1. Moje telo govori ljubezen

2. LJUBEZEN - podarjati ali izrabljati?! Hrepenenje? Poelenje? 3. Kaj je v srediu? LJUBEZEN UITEK 4. 5. ZGODBA O DVEH VLAKIH...JO POZNA? 6. Kaj jetorejljubezen? Mladi lahko zaznate razliko med to vrsto ljubezni in njenim ponaredkom, poelenjem, slo. Medtem ko je ljubezen samopodarjajoa, poelenje vkljuuje izrabo drugega za moj lasten uitek. eprav ustva, hrepenenje in privlanost igrajo vlogo v ljubezni, pa jih vse prepogosto zamenjamo z ljubeznijo samo. Mladi pogosto verjamete, da im moneja so ustva do druge osebe, bolj resnina je ljubezen. Vendar pa nam pape Janez Pavel II. pojasnjuje ta razmerja: im veji je obutek odgovornosti za drugo osebo, tem ve je prave ljubezni. Ko enkrat razume pomen ljubezni, lahko uporabi to vedenje v odnosih, v katere vstopa. S tem pa tudi koncept istosti zane dobivati svoj smisel. Kajti ljubezen ni samo ustvo; je dejanje volje, ki je sestavljeno iz trajne odloitve, da bom dobro drugega postavil pred dobro mene samega. (bl. Janez Pavel II.) 7. Odloilna izbira... LJUBEZEN POELENJE 8. LJUBEZEN DAJE LJUBEZEN VIDI OSEBO LJUBEZEN JE ISKRENA LJUBEZEN AKA LJUBEZEN DAJE IVLJENJE LJUBEZEN TRAJA VSE IVLJENJE LJUBEZEN TE IZBERE LJUBEZEN JE SOUTNA LJUBEZEN JE PREDANALJUBEZEN JE ZVESTA LJUBEZEN JE VELIKODUNA LJUBEZEN KOMUNICIRALJUBEZEN JE GLOBOKA LJUBEZEN JE ODZIVNA LJUBEZEN JE ISTA LJUBEZEN RAZUME LJUBEZEN JE PRIJAZNA LJUBEZEN SPOTUJE LJUBEZEN SKRBI ZA DRUGEGA LJUBEZEN SPREJEMA LJUBEZEN SE PODARJA 9. POELENJE JEMLJE POELENJE VIDI PREDMET POELENJE SKRIVA POELENJE SI VZAME POELENJE JE BREZ IVLJENJA POELENJE JE ZAASNO POELENJE TE UPORABI POELENJE KRITIZIRA POELENJE JE NEVEZANO POELENJE JE NEZVESTO POELENJE JE SEBINO POELENJE MANIPULIRA POELENJE JE PLITVO POELENJE JE NEOBUTLJIVO POELENJE JE NEISTO POELENJE ZAHTEVA POELENJE JE PREDRZNO POELENJE USTRAHUJE POELENJE SKRBI ZASE POELENJE ZAVRAA POELENJE OBSEDA 10.

Kajti ljubezen ni samo ustvo; je dejanje volje, ki je sestavljeno iz trajne odloitve, da bom dobro drugega postavil pred dobro mene samega. (Janez Pavel II.)

Poelenje je slabotna, uboga, cmerava, epetajoa stvar, e jo primerja z bogastvom in energijo hrepenenja, ki vzide, ko ubijemo slo. (C. S. Lewis)

11. In smo spet pri istosti... 12. Kaj si ponavadi mislite mladi, ko sliijo izraz istost? Obiajno si predstavljate, da je to samo druga oblika besede NE! Takole si lahko mlado dekle ali fant predstavljata pogovor z verouiteljem. Mladostnik:Je v redu, e midva z mojim dekletom Katehet: NE! Mladostnik: Ampak, e samo Katehet: NE! Mladostnik: Toda, kaj pa e res samo Katehet:NE. NE. In NE. Preprosto ne. Bodite pridni fantje in dekleta. Drita se za roke in pojdita skupaj na sladoled, potem igrajta druabne igre skupaj z njenimi domaimi in vsekakor bodita doma pred 7. uro zveer. Drugae bo zanosila s tabo in umrla od spolno prenosljivih bolezni. Konec debate! Imejte se lepo! 13. ISTOST????? Ja, istost! KAJ JE ISTOST? istost je vrlina, krepost tako kot pogum ali potenost ki je povezana s loveko spolnostjo. Njen pomen je v tem, da svoje spolne elje umesti v okvir resnine ljubezni. Na primer: e res ljubi drugega, potem bo naredil vse, kar je potrebno, da mu ne bi kodoval, pripravljen bo celo na herojske rtve, samo da bi storil to, kar je dobro zanj. istost pomeni, da sprejme to definicijo ljubezni in jo zaivi na podroju spolnosti. Nekateri mislijo, da istost pomeni enostavno NE spolnosti. Toda to je vzdrnost ta se osredotoa na to, esar ne sme delati ali imeti. istost pa je v tem, kar lahko dela in kar lahko ima: ivljenjski stil, ki prinaa svobodo, spotovanje, mir in tudi romanco a brez obalovanja. Ker istost vsebuje tudi samoobvladovanje, nekateri mislijo, da gre za zatiranje spolnosti. Prav nasprotno, osvobaja fanta in dekle od sebinih dr izrabljanja drugega kot predmeta in ju usposablja za resnino ljubezen. e bi ljudje razumeli resnini namen istosti, bi videli, da nima ni skupnega s strahom ali istunstvom. Niti ni zatiranje hrepenenj povezanih s spolnostjo. Nasprotno, istost je vaja (trening) volje, da izbere to, kar je dobro. Je zavraanje monosti, da bi elja po uitku nadomestila klic k ljubezni. Uitek ni nekaj slabega, toda ko nekdo ie zadovoljstvo na raun drugega, ni ve prostora za ljubezen. Zato nam Janez Pavel II. pripoveduje, da je o istosti mono govoriti zgolj v povezavi z ljubeznijo. Ko je ljubezen prisotna, si moki in enska resnino elita to, kar je dobro za drugega. Zato v primeru zmenkov mladostnikov, istost osvobaja par pred nevarnostjo, da bi drug drugega izrabljala kot objekt, in ju usposablja za pristno ljubezen. 14.

Ko poelenje prevlada nad ljubeznijo, postane uitek cilj in druga oseba zgolj sredstvo za dosego uitka. Takni osebi se zdi istost ovira. Niemur ne slui, zgolj ogroa njegov oz. njen nain ivljenja. Toda ne smemo se bati zahtev, ki jih postavlja ljubezen. Ko bo spoznal lepoto Bojega narta za loveko ljubezen, si ga bo zaelel. Ne bo izbral Gospodove poti zaradi strahu pred nosenostjo ali spolno prenosljivimi boleznimi, ampak zato, ker je Boji nart za ljubezen vse, po emer hrepeni loveko srce.

V vsakem loveku se odvija boj med ljubeznijo in poelenjem. Kot je rekel nek poroen moki: e hoe zmagati v tem boju, mora verovati v Kristusa, se predati, posvetiti, biti poten do sebe in drugih ter biti pripravljen za rtvovanje in zanikanje naih sebinih elja. Toda ljubezen se ne boji teh rei, ljubezen so vse te rei.

Ko enkrat razumemo to, bomo razumeli tudi zakaj je pape Janez Pavel II. rekel, da sta samo ist moki in ista enska sposobna resnine ljubezni.