lahko označimo kot lokalno povečanje električnega polja, ki ionizira zrak.
Pogoj za ionizacijo je dovolj velika električna poljska jakost, s katero dobijo
naelektreni delci v okolici (predvsem lahki elektroni) dovolj veliko hitrost in ionizirajo
ob trku z nevtralno molekulo. Rezultat trka je dodaten elektron in pozitivni ion. Pri
ionizaciji prihaja do sproščanja fotonov in s tem do emisije ultravijoličnega sevanja.
Spekter tega sevanja obsega valovne dolžine od 230 do 405 nm. Za zaznavanje
tega pojava so strokovnjaki razvili posebno kamero, ki vsebuje filter za eliminiranje
svetlobnega sevanja v področju med 240 in 280 nm.
Snemalni sistem s kamero izvajalci snemanja po navadi namestijo na helikopter in
tako na hiter način pridobijo zanesljive podatke o okvarah na daljnovodih. Snemanje
poteka na podoben način kot pri termografskem snemanju.
Slika 7: Korona – poškodbe na izolatorjih
(Vir: Flycom)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 19 od 56
Slika 8: UV Korona, postaran material
(Vir: Flycom)
4.5 LASERSKO SKENIRANJE DALJNOVODOV
Metoda laserskega skeniranja je še ena od novejših tehnologij zbiranja geodetskih
in tehničnih podatkov ter diagnosticiranja stanja visokonapetostnih daljnovodov.
Z omenjeno metodo je mogoče pridobiti natančne podatke o:
- stanju daljnovodov in njihovih komponent,
- natančnih koordinatah stojnih mest daljnovodnih stebrov in tras,
- objektih, ki se nahajajo na področjih tras,
- povesih ter kritičnih razdaljah in
- podrasti na področju tras.
Lasersko skeniranje se opravlja s pomočjo helikopterja, na katerem je nameščen
sistem, ki je sestavljen iz laserskega razdaljemera, inercialnega navigacijskega
sistema, GPS sprejemnika, digitalne kamere visoke ločljivosti, video kamere in
računalnika za obdelavo podatkov.
Laserski razdaljemer določa razdaljo do točke na zemeljskem površju z merjenjem
časa, ki ga infrardeči laserski žarek potrebuje za pot od senzorja do skenirane točke
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 20 od 56
in nazaj. Senzorski sistem pulzno oddaja laserske žarke proti zemeljskemu površju,
od katerega se ti odbijejo nazaj proti senzorju. Za določitev natančnih
tridimenzionalnih koordinat položaja katerekoli točke na daljnovodu je poleg
izmerjene razdalje treba poznati še podatke o položaju in orientaciji senzorja na
helikopterju ter podatke o smeri, v kateri je laserski žarek potoval. Te podatke
pridobimo s pomočjo vgrajene antene globalnega položajnega sistema GPS in
vgrajenega inercialnega navigacijskega sistema INS (ko se helikopter giblje s
konstantno hitrostjo). Položaj senzorja se določa z diferencialnimi meritvami GPS,
pri čemer mora biti referenčna postaja GPS na tleh postavljena znotraj področja
skeniranja.
Zaradi točnosti laserske metode in GPS-navigacijskega sistema je možno v
snemalnem pasu 100 m z visoko natančnostjo (15 – 50 cm) pridobiti (slika 8):
geodetske koordinate stebrov (X, Y, Z koordinate),
razdalje med posameznimi stebri,
razdalje med faznimi vodniki in zemljo ter med seboj,
višino točk prijema faznih vodnikov in zaščitnih strelovodnih vrvi,
povese vodnikov,
minimalne razdalje nižjih faznih vodnikov do objektov v trasah daljnovodov,
ter seznam vseh križajočih se objektov.
Za vzdrževalce daljnovodov so zelo zanimivi podatki o vegetaciji na daljnovodnih
trasah oz. njene višine in razdalje do daljnovodnih vodnikov.
Pridobljene rezultate je možno uporabiti za nadaljnje preračune, kot je npr. izračun
dejanskih nateznih sil za vsako razdaljo med stebri posebej ali izdelava podolžnih
profilov daljnovodov. Z opisano metodo vzdrževalci pridobijo realno sliko stanja
daljnovoda, ki je nedvomno v veliko pomoč pri sanacijah daljnovodov in njihovih
komponent, sanacijah kritičnih varnostnih višin in pri rekonstrukcijah in čiščenju
terena pod daljnovodi.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 21 od 56
Slika 9: Postopek digitalizacije omrežja
(Vir: Flycom)
4.6 PREGLEDI DALJNOVODOV IN PREIZKUŠANJE
KOMPONENT
S pospešeno uporabo novih tehnologij nadzora uporabljamo preglede in obhode
daljnovodov, ki jih opravlja vzdrževalno osebje. To je osnovni pripomoček za
sprejemanje odločitev o potrebnih vzdrževalnih posegih.
Termografsko snemanje in snemanje korone nam da informacijo o stanju električnih
komponent daljnovodov (vodniki, ozemljilne vrvi, izolatorji, obesni material). Pri
pregledu dobimo predstavo o vseh komponentah visokonapetostnih daljnovodov.
Tako je mogoče pri temeljitem pregledu opaziti:
o poškodbe na faznih vodnikih in ozemljilnih vrveh,
o stopnjo korozije na električnih komponentah in stebrih,
o razbite izolatorske člene,
o poškodovanje temeljev idr.
S pregledom vzdrževalno osebje pridobi potrebne podatke o spremembah na trasah
daljnovodov in o podrasti.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 22 od 56
5 IZVAJANJE TIPIČNIH VZDRŽEVALNIH DEL
Med tipična preventivna vzdrževalna dela na daljnovodih štejemo preglede, ki si
periodično sledijo po obdobjih. Najpogosteje je opravljanje pregledov DV in DV-tras,
ki si sledijo na vsakih šest mesecev, izjema je le merjenje ozemljitvene upornosti, ki
se opravlja obdobno, vsakih pet let. Termovizija DV se opravlja po prioriteti DV in se
izvaja v obdobju treh do deset let. Prav tako se po potrebi izvaja kontrola s korona
kamero.
5.1 POTEK VZDRŽEVALNIH DEL
Vodja vzdrževanja po rotirajočem zaporedju napoti skupino vzdrževalcev na teren,
na pregled DV. Glede na razpoložljivo število delavcev in odvisno od trase DV vodja
določi odseke. Pomen daje specifičnost terena, saj je pri rednem pregledu 110 kV
DV in trase v nekaterih primerih zelo zahtevno pregledati petnajst do petindvajset
stojnih mest, kar je običajno na bolj ravnem terenu. Izraženo v kilometrih je to cca.
5,5 do 9 km na dan.
Preglednik mora biti pri svojem delu zbran oziroma dobro psihofizično pripravljen, da
lahko pregleda določen odsek in zabeleži ugotovitve. Pregledi vseh DV v
posameznem CIPO si sledijo v zaporedju in lahko trajajo več tednov.
5.2 SPLOŠNO STANJE DV-TRASE
Pri pregledu DV trase se zapišejo splošna stanja, to so: potrebni poseki gozdne
podrasti, gozdnega roba ter sadnega drevja. Pozornost je potrebna tudi pri
dejavnikih, kot sta plazenje zemlje tako okoli samega stojnega mesta kot tudi na
preostalem delu trase na varnostne oddaljenosti vodnika od drugih delov.
Pri pregledu je treba biti pozoren na morebitne ugotovitve (nevaren gozdni rob,
izruvano ali nagnjeno drevo), ki bi lahko poškodovale DV. To je podatek, ki zahteva
takojšnjo odpravo morebitnih nevarnosti. Izredne poseke kot tudi ostale redne
poseke v okviru lastnih zmožnosti opravljajo vzdrževalci za DV v lastni režiji.
Pri podiranju dreves morata biti zraven vsaj dva vzdrževalca na slišni oziroma vidni
razdalji. Pri čiščenju podrasti poteka delo počasneje, glede na posebnosti terena je
tudi bolj nevarno, zato to delo opravi skupina treh ali štirih vzdrževalcev. Delo se
opravlja z upoštevanjem navodil o varstvu in zdravju pri delu. Zagotoviti je potrebno
varnost delavcev, orodja in opreme. V nekaterih primerih je pri podiranju dreves
treba drevo navezati, da ne povzročimo dodatne škode na drugih drevesih ali celo
na daljnovodu. Tu ima pomembno vlogo specifičnost terena, kajti na strmih terenih
je to delo nevarnejše.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 23 od 56
5.3 OKOLICA IN DOSTOP DO STOJNEGA MESTA
Pri pregledu posvečamo pozornost okolici ter dostopu do SM (stojnih mest).
Opazovati in zabeležiti je treba zasutje temeljev, nevarnost plazenja zemlje,
zaraščenost temeljev ali samega stojnega mesta. Pri morebitnem razraščanju
grmičevja ali rasti samega drevesa v bližini temelja lahko ta oziroma sam koreninski
sistem povzroči razpoke zunanjega dela temelja in razpad le tega. Čiščenje okrog
samega SM je potrebno tudi zaradi odstranitve grmičevja in ureditve okolice ob
morebitnem izvajanju vzdrževalnih del.
Čiščenje SM izvajamo po planu, ko ni predvidenih drugih vzdrževalnih del, za katera
je potreben izklop DV. Na teren se odpelje ena ali dve skupini delavcev in z
nahrbtno kosilnico ali motorno žago uredi dostope, okolico SM ter obhodne poti.
Delo izmenjaje opravljata dva vzdrževalca, eden s strojem drugi pospravlja
pokošeno ali požagano rastje.
5.4 IZOLATORSKE VERIGE IN OBEŠALNI MATERIAL
Pozornost posvetimo pregledu izolatorske verige. V zadnjem času so keramične in
steklene izolatorje nadomestili kompozitni izolatorji. Pri steklenih ali keramičnih
izolatorjih so poškodbe vidne s tal, poškodbe na kompozitnih materialih pa
zasledimo le pri pregledu daljnovoda, ki ga opravimo pri obhodu s plezanjem na
steber.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 24 od 56
Slika 10: DV 2x110 kV Divača – Koper
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 25 od 56
Slika 11: Trasa 2x110kV DV
(Vir: Lasten)
Pri odpravi okvar oziroma pomanjkljivosti pri zamenjavi izolatorskih členov ali verig
je to delo v tretjem nevarnostnem območju, pri katerem sodelujejo najmanj štirje
delavci, dva na stebru, dva pod stebrom. V veliki meri je vse odvisno od dostopa
oziroma oddaljenosti od ceste. Za odpravo pomanjkljivosti moramo do stebra
dostaviti orodja, kot so: trikotna lestev (slika 13), vrv, nov izolatorski člen, več členov
ali izolatorska veriga, poliestrske zanke (slika 16), zatezno žabico (slika 15), verižno
dvigalo – pulif za zamenjavo na 110 kV nivoju (slika 14), pri 220 kV ali 400 kV pa
naprava za zamenjavo členov (slika 19).
Pred pričetkom del v tretjem nevarnostnem območju moramo preizkusiti
breznapetostno stanje (slika 12) ter delovišče s prenosno ozemljitvijo ozemljiti. Pri
delu, kjer na razbremenilnem stebru opravljamo zamenjavo ali popravilo tokovnega
loka, moramo obvezno ozemljiti na obeh straneh vodnika (nevarnost statične
elektrike). Ko imata delavca na stebru vso potrebno opremo, se pričnejo z
odpravljati pomanjkljivosti.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 26 od 56
Slika 12: Zamenjava poškodovanega izolatorja na DV 400 kV
(Vir: Črnigoj, 2014)
Slika 13: Preizkuševalec
(Vir: Lasten)
Slika 14: Trikotne in ravne lestve s kavljem
(Vir: Lasten)
Po preizkusu breznapetostnega stanja najprej ozemljimo delovišče, nato sledi vpetje
vodnika. Pri nosilnem stebru vodnik vpnemo s poliestrsko zanko, pri zateznem
stebru pa zatezno žabico vpnemo v poliestrsko zanko. Zanko vpnemo v verižno
dvigalo ter s še eno poliestrsko zanko na konzolo. Ko prvi delavec vse vpne, začne
drugi delavec z verižnim dvigalom razbremenjevati izolatorsko verigo. Ko je veriga
razbremenjena, lahko odstranimo poškodovan izolator in ga nadomestimo z novim.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 27 od 56
Po namestitvi izolatorja v verigo zataknemo zatič, razbremenimo verižno dvigalo in
vso opremo spustimo s stebra.
Slika 15: Verižno dvigalo
(Vir: Lasten)
Slika 16: Zatezna žabica
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 28 od 56
Slika 17: Poliestrske zanke – razne
(Vir: Lasten)
Slika 18: Žični nateg – tirfor
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 29 od 56
Slika 19: Jeklenice za tirfor
(Vir: Lasten)
Slika 20: Naprava za menjavo izolatorskih členov
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 30 od 56
5.5 PREGLED VODNIKOV, TOKOVNIH LOKOV IN ZAŠČITNE
VRVI
Pri pregledu vodnikov, tokovnih lokov in zaščitne vrvi se vsa pozornost posveti
povesu vodnikov ter nivelaciji vodnika (400 kV daljnovod) ter oceni varnostnih
razdalj. Vodniki se zaradi lastne teže in vremenskih razmer predvsem v zimskem
času (sneg, led, žled in veter) povešajo, zato je treba podrobno oceniti nastalo
situacijo na terenu. Največji poves se tudi ob različnih višinah obesišč meri v sredini
razpetine z ustrezno vertikalno razdaljo med zveznico obeh obesišč in verižnico.
Slika 21: Popravna sponka
(Vir: Lasten)
Slika 22: Popravni oplet
(Vir: Lasten)
Držati se je treba predpisanih varnostnih višin in varnostnih razdalj in ravnati, kot je
navedeno v pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka.
Varnostna višina
Varnostna višina je najmanjša dopustna vertikalna razdalja vodnika oziroma delov
pod napetostjo od zemlje ali kakega drugega objekta na zemlji. Pri tem je upoštevan
največji poves, ki je definiran s kritično temperaturo.
Varnostna razdalja
Varnostna razdalja je najmanjša dopustna razdalja vodnika v katerikoli smeri
oziroma delov pod napetostjo od zemlje ali kakšnega drugega objekta na zemlji pri
povesu, ki je določen kot največji glede na kritično temperaturo. Upošteva se tudi
obremenitev zaradi vetra od nič do polne vrednosti (vrednost, ki je po metereoloških
podatkih znana za določeno področje). Pravilnik govori natančno tudi o tako
imenovanih varnostnih razmikih, za katere pravi, da so to najmanjše dovoljene
razdalje med deli pod napetostjo in ozemljenimi deli voda. Tu ločimo stanja z
neodklonjenimi vodniki od stanj z odklonjenimi vodniki pod vplivom vetra. Varnostni
razmiki v primeru, da ni vpliva vetra, znašajo v centimetrih okrog 0,7xUn, v primeru
vpliva vetra pa okrog 0,5xUn.
Na pregled vodnika lahko vpliva več faktorjev, ki otežujejo vidljivost oziroma pogled
na samo traso, zato mora preglednik pogledati iz več smeri. Tako prej opazimo
pomanjkljivost na vodnikih, poškodovan in odvit pramen ali več pramenov vodnika.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 31 od 56
Ravno tako opazimo poškodbo na strelovodnem vodniku, kateri je v zadnjem času
največkrat optični OPGW vodnik. Do poškodb prihaja največkrat zaradi dejavnikov,
kot so strela, sneg ali žled.
Odpravo teh poškodb je z vidika varnosti in zdravja pri delu težje opravljati, zato se
za odpravo teh poškodb uporablja različne pristope. Včasih opazimo poškodbo na
vodniku in če je ta površinska, jo saniramo s popravno sponko (slika 20), če pa je
površinska poškodba na OPGW vodniku, saniramo s popravnim opletom (slika 21).
Če je poškodovano mesto v bližini daljnovodnega stebra in je dosegljivo z lestvami,
je delo hitro opravljeno. V primeru, da je poškodovano mesto na sredini razpetine in
sredi gozda, kjer ni dostopnih poti, je potrebno delo opraviti s pomočjo vozička.
Voziček je treba obesiti na vodnik in se z njim odpeljati do poškodovanega dela
vodnika. Po poškodovanem vodniku se zapelješ le, če si prepričan, da so
poškodovani le zunanji aluminijasti prameni vodnika. Če je mogoče, se delo opravi s
pomočjo avtodvigala, kjer so delovni pripomočki v košari. Včasih pa je treba vodnik
ali OPGW-vodnik na obesiščih namestiti v kolute na več stojnih mestih in s pomočjo
žičnega natega – tirforja (slika 17) in jeklenice (slika 18) spustiti vodnik na tla in na
tleh ali bližini tal opraviti popravilo.
Pri pregledu s plezanjem je treba pozornost posvetiti tokovnim lokom, obešalnemu
materialu, zateznim sponkam, tokovnim sponkam, kompresijskim zateznim
sponkam, pritrdišču strelovodnega OPGW-vodnika, vpenjalnim klinom oziroma
vpenjalnemu sistemu ter antikorozijski zaščiti paličja, kotnikov, spojnih ploščic in
vijakov.
Odprava pomanjkljivosti se izvaja glede na vrsto okvare. AKZ se izvaja glede na
navodila o vzdrževanju EEN. Če je več kot 30 % daljnovoda slabo prepleskanega ali
če sloji barve odstopajo, se izvede nov nanos. Poškodbe na obešalnem materialu
so vidne najpogosteje na nosilnih stebrih, kjer je ob pomoči vetra izolatorska veriga
v obesišču izpostavljena večjemu nihanju. Na teh mestih je opazna povečana
obraba materiala, takšna obrabljena obesna oprema se zamenja. Teh poškodb ne
zabeležimo prav veliko, se pa pojavljajo. Poškodbe na OPGW-vodniku se odpravijo
tako, da se zamenja vodnik od enega do drugega spojnega mesta. Spojna mesta so
na zateznih stebrih, v tem primeru je treba na vse nosilne drogove poškodovanega
odseka namestiti kolute. Tedaj se lahko prične s pomočjo hidravličnega stroja,
katerega sestavljata vlečni in zaviralni stroj, nameščati nov vodnik.
5.6 OZEMLJITVE
Pri pregledu namenimo pozornost tudi ozemljitvam. Pregledamo morebitne
poškodbe, posebej je treba preveriti na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih - poljih
zaradi morebitnih pretrgov ali pretegov, ki nastanejo med oranjem njiv. Ozemljitev
mora biti čvrsto privita na konstrukcijo. Meritve ozemljitvene upornosti daljnovodnih
stebrov se izvaja v obdobju petih let. Če je meritev slaba, lahko izvedemo tudi
meritev specifične upornosti tal.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 32 od 56
5.7 STANJE KONSTRUKCIJE
Pri pregledu konstrukcije namenimo pozornost mehanskim poškodbam, morebitnim
odtujenim delom in odstopanju od vertikalnosti. Dodatne vremenske obremenitve
(led, sneg, žled in veter), lahko povzročajo še zlasti v višje ležečih predelih velike
nevšečnosti. Pozornost gre nameniti stanju AKZ, katera se izvaja po potrebi.
5.8 HAVARIJE
Med posege vzdrževalnih ekip prenosnega omrežja štejemo tudi ukrepanja ob
havarijah in izrednih dogodkih. Eno takih, ki je slovensko prenosno omrežje
prizadelo je bila ledena ujma, ki je konec januarja oz. v začetku februarja 2014
zajela večji del Slovenije. Poleg velike škode v gozdovih je nastala večmilijonska
škoda na energetski infrastrukturi. Poškodovanega je bilo trideset kilometrov
prenosnega omrežja, kar znaša okoli dva odstotka daljnovodnih tras. Povprečna
starost poškodovanih daljnovodov je 35 let.
Vse poškodbe, ki so nastale, so bile posledica žleda, ki se je nabiral na vodnikih,
izolatorjih in daljnovodnih stebrih, saj je bilo to dodatno breme žleda štiri do petkrat
večje, kot je projektirana obremenitev. Če ne bi bilo predhodnega dobrega
vzdrževanja daljnovodov in tras, bi bila škoda gotovo še večja.
Slika 23: DV 400 kV Divača–Beričevo, SM v ledenem oklepu
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 33 od 56
V teh težkih dneh na terenu je bilo treba najprej zagotoviti lastno varnost, potem pa
čim bolj učinkovito sidranje vodnikov, da s tem preprečimo še nadaljnjo škodo.
Ducat vzdrževalnega osebja se je dan za dnem trudil začasno sidrati vodnike,
pregledovati daljnovodne odseke in ocenjevati razsežnosti in obseg poškodb ter se
prebiti skozi ceste, zasute s podrtim drevjem, do stebrov.
Slika 24: Priprava na sidranje DV stebra
(Vir: Lasten)
Slika 25: Sidranje faznih vodnikov na 400 kV DV Divača–Beričevo
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 34 od 56
Po dobrih treh mesecih je bila obnova v polnem teku. Dela na 400 kV Beričevo –
Divača je izvajalo podjetje Dalekovod Zagreb. Ta ima skupine delavcev, ki so
izurjeni za elektromontažna in druga dela.
Slika 26: Novopostavljeni steber DV 400 kV Divača – Beričevo SM 169
(Vir: Lasten)
5.9 NAVODILA O VZDRŽEVANJU ELEKTROENERGETSKIH
PRENOSNIH NAPRAV
Navodilo o vzdrževanju elektroenergetskih prenosnih naprav je notranji dokument
družbe ELES o vzdrževanju elektroenergetskega prenosnega sistema. Navodilo je
usklajeno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje vzdrževanja prenosnega
sistema. Namen navodil je zagotoviti vzdrževanje prenosnega sistema tako, da je
ves čas ohranjena njegova funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost
delovanja.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 35 od 56
5.9.1 PREGLEDNA TABELA A - DALJNOVODI
DALJNOVODI
TRASA DV Nabor elementov/opravil
Periodika
Pre
gle
d
Re
viz
ija
Prio
rite
ta I
Re
viz
ija
Prio
rite
ta II
Re
viz
ija
Prio
rite
ta III
1. Stanje posekov v trasi in gozdnem robu 6 M L L L
2. Stanje varnostnih višin 6 M L L L
3. Stanje dostopnih in obhodnih poti 6 M L L L
4. Sistemski posek DV trase in čiščenje stojnih mest
PP PP PP
Tabela 2: Trasa DV
(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str.14)
DALJNOVODI
JEKLENO PREDALČNI STEBRI Nabor elementov/opravil
Periodika
Pre
gle
d
Re
viz
ija
Prio
rite
ta I
Re
viz
ija
Prio
rite
ta II
Re
viz
ija
Prio
rite
ta III
1. Stanje vertikalnosti stebra 6 M L * 2L* 3L*
2. Stanje konstrukcije 6 M L * 2L* 3L*
3. Stanje vzpenjalnih klinov 6 M L * 2L* 3L*
4. Stanje konzol in vrha stebra 6 M L * 2L* 3L*
5. AKZ konstrukcije L * 2L* 3L*
6. Stanje varjenih, vijačenih in kovičenih spojev 6 M L * 2L* 3L*
7. Stanje zateg 6 M L L L
8. Stanje vidnega dela ozemljitev 6 M L L L
9. Meritev ozemljitvene upornosti 5 L
10. Stanje vidnega dela temelja 6 M L L L
11. Stanje zemljišča v okolici (plaz, erozija, tuji posegi) 6 M L L L
12. Stanje in ustreznost opozorilnih tablic, številk stojnih mest in faznih oznak
6 M L L L
Opombe: » * » - pregled s plezanjem in odprava pomanjkljivosti v III. nevarnostnem območju
Tabela 3: Jekleno predalčni stebri
(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str. 14)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 36 od 56
DALJNOVODI
VODNIKI IN ZAŠČITNE VRVI
Nabor elementov/opravil
Periodika
Pre
gle
d
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
I
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
II
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
III
1. Stanje (vidne poškodbe) tokovodnikov 6 M L * 2L* 3L*
2. Stanje (vidne poškodbe) zaščitne vrvi 6 M L * 2L* 3L*
3. Povesi tokovodnikov in zaščitnih vrvi (ocena ali
meritev**) 6 M L * 2L* 3L*
4. Varnostne razdalje med tokovodniki in zaščitno vrvjo (ocena
ali meritev) 6 M L * 2L* 3L*
5. Varnostne razdalje tokovnih lokov in faznih prepletanj 6 M L * 2L* 3L*
6. Varnostne višine in oddaljenosti/križanja z drugimi objekti 6 M L L L
7. Termovizija DV prioritete I in II*** 3 L
8. Termovizija DV prioritete III *** 10 L
9. Stanje elementov spojne in popravne opreme 6 M L * 2L* 3L*
10. Stanje povezave zaščitne vrvi z ozemljenim delom stebra 6 M L * 2L* 3L*
11. Kontrola s korona kamero PP
Opombe: * - pregled s plezanjem in odprava pomanjkljivosti v III. nevarnostnem območju
** - v primeru mejne ocene se izvede meritev
*** - uvrstitev DV v posamezni prioritetni razred je razvidna iz priloge B
Tabela 4: Vodniki in zaščitne vrvi
(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str. 16)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 37 od 56
DALJNOVODI
OBESNI MATERIAL IN IZOLACIJA
Nabor elementov/opravil
Periodika
Pre
gle
d
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
I
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
II
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
III
1. Stanje obesnega pribora izolacijskega sistema L * 2L* 3L*
2. Stanje porcelanastih členov izolacijske verige 6 M L * 2L* 3L*
3. Stanje steklenih členov izolacijske verige 6 M L * 2L* 3L*
4. Stanje kompozitnih izolatorjev 6 M L * 2L* 3L*
5. Stanje onesnaženosti izolacijskega sistema in preventivna
zaščita v onesnaženih področjih trase DV L * 2L* 3L*
6. Stanje pritrdilnega pribora zaščitne vrvi L * 2L* 3L*
7. Stanje vertikalnosti izolacijske verige 6 M L * 2L* 3L*
8. AKZ obesnega materiala L * 2L* 3L*
9. Stanje iskrišč (pritrditev. usmerjenost …) L * 2L* 3L*
10. Stanje antivibratorjev in distančnikov 6 M L * 2L* 3L*
11. Stanje signalne opreme (svetilke, krogle …) 6 M L * 2L* 3L*
12. Stanje izolacijskih distančnikov 6 M L L L
13. Kontrola s korona kamero PP
Opombe: » * » - pregled s plezanjem in odprava pomanjkljivosti v III. nevarnostnem območju
Tabela 5: Obesni material in izolacija
(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str. 17)
DALJNOVODI
OPTIČNI KABLI - OPWR
(oplet zaščitnega ali faznega vodnika)
Nabor elementov/opravil
Periodika
Pre
gle
d
Rev
izija
Pri
ori
teta
I
Rev
izija
Pri
ori
teta
II
Rev
izija
Pri
ori
teta
III
1. Stanje (poškodbe) OPWR/zaščitna vrv 6M L* 2L* 3L*
2. Stanje (poškodbe) OPWR/fazni vodnik 6M L* 2L* 3L*
3. Stanje kabelskega mostička OPWR 6M L* 2L* 3L*
4. Stanje na mestu prehoda OPWR iz faznega vodnika 6M L* 2L* 3L*
5. Stanje spojke OPWR 6M L* 2L* 3L*
Opombe: » * » - pregled s plezanjem in odprava pomanjkljivosti v III. nevarnostnem območju
Tabela 6: Optični kabli – OPWR
(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str. 17)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 38 od 56
DALJNOVODI
OPTIČNI KABLI - OPGW
(v zaščitnem vodniku)
Nabor elementov/opravil
Periodika
Pre
gle
d
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
I
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
II
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
III
1. Stanje (poškodbe) zaščitne vrvi/OPGW 6M L* 2L* 3L*
2. Stanje obesnega materiala OPGW 6M L* 2L* 3L*
3. Stanje poteka OPGW po stebru in stanje pritrdilcev 6M L* 2L* 3L*
4. Stanje spojke OPGW 6M L* 2L* 3L*
5. Stanje zemeljskega kabla od spojke OPGW do zemlje 6M L L L
Opombe: » * » - pregled s plezanjem in odprava pomanjkljivosti v III. nevarnostnem območju
Tabela 7: Optični kabli – OPGW
(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str. 18)
DALJNOVODI
OPTIČNI KABLI - OPPC
(v faznem vodniku)
Nabor elementov/opravil
Periodika
Pre
gle
d
Rev
izija
Pri
ori
teta
I
Rev
izija
Pri
ori
teta
II
Rev
izija
Pri
ori
teta
III
1. Stanje (poškodbe) faznega vodnika/OPPC 6M L* 2L* 3L*
2. Stanje napenjalnega obešanja OPPC – spajanje z ravno
spojko 6M L* 2L* 3L*
3. Stanje napenjalnega obešanja OPPC – spajanje z optičnim
paličnim izolatorjem 6M L* 2L* 3L*
4. Stanje napenjalnega obešanja OPPC – obešanje s pomožno
verigo 6M L* 2L* 3L*
5. Stanje napenjalnega obešanja OPPC – na portal 6M L* 2L* 3L*
6. Stanje nosilnih obešanj OPPC 6M L* 2L* 3L*
Opombe: » * » - pregled s plezanjem in odprava pomanjkljivosti v III. nevarnostnem območju
Tabela 8: Optični kabli – OPPC
(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str. 18)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 39 od 56
DALJNOVODI
FIKSNI VZPENJALNO – VAROVALNI SISTEM
Nabor elementov/opravil
Periodika
Pre
gle
d
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
I
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
II
Re
viz
ija
Pri
ori
teta
III
1. Splošno stanje FVS 6M L* 2L* 3L*
2. Stanje objemk varnostnega profila L** 2L* 3L*
3. Stanje privitosti vijakov in matic L* 2L* 3L*
4. Ustreznost premika lovilnega vozička v profilu L* 2L* 3L*
5. Ustreznost omejevalnikov ovilnega vozička L* 2L* 3L*
6. Stanje zadrževalno lovilnega vozička M L* 2L* 3L*
7. AKZ FVS L* 2L* 3L*
Opombe: » * » - pregled s plezanjem in odprava pomanjkljivosti v III. nevarnostnem območju
Tabela 9: Fiksni vzpenjalno varovalni sistem
(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str.19)
6 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Varnostna pravila določajo preventivne ukrepe varnosti in zdravja pri delu pred
nevarnostjo električnega udara, uporabljajo se pri delih na elektroenergetskih
objektih. V smislu splošne varnosti, varovanja zdravja, življenja zaposlenih in
varovanja materialnih dobrin je treba upoštevati tehnične predpise in standarde pri
vseh delih na elektroenergetskih napravah in postrojih ne glede na napetostni nivo
in lokacijo naprav.
6.1 NEVARNOST PRI DELU V BREZNAPETOSTNEM STANJU IN
V BLIŽINI DELOV POD NAPETOSTJO
Dela v breznapetostnem stanju so dela v prostoru ali na prostem, ki se opravljajo na
elektroenergetskem postroju, električni napravi, električni opremi ter električni
instalaciji, v katerih je iz vseh električno vodljivih delov, tudi iz kabelskih in zračnih
vodov, izklopljena napetost, pred pričetkom dela pa so izvedeni predpisani varstveni
ukrepi.
Zelo pomembno je, da znamo razlikovati med pojmoma »delom« in »posluževanje«
ter da razlikujemo delo na napravah NN (do 1000 V) in VN (nad 1 kV), saj je od tega
odvisna organizacija dela, število izvajalcev, ustni ali pisni dogovor o delu in drugo.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 40 od 56
Zelo natančno opredelimo definiciji pojmov »delo« in »posluževanje« in določimo
razliko med njima (Pravilnik, 1992, 5. člen):
Dela na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih postrojih, električnih
napravah, električni opremi in električnih instalacijah obsegajo: vzdrževanje,
rekonstrukcijo, razširitev, preizkušanje in zagone.
Posluževanje zajema manipulacijo in nadzorstvo nad obratovanjem
električnega postroja, električne naprave, električne opreme in električne
instalacije.
Delavec mora biti sposoben prepoznati nevarnosti. Da delavec lahko samostojno
dela, vodi ali nadzoruje dela, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali
zdravstvene okvare, mora:
biti starejši od 18 let,
imeti predpisano strokovno izobrazbo in delovne izkušnje za zahtevano
področje dela,
imeti uspešno opravljen preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu,
dobro poznati nevarnosti in varnostne ukrepe,
biti zdravstveno sposoben za opravljanje del,
imeti mora pooblastilo za delo.
Dela na elektroenergetskih objektih in elektroenergetskih postrojih ter električnih
napravah in opremi se izvajajo samo na osnovi predhodno izdanih dokumentov za
varno delo. Ti dokumenti so pisni akti, ki določajo pripravo ali izvedbo del. Vsak
dokument za varno delo mora vsebovati vse podatke, izpolnjen mora biti tako, da je
skupini in posamezniku, ki ga prejme, razumljiv. Dokumenti se praviloma izdajajo
pisno z določenim obrazcem, ustno, če obstaja možnost snemanja pogovora ali pa
preko govornih telekomunikacijskih zvez z vpisovanjem in preverjanjem besedila ali
telefaksom.
Dokumenti za varno delo so:
delovni program,
delovni nalog,
dovoljenje za delo,
obvestilo o prenehanju dela,
depeša (fonogram).
Pred začetkom dela v breznapetostnem stanju in v bližini delov pod napetostjo se
mora zavarovati mesto dela z uporabo petih varnostnih pravil (pet zlatih pravil) po
naslednjem vrstnem redu:
1. izklopiti in vidno ločiti naprave od napetosti z vseh strani,
2. preprečiti ponovni vklop,
3. ugotoviti breznapetostno stanje,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 41 od 56
4. ozemljiti in kratkostično povezati izklopljene naprave,
5. ograditi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo.
Slika 27: Pet zlatih pravil
(Vir: Lasten)
6.2 VARNOSTNE RAZDALJE IN NEVARNOSTNA OBMOČJA
Napetostni nivo (kV) Varnostna razdalja (cm)
110 200
220 300
400 400
Tabela 10: Varnostne razdalje
(Vir: Lasten)
Pri napravah nad 1 kV delimo območja izvajanja del glede na stopnje nevarnosti
pred električnim udarom na:
I. nevarnostno območje:
je območje prostega gibanja brez posebnih varnostni ukrepov,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 42 od 56
na stebrih vodov sega do višine 3 m od tal. Izvajamo lahko
čiščenje trase, napenjamo sidra, zamenjujemo vezne elemente,
nameščamo opozorilne table, pregledujemo stanje stebrov,
barvamo. V tem območju je dovoljen dostop vsem delavcem,
obiskovalcem pa samo v spremstvu odgovorne osebe.
II. nevarnostno območje:
je območje opravljanja del in kontrole. Tukaj je dovoljeno gibanje
delavcem, ki opravljajo dela oziroma naloge, za katere so
usposobljeni – tudi varstva pri delu,
na stebrih vodov sega nad 3 m od tal do varnostne razdalje (tukaj
lahko barvamo, zamenjujemo vezne elemente, privijamo matice).
Mejo med II. in III. nevarnostnim območjem moramo označiti z
zastavicami ali opozorilnim trakom.
III. nevarnostno območje:
je območje okoli delov pod napetostjo, in sicer na razdalji, manjši
od varnostne. V to območje je dovoljen dostop samo v
breznapetostnem stanju,
v tem območju so na vodih dovoljena dela le, kadar gre za
revizije, in še to le s pisnim dovoljenjem.
6.3 DOKUMENTI ZA DELO
Za vsa dela v energetskih postrojih nad 1 kV napetosti so potrebni določeni
dokumenti, in sicer:
delovni program – izdamo ga za delovne skupine, določimo koordinatorja
del, izvajalce, čas in opis del, potrebne stikalne manipulacije, odgovorne
osebe, varnostne ukrepe, posebna določila,
delovni nalog – dobi delovna skupina in vsebuje ime podjetja, opis del, čas
izvajanja del, odgovorno osebo, pooblaščeno osebo za izvedbo stikalnih
manipulacij, vodjo del, dodatne ukrepe. Izdati ga je treba v pisni obliki, kot
govorni posnetek in kot zapis teksta preko telekomunikacijskih zvez.
dovoljenje za delo – izdamo ga samo za delo v breznapetostnem stanju v III.
nevarnostnem območju ali za delo v bližini delov, ki so pod napetostjo. Je
pisni dokument, ki je potreben za varno delo na elektroenergetskih
napravah, v normalnih in havarijskih razmerah. Izda ga odgovorna oseba za
zagotovitev breznapetostnega stanja ali koordinator stikalnih manipulacij,
prejme pa ga vodja del.
Fonogram – je kratko in pomembno obvestilo ali zahtevek, ki ga napišemo v
obrazec. Prenašajo se lahko preko zvez z vpisom besedila. Poleg vsebine
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 43 od 56
mora fonogram vsebovati tudi številko, datum in čas oddajanja in sprejetja
tega obvestila ter priimek in ime osebe, ki ga je sprejela in oddala.
Tabela 11: Delovni program (obrazec)
(Vir: Interni dokumenti ELES)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 44 od 56
Tabela 12: Delovni nalog (obrazec)
(Vir: Interni dokumenti ELES)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 45 od 56
Tabela 13: Nalog za delo (obrazec)
(Vir: Interni dokumenti ELES)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 46 od 56
Tabela 14: Dovoljenje za delo in obvestilo o prenehanju dela (obrazec)
(Vir: Interni dokumenti ELES)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 47 od 56
Pomen dokumentov
o Delovni program se izda za vse vrste del, pri katerih sodeluje več delovnih
skupin. S programom se zavaruje delo skupin in določa koordinator del –
odgovorni vodja vseh programskih del. Delovni program ne predstavlja
samostojnega dokumenta za varno organizacijo dela zato mu morajo
obvezno slediti delovni nalogi.
o Delovni nalog se izdaja za vse vrste del, ki jih izvaja ena delovna skupina.
Delovni nalog izda pooblaščeni vodja, podan mora biti tako, da je izvajalcu
naloge razumljivo, kje in kaj mora opraviti in katera opravila.
o Dovoljenje za delo se izda samo za dela v breznapetostnem stanju v III.
nevarnostnem območju in za delo v bližini napetosti, ko se uporabljajo
katerekoli od petih varnostnih pravil. Dovoljenje za delo izda odgovorna
oseba šele takrat, ko so opravljene vse v delovnem nalogu predpisane
manipulacije in ukrepi za zavarovanje mesta dela.
o Obvestilo o prenehanju dela je dokument, ki ga izda vodja del – vodja
delovne skupine po končanem delu ali prekinitvi dela potem, ko se je
prepričal, da so se vsi delavci odstranili iz nevarne bližine postroja, opreme
ali naprave in da je s teh sredstev odstranjen ves material, orodje, drugi
predmeti, prenosne naprave za ozemljitev in kratkostično povezavo ter
ostala sredstva za zavarovanje.
o Z depešo se dajejo kratka in pomembna obvestila, zahtevki in odobritve
obratovalnega značaja. Depeše se obojestransko vpisujejo v knjigo depeš,
prenašajo pa se preko govornih telekomunikacijskih zvez ob preverjanju
vpisanega teksta.
Vsi našteti dokumenti se po končanih delih zberejo in shranijo v arhivu kot trajno
gradivo.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 48 od 56
7 OCENA STROŠKOV VZDRŽEVANJA
Vzdrževanje mora biti učinkovito v smislu ohranjanja življenjske dobe ter v smislu
obvladovanja stroškov proizvodnje oz. prenosa električne energije.
Preventivno vzdrževanje
Z izvajanjem preventivnega vzdrževanja se nameni več pozornosti, ne samo
odpravljanju okvar, temveč boljši organizaciji in tehnični rešitvi izvedbe vzdrževanja.
Vzdrževalci opravljajo ciklične preglede v koordinaciji s proizvodnjo, kar je posebej
pomembno tam, kjer je potrebno deloma ali v celoti prekiniti delovni proces, kar
lahko v sistemih povzroči izpade z velikimi stroški.
Korektivno vzdrževanje
Med korektivno vzdrževanje sodijo vzdrževalna dela, ki jih opravimo po nastopu
okvare in tako sredstvo spet usposobimo za izvajanje njegove namenske funkcije.
Kurativnih vzdrževalnih del ne moremo časovno načrtovati vnaprej, ker ne poznamo
točnega nastopa odpovedi delovnega sredstva, zato so to neplanirani vzdrževalni
procesi. Okvare so nenadne, posledice pa v posameznih primerih lahko tudi
katastrofalne.
V ELES-u stroške vzdrževanja spremljamo s pomočjo informacijskega sistema (IS)
Maximo (AM) Assett Management, ki omogoča dosledno vodenje ob pomoči
predhodnih poročil o stroških orodja, opreme, storitev zunanjega in vzdrževalnega
osebja za določeno prenosno napravo. Tako dobimo realno sliko o stroških
vzdrževanja.
Nalog za delo (ND) za elektroenergetske naprave (EEN) kreirajo in upravljajo v
posameznem centru za infrastrukturo prenosnega omrežja (CIPO). ND za službe
področja za infrastrukturo prenosnega omrežja (PIPO), področja za upravljanje s
sredstvi in projekti (PUSP) in ostala področja ELES-a pa izdajo v službi za
tehnologije in diagnostiko. Nalogi za službe PIPO, PUSP in ostala področja ELES-a
so namenjeni beleženju osebnih potnih nalogov (OPN) in potnih nalogov (PN) za
delavce teh služb oz. področij, ki jih izdajajo v CIPO.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 49 od 56
Analiza izvajanja vzdrževalnih del v letu 2013
Opravljeni posegi vzdrževalnih skupin na 110 kV omrežju
Vrsta elementa dela Število posegov
Menjava izolatorskih členov 25
Popravila na obesnem materialu 10
Ozemljitve 11
Temelji 4
Strelovodni ali OPGW-vodnik 19
Opozorilne tablice 42
Konstrukcija 15
Posegov skupaj: 126
Tabela 15: 110 kV napetostni nivo
(Vir: Lasten)
Opravljeni posegi vzdrževalnih skupin na 220 kV omrežju
Vrsta elementa dela Število posegov
Menjava izolatorskih členov 16
Popravila na obesnem materialu 3
Ozemljitve 3
Temelji 1
Strelovodni ali OPGW-vodnik 1
Posegov skupaj: 24
Tabela 16: 220 kV napetostni nivo
(Vir: Lasten)
Opravljeni posegi vzdrževalnih skupin na 400 kV omrežju
Vrsta elementa dela Število posegov
Menjava izolatorskih členov 19
Ozemljitve 3
Strelovodni ali OPGW-vodnik 4
Opozorilne tablice 3
Konstrukcija 1
Posegov skupaj: 30
Tabela 17: 400 kV napetostni nivo
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 50 od 56
DV RTP
1 (DV-PV-RVZ)
Revizija DV
2 (DV-PV-PROP)
Pregled DV in odprava manjših
pomanjkljivosti
3 (DV-PV-NADZ)
Nadzor DV
4 (DV-PV-RM)
Remont DV
5 (DV-PV-VOOO)
Pregled in revizija opreme, orodja in
objektov
6 (DV-PV-ČTL)
ČTL - Čiščenje trase DV in KB - lastni
8 (DV-PV-RLP)
Reševanje lastniške problematike
19 (RTP-PV-RVZ)
Revizija RTP
20 (RTP-PV-PROP)
Pregled RTP in odprava manjših
pomanjkljivosti
21 (RTP-PV-NADZ)
Nadzor RTP
22 (RTP-PV-RM)
Remont RTP
23 (DV-PV-VOOO)
Pregled in revizija opreme, orodja in
objektov
24 (RTP-PV-DPN)
Delo pod napetostjo
PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE
NALOGI ZA DELO
PUSP
38 (RTP-PV-DIAG)
Diagnostika
CIPO
35 (TAP-SPLO)
Splošna dela
37 (TAP-SPLO) Splošni redni mesečni
nalogTEHNIČNO ADMINISTRATIVNA PODPORA
PIPO
33 (RTP-STZU-PROP)
Pregled RTP in odprava manjših
pomanjkljivosti
34 (RTP-STZU-PR)
Projekt
13 (DV-OBN-IVZ)
Investicijsko vzdrževanje
KURATIVNO VZDRŽEVANJE
OBNOVA
28 (RTP-OBN-PR)
Projekt
9 (DV-KV-ODOK)
Odprava okvare25 (RTP-KV-ODOK)
Odprava okvare
12 (DV-OBN-PR)
Projekt
29 (RTP-OBN-IVZ)
Investicijsko vzdrževanje
10 (DV-KV-IPROP)
Izreden pregled DV in odprava manjših pomanjkljivosti
26 (RTP-KV-IPROP)
Izreden pregled RTP in odprava manjših pomanjkljivosti
15 (DV-STZN-ELMD)
Elektromontažna dela31 (RTP-STZN-ELMD)
Elektromontažna dela
32 (RTP-STZU-RVZ)
Revizija RTP
STORITEV ZA NOTRANJE
STORITEV ZA ZUNANJE
30 (RTP-NOV-PR)
Projekt14 (DV-NOV-PR)
ProjektNOVOGRADNJA
17 (DV-STZU-PROP)
Pregled DV in odprava manjših
pomanjkljivosti
18 (DV-STZU-PR)
Projekt
16 (DV-STZU-RVZ)
Revizija DV
7 (DV-PV-ČTZ)
ČTZ - Čiščenje trase DV in KB - zunanji
36 (TAP-PR)
Projekt
27 (RTP-KV-PR)
Projekt11 (DV-KV-PR)
Projekt
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 51 od 56
V nadaljevanju prikazujemo stroške vzdrževanja, pridobljene iz informacijskega
sistema Maximo AM.
Nap. nivo (kV)
Revizije (EUR)
Pregled EEN in
odprava manjših
pomanjkljivosti
(EUR)
Pregled in revizija
opreme, orodja in
objektov (EUR)
110 85.242,21 107.489,64
220 17.261,01 10.125,63
400 19.912,40 18.695,49
Ostalo 1.118,04 36.183,17
Skupna vsota 122.415,62 137.428,80 36.183,17
Tabela 18: Stroški preventivnega vzdrževanja CIPO Divača za leto 2013
(Vir: Lasten)
V tabeli 18 prikazujemo stroške preventivnega vzdrževanja DV v CIPO Divača po
napetostnih nivojih. Stroški so navedeni za: revizije, pregled EEN in odprava
manjših pomanjkljivosti in pregled in revizija opreme, orodja in objektov.
Nap. nivo (kV)
Čiščenje trase –
lastni (EUR)
Čiščenje trase –
zunanji (EUR)
Reševanje
lastniške
problematike
(EUR)
110 74.266,10 127.682,75 28.628,29
220 9.295,61 10.490,30 24.283,96
400 12.529,91 71.431,86 19.456,32
Ostalo 355,36 300,00
Skupna vsota 96.091,62 209.960,27 72.668,57
Tabela 19: Stroški preventivnega vzdrževanja CIPO Divača za leto 2013
(Vir: Lasten)
V tabeli 19 prikazujemo stroške preventivnega vzdrževanja DV v CIPO Divača za
čiščenje trase – lastni, čiščenje trase – zunanji in reševanje lastniške problematike.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 52 od 56
Napetostni nivo (kV)
Odprava okvare
Izreden pregled EEN in
odprava manjših
pomanjkljivosti (EUR)
110 13.633,12
220 271,36
400 1.546,36
Ostalo
Skupna vsota 15.450,84
Tabela 20: Stroški korektivnega vzdrževanja CIPO Divača za leto 2013
(Vir: Lasten)
V tabeli 20 prikazujemo stroške kurativnega vzdrževanja DV v CIPO Divača za
odprava okvare in izreden pregled EEN in odprava manjših pomanjkljivosti.
Najpogostejša vzdrževalna dela
Skupine za vzdrževanje DV se na teren odpravljamo dnevno. Med deli, ki se izvajajo
pri revizijah daljnovodov (tabela stroškov 18), ko je daljnovod odklopljen, ločen in
ozemljen, poznamo še dela, ki jih vzdrževalci opravljamo, ko skrbimo za 532 km
daljnovodov (CIPO Divača).
V veliki meri so to čiščenja tras (tabela 19) in čiščenje obhodnih poti. To je treba
izvajati tam, kjer ni možen dostop z avtomobilom ali ni morebitne vzporedne ceste
vzdolž trase.
V teh primerih je treba letno vzdrževati obhodne poti, kajti le tako zagotovimo, da je
pri rednem obhodu daljnovoda lažje oceniti in opisati stanje na terenu. Poleg
opisanega je v tabeli ovrednoteno tudi delo vzdrževalcev, ki ga opravimo pri
vzdrževanju podrasti in stranskega drevja. Ostala dela pa so opisana v tabelah 15,
16 in 17.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 53 od 56
8 ZAKLJUČEK
Predstavljeni so ključni elementi in naprave prenosnega elektroenergetskega
sistema, njihov obseg in vloga v sistemu. Podrobno so razčlenjeni delitev in vloga
vzdrževanja prenosnih naprav, izvajanje posameznih opravil pri vzdrževanju in
sodobni pristopi pri ugotavljanju stanja naprav. Tu se predvsem upošteva
helikoptersko ugotavljanje stanja posameznih elementov prenosnih daljnovodov.
Poseben prispevek predstavlja ocena obsega del in predvsem stroškov vzdrževanja
v Centru za infrastrukturo prenosnega omrežja v Divači. V letu 2013 so bili največji
stroški vzdrževanja na področju čiščenja tras, sledi izvajanje pregledov in odprava
manjših pomanjkljivosti ter revizije naprav. Tako so stroški preventivnega
vzdrževanja štiridesetkratnik stroškov korektivnega vzdrževanja.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 54 od 56
VIRI IN LITERATURA
Interna glasila
ELES (2014). 90 let prenosnih poti.
ELES (2004). Trideset let sinhronega obratovanja z Evropo.
Navodila za vzdrževanje
ELES (2010). Navodilo o vzdrževanju elektroenergetskih prenosnih naprav.
ELES (2012). Vzdrževanje v centrih vzdrževanja.
ELES (2013). Navodila za uporabnike IS Maximo AM.
Projektna in investicijska dokumentacija
IBE, p. o. (1981). Načrti izvedenih del, Tehnično poročilo, Projekt št. 4309/34/S
mapa 1, DV 400 kV DIVAČA – MELINA, Ljubljana: IBE, p. o.
IBE, p. o. (1989). Projekt izvedenih del, Projekt št. A700/5/34 mapa 234, DV 2 x 110
kV DIVAČA – KOPER, Ljubljana: IBE, p. o.
IBE, p. o. (1967). Glavni projekt, Projekt št. 4233/3 mapa 1, DV 220 kV DIVAČA –
PADRIČE, Ljubljana: IBE, p. o.
IBE, d. d. (1999), Projekt izvedenih del, Projekt št. D490-A023/75 mapa ME08/1, DV
2 x 110 kV DIVAČA – KOPER, Ljubljana: IBE, d. d.
Interno gradivo
Bokal, D. (2012/2013). Elementi elektroenergetskih sistemov: študijsko gradivo.
Ljubljana: ICES
Bokal, D. (2011). Vodenje elektroenergetskih sistemov – vzdrževanje: študijsko
gradivo. Ljubljana: ICES
Učbenik
Razpet, A. (2001). Elektroenergetski sistemi. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije
Spletne strani
Uradni list RS, št. 29/1992, Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo
električnega toka. Pridobljeno 27. 05. 2014 z naslova http://www. uradni-
list.si.
FLYCOM d.o.o. Diagnosticiranje elektro omrežja. Pridobljeno 23. 04. 2014 z
naslova http://flycom.si.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 55 od 56
KAZALO SLIK
Slika 1: Starost DV v letih ......................................................................................... 5 Slika 2: Prenosno omrežje RS .................................................................................. 5 Slika 3: Nosilna sponka z rogljičem .......................................................................... 8 Slika 4: Tipi enosistemskih stebrov ........................................................................... 9 Slika 5: Tipi dvosistemskih stebrov ........................................................................... 9 Slika 6: Termografsko snemanje DV ...................................................................... 17 Slika 7: Korona – poškodbe na izolatorjih ............................................................... 18 Slika 8: UV Korona, postaran material .................................................................... 19 Slika 9: Postopek digitalizacije omrežja .................................................................. 21 Slika 10: DV 2x110 kV Divača – Koper................................................................... 24 Slika 11: Trasa 2x110kV DV ................................................................................... 25 Slika 12: Zamenjava poškodovanega izolatorja na DV 400 kV ............................... 26 Slika 13: Preizkuševalec ........................................................................................ 26 Slika 14: Trikotne in ravne lestve s kavljem ............................................................ 26 Slika 15: Verižno dvigalo ........................................................................................ 27 Slika 16: Zatezna žabica ........................................................................................ 27 Slika 17: Poliestrske zanke – razne ........................................................................ 28 Slika 18: Žični nateg – tirfor .................................................................................... 28 Slika 19: Jeklenice za tirfor ..................................................................................... 29 Slika 20: Naprava za menjavo izolatorskih členov .................................................. 29 Slika 21: Popravna sponka ..................................................................................... 30 Slika 22: Popravni oplet .......................................................................................... 30 Slika 23: DV 400 kV Divača–Beričevo, SM v ledenem oklepu ................................ 32 Slika 24: Priprava na sidranje DV stebra ................................................................ 33 Slika 25: Sidranje faznih vodnikov na 400 kV DV Divača–Beričevo ........................ 33 Slika 26: Novopostavljeni steber DV 400 kV Divača – Beričevo SM 169 ................ 34 Slika 27: Pet zlatih pravil ........................................................................................ 41
KAZALO TABEL Tabela 1: Primeri vgrajenih vodnikov in zaščitnih vodnikov na DV ............................ 7 Tabela 2: Trasa DV ................................................................................................ 35 Tabela 3: Jekleno predalčni stebri .......................................................................... 35 Tabela 4: Vodniki in zaščitne vrvi ........................................................................... 36 Tabela 5: Obesni material in izolacija ..................................................................... 37 Tabela 6: Optični kabli – OPWR ............................................................................. 37 Tabela 7: Optični kabli – OPGW ............................................................................. 38 Tabela 8: Optični kabli – OPPC .............................................................................. 38 Tabela 9: Fiksni vzpenjalno varovalni sistem .......................................................... 39 Tabela 10: Varnostne razdalje ................................................................................ 41 Tabela 11: Delovni program (obrazec) ................................................................... 43 Tabela 12: Delovni nalog (obrazec) ........................................................................ 44 Tabela 13: Nalog za delo (obrazec) ........................................................................ 45 Tabela 14: Dovoljenje za delo in obvestilo o prenehanju dela (obrazec) ................. 46
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 56 od 56
KRATICE IN AKRONIMI (po abecednem vrstnem redu)
Al aluminij
AlMg1 aluminij magnezij1
AM assett management
Aw alumovelt
CIPO center za infrastrukturo prenosnega omrežja
DV daljnovod
EE elektroenergetski
EEN elektroenergetske naprave
EEPN elektroenergetske prenosne naprave
ELES Elektro Slovenija, d. o. o.
Fe železo
HE hidro elektrarna
IS informacijski sistem
kV kilovolt
OPGW optical ground wire (optični kabel v zaščitnem vodniku)
PIPO področje infrastrukture prenosnega omrežja
PP prenosno podjetje
RTP razdelilna transformatorska postaja
SM stojno mesto
SODO sistemski operater distribucijskega omrežja
SONPO sistemska obratovalna navodila prenosnega omrežja
SOPO sistemski operater prenosnega omrežja
UCPTE unija za koordinacijo proizvodnje in prenosa
VN visoka napetost
VZD vzdrževanje