ZDRAVSTVENA NEGA PRI OBOLENJIH PREBAVIL
Osnovne značilnosti prebavil in potek prebave
Prebavila sestavljajo cevasti organi s sicer podobno vlogo, ki pa je v procesu predelave hrane in prehajanja hranil v telo tudi zelo specifična.
V ustni votlini z zobmi zdrobimo večje kose grižljaja, ki potujejo po požiralniku do želodca, kjer se začne razgradnja z želodčno kislino in encimom pepsinom.
Osnovne značilnosti prebavil in potek prebave
Želodčna vsebina potuje naprej skozi vratarja v dvanajstnik in tanko črevo, od koder telo vsrkava biomolekule v krvni obtok. Napredovanje vsebine omogoča avtonomni gladkomišični sistem prebavil, ki s svojim gibanjem ustvarja peristaltične valove oziroma omogoča gibanje črevesne vsebine. Da lahko razgradnja ter gibanje in vsrkavanje biomolekul zadovoljivo potekajo, mora biti črevesna vsebina dovolj tekoča.
Osnovne značilnosti prebavil in potek prebave
Za to poskrbijo prebavila sama, saj v svojo notranjost izločajo obilo tekočine. Prek celega dne lahko izločijo do 7 litrov tekočine (vodo in minerale)
Sledi prebavljanje v debelem črevesu, kjer spet prihaja do izmenjave snovi med vsebino debelega črevesa in krvjo. Končni del debelega črevesa je zavit v obliki črke S in prehaja v danko, kjer nastaja blato. V blatu so ostanki zaužite hrane, ki je šla skozi vse stopnje prebave, a jih telo ne potrebuje. Prebavna cev zdravega odraslega človeka je dolga več kot 6 metrov.
ZN PRI OBOLENJIH PREBAVIL
SPLOŠNI ZNAKI SO NASLEDNJI: ZGAGA (pyrosis) – pekoč občutek za žličko, prsnico ali v
žrelu; DISFAGIJA – motnja požiranja v požiralniku; REGURGITACIJA – vračanje vsebine želodca in požiralnika v
usta; BOLEČINA – ki je lahko ostra, nenadna ( kolike ), lokalizirana
ali seva v okolico; BRUHANJE; IZGLED KOŽE – icterus, turgor kože; OBSTIPACIJA, DIAREJA; DISPEPSIJA gnitja ali vrenja – motnja v prebavi B. in OH; SINGULTUS.
ZN PRI OBOLENJIH PREBAVIL
PREISKOVALNE METODE:hematološke preiskave, preiskave blata ( dokazovanje krvi,
prebavljivosti, MB preiskave ), ENDOSKOPSKE preiskave, BIOPSIJE, pregled želodčnega in duodenalnega soka, UZRTG preiskave ( CT, ... )
ZN PRI OBOLENJIH PREBAVIL
PRI NAČRTOVANJU ZN UPOŠTEVAMO: rizične faktorje ( alkohol, kofein,... ),način življenja in navade ( stresi, naglica,...),družinske razmere in psihično stanje ( jeza,
skrbi,...), prehrambne navade ( količina, število in sestava
obrokov, kraj, čas prehranjevanja ), družbeno in socialno varnost.
ZN PRI OBOLENJIH PREBAVIL
NALOGE TZN : pomaga bolniku pri njegovih življ. aktivnosti; pozoren je na bolnikovo počutje, njegove
potrebe in želje; podpira njegovo samozavest; vzpodbuja ga k samopomoči in k vključevanju v
program zdravstvene prosvete in rehabilitacije .
NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA PREBAVIL
1. GASTRITIS ( Akutni in kronični)
2. ULKUSNA BOLEZEN ( rana na želodcu in dvanajstniku )
3. OBOLENJA ČREVESJA – POGOSTEJŠA: vnetje slepiča = apendicitis zapora črevesa = ileus tumorji črevesja ; hemoroidi KILA =hernia
Manj pogosta obolenja črevesja : malabsorpcijski sindrom alergije na določena hranila (celiakija ) Crohnova bolezen
GASTRITIS=VNETJE ŽELODČNE SLUZNICE
AKUTNI G. = “pokvarjeni želodec”.
Nastane zaradi : napačne prehrane, kršitve diete, zaužitja prevelike
količine alkohola, posledica jemanja
zdravil, stresna stanja.
GASTRITIS
ZNAKI AKUTNEGA GASTRITISA: slabost, izguba apetita – inapetenca, obložen jezik, zadah iz ust, siljenje na bruhanje (navzea), vomitus, splošno slabo počutje, bolečine v želodcu .
GASTRITIS
KRONIČNI G. je posledica daljše nepravilne prehrane ali pa pretiranega uživanja alkohola.
Pogostost želodčnega raka je pri teh bolnikih večja.
GASTRITIS
ZNAKI KRONIČNEGA GASTRITISA: pritisk, tiščanje v želodcu, zgaga, bolečine v želodcu, izguba apetita ( ne prenaša težko prebavljive,
posebej ne mastne hrane ), slabost, bruhanje, kolcanje .
GASTRITIS
ZDRAVSTVENA NEGA Zaščito želodčne sluznice v akutni fazi dosežemo: s postom, ki traja 24 – 36 ur, bolniku dajemo veliko
tekočine; majhni obroki hrane, ki ne dražijo sluznice; temeljitim žvečenjem hrane; z mirovanjem in vzdrževanjem življenskih aktivnostiPO NAROČILU ZDRAVNIKA IZVAJAMO: lokalno gretje; dajemo analgetike, spazmolitike,... preprečujemo izgubo tekočin in elektrolitov.
ULKUSNA BOLEZEN
ULKUS je defekt sluznice , ki zajema vse plasti sluznice in lahko sega do spodaj ležečih tkiv.
EROZIJA = površinska razjeda, omejena le na sluznico.
1. RANA NA ŽELODCU (ULCUS VENTRICULI ) Ulkus nastane zaradi razžiranja želodčne sluznice z
želodčno kislino in s prebavnimi sokovi, bolečina se pogosto pojavi na prazen želodec in je
omejena skoraj vedno tik pod prsnico, bolečina ponavadi izbruhne ena do dvakrat na dan. To
se ponavlja en do več tednov, potem pa bolečina sama od sebe izgine.
ULKUS
Značilni simptomi razjede na želodcu so:
Uživanje hrane bolečine ne omili, ampak jo celo sproži.
Razjede želodca pogosto vodijo v otekanje tkiv tankega črevesa, kar ovira pomikanje hrane iz želodca.
To lahko po jedi povzroči: napenjanje, slabost, bruhanje. Kaj lahko naredite sami? Pitje mleka, izogibanje hrani ,
ki vas napenja in uživanje antacidov bolečino omili.
ULKUS
RANA NA 12-NIKU ( ULCUS DUODENI )
Pojavlja se v zgornjem delu 12-ernika, takoj za zapiralko.
največkrat obolevajo moški, dednost ;je pogosta, oboleva 10 – 12% prebiv. ; bolniki s krvno skupino 0 so bolj dovzetni za
razjedo dvanajstnika;v veliki večini se rana ponovi.
ULKUS 12-nika
VZROKI ZA NASTANEK : propad obrambnih mehanizmov prebavne sluznice,
zaradi zdravil, etanola, kajenja, psiholoških stresov, druge bolezni prebavil in refluks žolča v želodec.
ZNAKI SO PA: bolečina v zgornjem trebuhu ( v žlički ), bolečine
niso enake; so pekoče, krčevite, vrtajoče, zbadajoče. Pojavljajo se v določenem letnem času (npr. spomladi );
napetost,napenjanje, zgaga, slabost, bruhanje.
ULKUS 12-NIKA
ZAPLETI: krvavitev iz želodca ( melena ), perforacija ( predrtje želodčne stene in razlitje
trebušne vsebine ), pilorostenoza ( posledica brazgotine med
želodcem in 12-nikom )
Th.: konzervativna ali kirurška? Odloča zdravnik glede na potek bolezni.
MEDIKAMENTOZNA Th. lahko prepreči recidive.
ULKUS 12-NIKA
ZDRAVSTVENA NEGA : mirovanje v postelji, primerno je zdravilišče ( brez hospitalizacije ), bolnik lahko uživa vso hrano, razen tiste , ki mu
lahko povzroča težave, obroki naj bodo v razmaku 2 – 3 ur, prepoved kajenja, omejevanje zdravil, ki povzročajo razjedo.
OBOLENJA ČREVESJA
ZAKAJ NASTANEJO : zaradi napačne prehrane, zastrupitve s hrano ( bakterije, virusi ) , alkohol, kava , cigarete, močni pravi čaji. rak črevesja ( predvsem debelega ) je po vzroku smrtnosti
na drugem mestu. VPLIVI NA NJEGOV NASTANEK: prehrana, okolje, starost, saj rak po 50. letu narašča, duševna in čustvena dogajanja ( driska, napenjanje ), če
so ta dolgotrajna lahko privedejo do motenj; KOLITIS=kronično obolenje, ki prizadene zadnji del tankega č. in debelo črevo.
OBOLENJA ČREVESJA
VNETJE SLEPIČA ( APENDICITIS )Slepič se vname zaradi zaprtja svetline slepiča, vendar so znaki zelo neznačilni. V njem se začne kopičiti sluz, ki povzroči nastanek okužbe in vnetjaZNAKI: najpogosteje se začne z bruhanjem, bolečinami v predelu žličke, izgubo apetita, bolečino v desnem spodnjem delu trebuha, pri vsem tem se lahko pojavi tudi povišana tt.
VNETJE SLEPIČA
ZAPLETI : perforacija, abces = ognojekvnetje trebušne stene.
Vneti slepič se lahko zdravi le kirurško. Operacija je v veliki večini primerov uspešna (obstaja 0,1% možnosti smrti). Do problemov med operacijo pride, če se slepič razlije. Zdravniki zato pravijo, da je ta operacija umazana, saj če se slepič razlije, se lahko raznese po celi trebušni votlini.
VNETJE SLEPIČA
ZN PO OPERACIJI : zgodnje vstajanje, tekočina ( infuzija),
nato dajemo čaj, lahka hrana (sluzave
juhe, kaše, ... ), opstipacija? klizme,
zdravila, gibanje, ko je rana zaceljena
odstranimo šive.
ZAPORA ČREVESA ( ILEUS )
je popolna ali nepopolna zapora prehajanja črevesne vsebine zaradi mehanske ovire ali funkcionalne motnje peristaltike.
Ločimo: mehanični in paralitični ileus. MEHANIČNI nastane lahko zaradi zapore
črevesne vijuge z notranje ali zunanje strani (npr. tumorja, brazgotine, tujka ) ali motnje prekrvavitve črevesnega tkiva ( zadrgnjenje črevesa ).
ZAPORA ČREVESA
PARALITIČNI pojavijo se nepravilnosti v delovanju peristaltike, ki so posledica embolije črevesnega ožilja, vnetja trebušne mrene, dehidracije ali elektrolitskih motenj.
ZNAKI: zapora vetrov in blata, meteorizem, bolečina v trebuhu,
ZAPORA ČREVESA
v začetku mehak trebuh, nato pa postaja trd, bruhanje, lahko bruha tudi blato, pojav znakov šoka: suh jezik, tahikardija,
hipotonia( oslabljen mišični tonus), oligurija, ...
ZDRAVSTVENA NEGA: na oddelku mu nastavijo infuzijo, uravnavajo
elektrolite, vstavijo želodčno in duodenalno sondo ter urinski kateter,
ZAPORA ČREVESA
TZN kontrolira infuzijo,po naročilu izvaja čistilno klizmo,kontrolira VF, meri diurezo,pomaga pri vseh življenskih aktivnosti, je pozoren na znake šoka.
TUMORJI ČREVESJA
Tumor imenujemo nabreklino, oteklino, bulo ali novotvorbo.
Delimo jih na: BENIGNI = nenevarni MALIGNI = nevarni, zločesti.
TUMORJI ČREVESJA
BENIGNI v tankem črevesu so: ADENOMI = žlezni, LIPOMI = maščobni, MIOMI= mišični, HEMANGIOMI = žilni.V debelem so najpogostejši POLIPI. Ločimo: ADENOME Polipi iz vezivnega tkivazločesti.
TUMORJI ČREVESJA
MALIGNI v tankem črevesju so ZELO redki : Adenokarcinomi,Karcinoidi ( endokrini ),Sarkomi ( rak vezivnega tkiva ) ,Maligni limfomi ( zločesta tvorba limfnih žlez ).
V debelem črevesu in rektumu so najpogostejši MALIGNI tumorji ŽELODČNO – ČREVESNEGA trakta.Ti tumorjji so v porastu.
TUMORJI ČREVESJA
RIZIČNI DEJAVNIKI ZA NASTANEK TUMORJA: napačna prehrana,preveč maščob, premalo
balastnih snovi, premalo gibanja.
TUMORJI ČREVESJA
ZDRAVSTVENA NEGA : bolniku ponudimo tekoče, kalorično bogato hrano, z več
manjših obrokov, ne dajemu mu svežega sadja in zelenjave, ne mastne hrane,
bolnik naj popije veliko tekočine ( 2-3 l/dan ), merimo bilanco tekočin, merimo diurezo, skrbimo za osebno higieno bolnika, zlasti higieno rok in
anogenitalno nego, opazujemo blato, urin, bolniku dajemo zdravila po zdravnikovih navodilih, pri vnetju sluznice zunanjega spolovila izvajamo nego
spolovila s kamilicami , z bolnikom se pogovarjamo in pokažemo razumevanje.
TUMORJI ČREVESJA
ZNAKI SO: krvavitve iz debelega črevesja, bolečina v križu anemija, hujšanje, driske in zaprtja, napet trebuh, hemoroidi, blato je krvavo v obliki svinčnika ali trakasto.
Zdravljenje je kirurška odstranitev prizadetega dela črevesa
HEMOROIDI
Zlata žila (ali hemoroidi) je varikozna razširitev venskega ožilja ob zadnjiku, torej pride do razširjenosti in zastoja krvi v venah v zadnjiku. Ločimo notranje in zunanje hemoroide - pri notranjih hemoroidih pride do varikoznih sprememb ven znotraj zadnjikovega kanala, pri zunanjih hemoroidih pa so prizadete vene zunaj analnega sfinktra. Zlata žila pogosto povzroča bolečine, ker so ti predeli dobro oživčeni.
HEMOROIDI
zlato žilo lahko povzroči presilno napenjanje pri odvajanju blata, zlasti pri zaprtju. Nadaljnji dejavnik, ki povečuje možnost nastanka hemoroidov, je povišan krvni tlak, zlasti v portalnem krvnem obtoku; dverna (portalna) vena je namreč povezana z votlo veno, ki odvaja kri iz zadnjika.
debelost povečuje verjetnost nastanka hemoroidov, ker povzroča povišan krvni tlak v rektalnih venah. Tudi dolgotrajno sedenje je možen dejavnik nevarnostni.
hemoroidi so zelo pogosti, posebno med nosečnostjo in takoj po porodu.
ZDRAVLJENJE je navadno ne kirurško s počitkom, s toplimi kopelmi, preprečevanjem zaprtja, s svečkami.
Kirurška odstranitev le v primeru vztrajnega krvavenja.
KILA ( HERNIA )
Običajno mesto nastanka je v predelu, kjer je mišičje trebušne stene oslabelo. Zvišan pritisk v trebušni votlini ob dvigovanju bremen, vztrajnem kašlju ali napenjanju med odvajanjem povzroči razmik oslabelih mišic, skozi katere se izboči kila. Ta lahko vsebuje maščobno tkivo ali del črevesa.
ukleščena kila je najhujši zaplet in poteka dramatično, zahteva takojšnjo operativno pomoč.
enostavna kila je tista, ki se lahko potisne nazaj.
KILA
ZNAKI: povečana količina
plinov,menjavanje drisk in
zaprtja,blage bolečine v
levem spodnjem delu trebuha,
težave pri hoji in kadar pri delu stojijo
KILA
KATERE VRSTE KIL POZNAMO? DIMELJSKA KILA (INGVINALNA HERNIJA)
Ta kila nastane, ko del črevesa zdrsne skozi dimeljski kanal, ki je šibko mesto v trebušni steni. Vidimo jo kot oteklino v dimljah ali mošnji.
STEGENSKA KILA (FEMORALNA HERNIJA) Ta kila nastane v dimljah, kjer stegenska arterija in vena prehajata iz medenice v stegno.
POPKOVNA KILA ( UMBILIKALNA HERNIJA ) Nekateri dojenčki se rodijo s popkovno kilo. Ta se razvije za popkom, ki je šibko mesto v trebušni steni. Kilam v bližini popka pravimo paraumbilikalne.
KILA
ZDRAVLJENJE: nenasilna ročna
repozicija,nošnja trebušnega
pasu za kilo,klasični operativni
poseg za reponiranje kile=hernioplastika,
odstranitev dela črevesa = resekcija.
KILA
Priprava bolnika na operacijo je odvisna od nujnosti operacije.ZN po operaciji: skrb za razbremenitev trebušne stene in varovanje op.
mesta, bolnika opozorimo naj se izogiba sunkovitim gibom ( pri
kašljanju in kihanju položi roke na rano ), pred vstajanjem namestimo trebušni pas, prehrana odvisna od operacije, preprečujemo obstipacijo, bolnika poučimo da vsaj 3 meseca ne dviguje težkih
bremen, rano varujemo pred infekcijo in opazujemo celjenje.
DRUGA OBOLENJA ČREVESJA
MALABSORPCIJSKI sindrom je bolezensko stanje črevesne sluznice, pri katerem črevesna sluznica ne absorbira enega ali več sestavin hrane. Nevsrkana sestavina se izloča z blatom.
VZROKI malabsorpcije so: operacija želodca, bolezni jeter in žolčnika, bolezni trebušne slinavke, prirojena pomankanja prebavnih encimov, bakterijske in druge bolezni tankega črevesa.
MALABSORPCIJA
ZNAKI MALABSORPCIJE : hujšanje in podhranjenost, driska,izločanje maščob v blatu, napet trebuh in obilni vetrovi, oslabelost in utrudljivost, anemija, motnje živčnega prevajanja in mravljinčenje, bolečine v kosteh.
ZDRAVLJENJE : nadomeščanje prebavnih encimov.
CELIAKIJA
CELIAKIJA je kronična bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti za gluten. Gluten je osnovni protein zrnja pšenice, podobne proteine pa najdemo tudi v zrnju ječmena, rži pa tudi ovsa.
Gluten povzroča poškodbo sluznice tankega črevesa, kar ima za posledico zmanjšano funkcijo tega dela črevesa in motnje v presnovi hrane.
CELIAKIJA
SIMPTOMI BOLEZNI: neješčnost, odklanjanje hrane, vzdražljivost, hujšanje, predvsem pa driske z
obilnim mastnim blatom,
utrudljivost,
CELIAKIJA
DIAGNOZA : z biopsijo črvesa biopsijo opravimo s posebno aspiracijsko kapsulo
ali pa endoskopsko. Tako je omogočen natančen mikroskopski pregled sluznice tankega črevesa.
ZDRAVLJENJE: do sedaj znana samo ena oblika zdravljenja – to je STROGA BREZGLUTENSKA DIETA, ki traja CELO ŽIVLJENJE.
CROHNOVA BOLEZEN
Chronova bolezen je kronična, ponavljajoča se, vnetna in granulomatozna bolezen črevesja,
črevesna stena je zadebeljena zaradi vnetja,
pojavijo se razjede sluznice, iz katerih se izceja rumeno – rjavkast eksudat.
CROHNOVA BOLEZEN
ZNAKI: blage do hude driske, bolečine v trebuhu v obliki krčev, maščobe in kri v blatu, hujšanje, telesno propadanje, anemija, vročina, vnetja sklepov. DIAGNOSTIKA: rektoskopija, kolonoskopija in scintigrafija
z obarvanimi levkociti. ZDRAVLJENJE : posebnega zdravljenja ni. Težave lajšajo
z zdravili, ki zavirajo vnetje, in s posebnimi dietami. Kirurška odstranitev prizadetega dela črevesa je izhod v sili.